113Ustne predstavitve / Oral presentations
časa, šport, kreativna dejavnost, delovna terapija, bolnišnična 
šola …) uči in krepi zdrave vzorce funkcioniranja v 
vsakdanjem življenju. V program so od 6 do 12 tednov 
vključeni mladostniki stari od 15 do 26 let. Razvojno obdobje 
mladostništva je ključno interventno obdobje, saj se večina 
ponavljajočih duševnih motenj odrasle dobe začne prav tedaj. 
Za namen evalvacije programa sistematično zbiramo podatke 
z The child behavior checklist (CBCL) oz. Adult behavior 
checklist (ABCL) in Youth self-report (YSR) oz. Adult 
self-report (ASR). Kratkoročne učinke merimo z aplikacijo 
vprašalnikov ob vključitvi mladostnika v program in ob 
zaključku programa. Izpolnjujejo ga mladostniki in njihovi 
starši/skrbniki. Na kongresu bo predstavljen program in 
evalvacija njegove učinkovitosti. Preliminarna študija kaže, 
da imajo mladostniki po lastnih ocenah in po ocenah staršev 
ob sprejemu klinično izražene psihopatološke simptome 
ter da so po zaključku programa ocene psihopatologije na 
istih lestvicah nižje kot ob sprejemu v program. Program 
je učinkovit ob upoštevanju omejitev kliničnih študij.
Nova lestvica za psihološki pregled motivacije v 
partnerskem odnosu
Metoda Maj 
CSD Litija, e-mail: metoda.maj@gmail.com 
V prispevku bo predstavljena »Lestvica DD«, ki omogoča 
pregled motivov in zadovoljenosti psihosocialnih potreb v 
medosebnem odnosu in predstavlja dopolnitev lestvice za 
preverjanje čustev (Lestvica MCD, 2006). Grafični odgovori 
omogočajo celosten vpogled v odnosno motivacijo in nudijo 
izhodišče za psihološko pomoč. Lestvica je utemeljena s 
teoretičnimi dognanji in raziskavami s področja psihologije 
motivacije ter podprta s psihološko prakso. Maslowova 
teorija o hierarhiji potreb predstavlja izhodišče, od novejših 
teorij o temeljni motivaciji pa so bile vključene: teorija 
jedrnih socialnih motivov (Fiske), teorija obvladovanja 
strahu (Pyszczynski), kognitivna-izkustvena teorija jaza 
(Epstein) in teorija samodoločenosti (Deci in Ryan). Dodaten 
premislek pri izboru postavk je ponudila študija o desetih 
temeljnih potrebah (Sheldon, Elliot, Kim in Kasser, 2001). 
Za razumevanje zadovoljstva v medosebnem odnosu je bil 
v razvoju lestvice zelo aktualen model socialne izmenjave 
(Thibaut, Kelly), kar se odraža tudi v poimenovanju lestvice; 
kratica DD izhaja iz dveh besed, »dobim« in »dajem«. 
Z »Lestvico DD« je bila v okviru magistrskega študija 
opravljena raziskava (2009) na večjem vzorcu partnerskih 
odnosov (N = 200) z namenom analize glavnih komponent 
in iskanja najboljše komponentne rešitve, preverjali smo 
zanesljivost in opravili še druge statistične postopke in 
opisno statistiko. Lestvica se lahko uporablja v okviru 
klinične metode dela in v psihoterapevtski praksi,  dodatna 
vprašanja in navodila za analizo pa omogočajo klientu tudi 
samostojno uporabo. Trenutno je lestvica v fazi poskusne 
uporabe in pridobiva potrditve in zrelost za legalizacijo. 
Prvotna oblika lestvice, narejena za analizo partnerskega 
odnosa, postaja izhodišče za nove različice, uporabne za 
druge medosebne odnose (npr. starši – otroci), spodbudila 
pa je tudi nastajanje nove lestvice za ugotavljanje stopnje 
ujemanja v partnerskem odnosu. Prispevek opozarja na 
povezovanje socialne in klinične psihologije in odpira dilemo 
o pomenu in združevanju teorij v ustvarjalnem procesu.
Nov poskus merjenja čustvene inteligentnosti? 
Validacija slovenske priredbe situacijskih testov 
razumevanja in uravnavanja čustev
Nina Jurinec, Sonja Čotar Konrad, Katja Košir
Gornja Radgona, e-mail: nina.jurinec@gmail.com
Zanimanje za test, s katerim bi uspeli veljavno izmeriti 
čustveno inteligentnost, je veliko. Pri tem je pomembno 
poudariti, da je čustvena inteligentnost konstrukt, ki ga je 
težko operacionalizirati in ocenjevati – z vidika merskih 
značilnosti so problematični tudi najbolj uveljavljeni in 
najpogosteje uporabljani merski instrumenti. Namen naše 
raziskave je bil preveriti psihometrične značilnosti slovenske 
priredbe dveh novejših mer čustvene inteligentnosti, ki 
čustveno inteligentnost merita kot sposobnost: Situacijski 
test razumevanja čustev (STEU; MacCann in Roberts, 
2008) in Situacijski test uravnavanja čustev (STEM; 
MacCann in Roberts, 2008). Testa sta poskus kompenzacije 
pomanjkljivosti sodobnih merskih instrumentov čustvene 
inteligentnosti in poskus opredelitve nove paradigme 
ocenjevanja čustvene inteligentnosti. Slovenska priredba 
testov je zajemala štiri faze: (1) priprava in usklajevanje 
štirih neodvisnih prevodov iz angleščine v slovenščino 
(vzvratni prevod testov ni bil opravljen), (2) preliminarna 
raziskava za preverjanje ustreznosti priredb v praksi, (3) 
fokusna skupina, ki je bila namenjena razpravi o dilemah 
v zvezi s priredbo in (4) prirejanje testov v skladu s sklepi, 
oblikovanimi v fokusni skupini. Sledila je glavna raziskava, 
kjer smo na vzorcu 541 študentov (93,9 % žensk in 5,2 % 
moških) razrednega pouka in predšolske vzgoje preverjale 
ustreznost parametrov nalog, strukturo testov, zanesljivost kot 
notranjo skladnost in konstruktno veljavnost testov. Dobljeni 
rezultati niso potrdili pričakovanj, saj so pokazali neustrezne 
koeficiente diskriminativnosti, neprimerno delitev strukture 
testov, nizke koeficiente notranje skladnosti in zelo šibke 
korelacije z nekaterimi podobnimi konstrukti. Po drugi 
strani pa so rezultati pokazali ustrezne indekse težavnosti 
nalog in nakazali povezanost sposobnosti razumevanja in 
uravnavanja čustev s kristalizirano inteligentnostjo. Kljub 
nekaterim ustreznim kazalnikom testa nista ustrezni meri 
razumevanja in uravnavanja čustev. Ugotovitve naše raziskave 
potrjujejo, da je čustveno inteligentnost težko ocenjevati.
Osebnostni vprašalnik za poklicno rabo (BIP) 
– predstavitev pripomočka in slovenske 
standardizacije
Marjeta Trstenjak, David Gosar
Center za psihodiagnostična sredstva, d. o. o., 
e-mail: marjeta.trstenjak@center-pds.si
Z vprašalnikom BIP ocenjujemo osebnostne lastnosti, ki jih 
posameznik ocenjuje glede na svoje vedenje na delovnem 
mestu. Trditve vključujejo nazorne opise možnega vedenja 
pri delu, 14 lestvic, s katerimi merimo, pa se nanaša na 
štiri področja: delovna motivacija, poklicno vedenje, 
medosebne kompetence in psihološke prvine. Vključena je 
tudi Lestvica o upravljanju vtisa. Pri razvoju vprašalnika 
sta avtorja največjo pozornost posvetila zahtevam prakse v 
organizacijski psihologiji. Črpala sta iz izsledkov raziskav