knjigo lake vrste, ki je še zdaleč ni lahko sestaviti in napisati, bi rad zato posebej poudaril, kaj t i k l jub na- slovu kolekcije Gospodarske geografije sveta je njegovo delo, drugi zvezek še bolj kot prvi, v bistvu regionalno geografski priročnik, četudi s poudarkom na antropo- geografiji in še posebej gospodarski geografiji . Stališče enotnosti geografije, ki ga avtor povsod izpoveduje, se odraža zlasti tudi v tem drugem delu kolekcije, ki je sedaj pred nami. Hote nam je pokazal ne le države kot ekonomske enote, marveč zlasti tudi pokrajine v vseh njihovih kompleksnih in od trenutnega gospodarskega s tan ja dcsti trajnejših svojstvih. Ta so vtisnila svoj pe- čat tudi gospodarstvu, četudi danes na drugačen način kot v preteklem razvoju; prilagoditi se jim ho moral tudi bodoči razvoj. Prav zaradi tega se mi zdi knj iga sila dragocena tudi za negeografski krog bralcev. Predstavila jim bo ne le profil gospodarsko geografske podobe vseh obravnavanih dežel, ampak jih bo opozorila še na vzroke in pogoje današnjega s tan ja in jim dala osnovo za realno ocenjevanje možnosti. Za geografa pa je vrednost knjige gotovo še precej širša. Ne mislim tu na množico po večini ne le podanih, marveč tudi osvetljenih podatkov, pač pa posebej na me- todo obravnavanja. Povsem smiselno se začne obravna- vanje posameznih držav ali tudi večjih enot s karakte- rizacijo lege in položaja teh področij, tako v fizičnogeo- grafskem smislu in antropogeografskem, ki enega od drugega ni mogoče ločiti. Sledi običajno karakterizacija prirodnega okolja, naito prebivalstva z etnične in demo- grafske plati in za tem razčlemba osnovnih gospodarskih potez, tako kakor so se razvile in kakršne so danes. Prav posebno pa so dragocena poglavja in odstavki o po- sameznih gospodarsko geografskih, največkrat na sploh geografskih regijah v okviru držav. V njih se nam po- kažejo pogosto silne razlike tudi v gospodarski s trukturi med enotami, ki so v sklopu raznih političnih tvorb. Mno- go tega je seveda podano že v občih karakterist ikah, toda v konkretnem, v medsebojnih povezavah, zaživijo posebna svojstva, lokaline značilnosti, šele v teh poglav- jih o manjš ih pokrajinah. Ce se ne bi zavedal, da je za velik del bralcev potreben precej širok splošni pregled držav, bi si človek želel, da bi bila ta poglavja še bolj obširna. Vsekakor pa bodo koristno razbila naše preveč posplošeno gledanje in prikazale posamezne države v vsej njihovi resnični geografski pestrosti. Vladimir Kokole Pavel KunavCr, Kraški svet in njegovi pojavi, Ljub- l jana 1954, 184 s t r . Poleti 1957 je izšla pri Mladinski založbi v Ljubljani knjižica, ki smo jo dolgo pričakovali. Zadnja leta, ko je izšlo v svetovnih jezikih nič koliko poljudnoznanstvenih in beletrističnih knj ig o kraškem podzemlju in o krasu vob- če, smo imeli Slovenci v knj igarnah eno samo knjižico te vrste in sicer š erko v -M ichl er j ev vodnik po Postojnski in po drugih jamah. Kunaverjeva knjižica je to vrzel do neke mere izpolnila. Namesto uvoda je avtor nanizal neka j kraških im- presij, ki jim sledi kratek zgodovinski pregled doseda- njega raziskovanja našega krasa. P ; t e m ko pove neka j o jamskem orodju in tehniki jamskega raziskovanja, zve- mo v oddelku z naslovom »Apnenec in voda« neka j znan- stvenih osnov ukraševanja (včasih smo pisali zakraseva- nja ali karst if ikacije) . Obširno so opisani jamski pojavi, cd kaiterih imajo svoja poglavja vrtače in brezna, polja, podzemeljske vode na splošno in posebej na Dolenjskem, jame s kapniškimi tvorbami ter kot zadnje ledene jame. Na koncu Kunaver še enkrat poudar ja gospodarsko važ- nost, ki ga ima raziskovanje krasa . Pr idan je tudi seznam glavne literature, kar je vsekakor hvalevredno. Kunaver pravi o knjigi, da »je v prvi vrsti namenje- na naraščanju, ki na j bi z vso vnemo začel raziskovati še ne pojasnjene skrivnosti kraške zemlje« (str. 13). Ta narašča j je t reba najpre j navdušiti za raziskovanje, nato pa mu dati na pot potrebno strokovno znanje. Prvo na- logo, ki si jo je zadal, je avtor brez dvoma izpolnil. Kot v drugih opisih prirode se je Kunaver tudi tu pokazal kot entuziast, ki ne štedi z izrazi kot so »nepopisno lepi in velikanski jamski prostori« in podobno. Morda bi bil uspeh še večji, če bi opise posameznih kraških objektov povezal z osebnimi doživetji, tako kot t o dela večina avtorjev tujih poljudnoznanstvenih knj ig o krasu. S tem bi napravil branje še bolj privlačno, obenem pa nam raz- svetlil mars ika j iz začetne dobe slovenskega jamarstva, ko je bil avtor mlad jamski raziskovalec. Tudi s stro- kovnega stališča moremo knjižico v glavnem pohvaliti in jo priporočiti za nakup vsem šolskim in drugim knjiž- nicam, s a j jo moremo s pridom uporabiti za pomožno učno knjigo pri pouku kraške morfologije. Le nekatera mesta zaslužijo kritično pripombo. Vtis imam, da izvira največ pomanjkljivosti iz premalega upoštevanja novej- ših raziskovanj in dognanj doma in po svetu. V seznamu virov je sicer .navedeno tudi več novejše literature, ven- dar jo pisec med tekstom ne uporablja. Z redkimi izje- mami je podana kraška tematika tako, kot je bila aktual- na v prvih dveh ali t reh desetletjih tega stoletja, to je tedaj, ko je pisec kot »drenovec« raziskoval dolenjske jame, da bi potrdil ali ovrgel Grundovo teorijo o kraški vodi. Iz knjižice zvemo za Cvijiča, Terzaghija, Katzerja, Grunda, Kossmata in druge klasike, prezrta pa so vsa novejša naziranja. V seznamu literature so navedena tudi Acta carsologica, v pregledu najglobljih slovenskih bre- zen na str. 44 pa man jka Habečkov brezen pri Črnem vrhu nad Idrijo, ki ga je opisala zadnja številka postojn- skih Poročil po novem raziskovanju. Najglobje slovensko brezno, ki ga pisec naziva »prepad v bližini Bate na Banjski planoti« z globino čez 500 m, ima lepo domače ime Jazben (po doslej veljavnih podatkih —518 m) . Ali bomo še ostali pri imenih kot Bertarellijevo brezno (ali prepad Bertarelli, kot je v knjižici), Lindnerjeva jama pri Trebiču, ko pa imamo zanjo domače ime Labodnica? Ni nam prijetno, ko beremo v tuj ih knjigah popačena imena naših brezen, pri tem pa ni reda pri domači rabi. Pisec še vedno trdi, da ni znano, kam teče Rinža (str. 128), čeprav je lansko barvanje dokazalo, da je v zvezi z Bilpo ob Kolpi. Neka j močno dvomljivih ali nedoka- zanih mnenj je podanih kot edino možna resnica. Tako je s križanjem podzemeljskih tokov na Dolenjskem (str. 99), s poplavami na Lučkem polju, kamor da priteka voda z Radenskega polja (str. 124), z vejevjem in dru- gim rečnim nanosom, ki da zoži sifone in s tem «povzroča poplave na krasu (str. 95). Ker je v vodnih jamah sko- r a j vedno 100 o&st. vlažnost zraka, izhlapevanje od stropa kapajoče vode ne more biti edini razlog za tvorjenje kap- nikov, kot to opisuje Kunaver na str. 136. Na strani 35 navaja pisec, kako se s temperaturo dviga topilna moč vode pri raztapljanju apnenca, ne omeni pa, da velja to le v primeru, ko v zraku ni C0 2 . Ker pa je t a v zraku vedno prisoten, ima hladna voda večjo sposobnost koro- zije kot pa topla. V obeh primerih je puščen vnemar vpliv bakterij . Za klimatsko kraško morfologijo so te zakonitosti osnovne važnosti. če avtor na str. 82 označuje izvirke pod Grčarevcem na severozahodnem robu Planinskega polja z imenom Hotenka, bi bilo t reba pojasniti, da to ni potok, ki po- nika pri Hotederščici. Da snov ni najboljše razdeljena, priča večkratno po- navljanje opisov istih kraških objektov. Tekst poživlja 57 slik, ki so z redkimi izjemami same fotografije. Ško- da, da knjižica ne vsebuje tudi več načrtov in kart , ki jih je na pretek v novejših kraških publikacijah ali v društvenih arhivih, posebno pri Društvu za raziskavanje jam Slovenije. Ivan Gams