Razne novice. Program učiteljskega zbororanja v Ljubljani v četertek dne 22. septembra 1881. — Ob 8. uri zjutraj je sv. maša v mestni farni cerkvi sv. Jakoba. Ob 9. uri začetek zborovanja. — A. Vdovsko učiteljsko društvo: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo blagajnikovo in tajnikovo. 3. Predlog g. Govekar-ja, da se bodočim vdovam in sirotam poviša pokojnina, oziroma podpornina od 80 in 20 gld. na 100 in 25 gld., a učiteljem v izvanrednih slučajih od 80 na 100 gld. 4. Volitev: a) predsednika, blagajnika in 7 odbornikov; b) treh pregledovalcev računa zunaj odbora. — B. Slovensko učiteljsko društvo: 1. Predsednik otvori skupščino. 2. Tajnik in blagajnik poročata o društvenem delovanji. 3. Eazprava: »Dolžnosti narodnega učitelja do svojega naroda.« 4. Ponavljavna šola. Nekdaj in sedaj. Govori J. L. 5. Volitev: a) odbora, ki iz sebe voli predsedništvo; 6) treh pregledovalcev letnih računov. — C. Narodna šola: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo o delavnosti društveni. 3. Volitev: a) odbora; b) treh pregledovalcev računa zunaj odbora. Vdovsko učiteljsko društvo (Lehrer-Witwen- und Waisen - PensionsVerein) je bilo ustanovljeno 1. 1860. Tačaa učitelji niso dobivali pokojnine iz jaraih blagajnic, le srenje so bile dolžne nekaj dati učiteljskim vdovam in sirotam. Tedaj je bila nujna potreba, da se je kaj storilo za učiteljske vdove, ker šol je bilo čedalje več na Kranjskem. — Začetek je bil skromen; temelj so položili dobrotniki, med drugim slavna kranjska hranilnica; društvu so pristopali učitelji nekako vradno v to poklicani. Odsihmal je marsikaj drugače. Učiteljske vdove in sirote dobe iz javnih blagajnic, kar jim po postavi gre; a mnogo to ni, ker tudi učiteljska plača ni sijajna; a smert pobira mlado in staro; navadno prej, kakor se nadejamo. Vdovsko učiteljsko društvo pa ponuja priliko, skerbeti za zapuščene sirote. Tukaj ni razločka med starimi in mladimi učitelji; kdor je dve leti ud društvu, ima iste pravice pri društvu, kakor tisti, ki mu je ustanovnik. Društvo ima sedaj 39.050 gld. v deržavnih obligacijah in drugega premoženja še 1.506 gld. in podpira sedaj 8 vdov in 25 sirot. — čuditi se moramo malemu številu udov — 64 — ki še četerti del ni vseh učiteljev na Kranjskem, a vendar je vsakemu znano, da se plača učiteljem sedaj ne povikšuje, tedaj velja sedaj slehernemu: pomagaj si sam! Slovensko učiteljsko drnitvo je nastalo v Ljubljani iz učiteljskega društva za Kranjsko dne 17. novembra 1871, št. 7901. Namera društva je bila: ,,_družiti vse slovenske ljudske učitelje na Kranjskem, Koroškem, Primorskem in Štajarskem". Društvo je tudi imelo nekaj udov iz Primorskega a mnogo iz Štajarskega. Društvene zadeve in koristi je obravnaval in zagovarjal nllčiteljski Tovariš" §. 2. č. d. L. 1872. je bilo društvo na verhunci svojcga slovesa, a tudi najbliže propadu. — V Ljubljani so osnovali ,,Krainischer Landeslehrerverein", ki ima svojeglasilo ,Laibac_er Schulzeitung" ; večinakranjskihučiteljev je pristopila nemškemu učiteljskemu društvu. Na Štajarskem v Ljutomeru so osnovali list nSlovenski učitelj" in tudi učiteljsko društvo za slovenski Štajer. Obema je bil ,,Učit. Tov." — osnovan 1. 1860. — v spodtiko in napotje. — Pri teh okolistavah so se učitelji iz Eranjskega, kolikor jih ni prestopilo v nasprotni tabor, ože zdrušili med sabo, pravila prenaredili, tako da se §. 1. sedaj glasi: Namera društvu je: Bduševno podpirati slovensko ljudsko šolstvo"; slavna c. k. deželna vlada je društvo privolila 11. oktobra 1874. To društvo deluje, kolikor mu čas in okoliščine dopuščajo, ter zboruje vsako leto ob jednem z vdovskim učiteljskim društvom. — Pri probujenji slovenskega naroda hočejo tudi ljudski učitelji po svoje pripomoči ter delati v soglasji z narodom, čega sinovi so, to je vzor društvenega delovanja; v izvanrednih časih se pa marsikdo iz sebičnosti na verh sili in zaupanje v zlo rabi, za druge govori, a sam sebe misli, in to je napotilo slovenske učitelje, da zborujejo in vzajemno delujejo; sedaj se Slovani več na steno ne pritiskujejo, ni ga vzroka, da bi se slovenski ljudski učitelj sramoval svoje narodnosti, dolžnost muje, da pristopi narodnim društvom, vzlaati učiteljskim; slo7ensko učiteljsko društvo ne napada nikoga, marveč skerbi za svoje, drugi naj pa za svoje skerbe; kar je drugim prav, ne more se nam v zlo šteti. Narodno iolo so osnovali ljudski učitelji v Idriji 1. 1868, in z učiteljem g. Stegnar-jem se je preselila v Ljubljano. Slaraa c. k. deželna vlada v Ljubljani je dne 18. oktobra 1872 nova pravila poterdila. Namen društva je točno izražen v §. 1., ki se glasi: nmaterijalno podpirati slovensko ljudsko šolo". — Ljudskih šol je na Kranjskem čedalje več, rasto tedaj tudi šolske potrebe, ubogo ljudstvo ne more preskerbeti svojo deco s šolskimi stvarmi, a brez učnih pripomočkov tudi šola ne more napredovati. — Rodoljubi sopristopali; društfo ima nmatico", ki so jo složili ustanovniki, in ima letne prihodke od svojih udov in dobrotnikov, ki se sprot porabijo. Vsako leto se izda tiskani letni račun, sicer pa deluje nNarodna šola" v tej meri, kolikor se je učitelji in dobrotniki vdeleže. Reči pa moramo, da nas tukaj Nemci prekose; ni jih veliko med nami, a so vendar toliko gibčni in delavni za svojo narodnost, katero nihče ne napada, za svoje šolstvo, katero pa ni nikako zanemarjeno, a mi Slovenci pa čakamo, da bi nam kdo drugi pomagal, rekoč: bo uže bolje! in smo v nekaterih stvareh podobni človeku, ki je čakal, kedaj bode potok odtekel, da bode šel s suho nogo preko vode. Krška meščanska šola, katerej je podlaga ondotna štirirazredna ljudska šola, otvorila bode zdaj po 31etnem svojom obstanku vse tri razrede, ko se vidi, da se bode dovolj učencev nabralo tudi za 3. razred. Število šolarjev meščanskih je namreč rastlo od leta do leta. Prvo leto njenega obstanska je imela namreč šola samo 13 učencev (1. razr.), drugo leto 27 (1. razr.), tretje leto 39 (1. in 2. razr.), in v bodočem četrtem letu se jih utegne v vseh treh razredih kacih 50 šolarjev nabrati. Poučevali bodo na njej trije strokovni učitelji, katerima bosta pomagala 2 učitelja iz ljudske šole. Šola ima velike prostore, lep vrt, polno učnih sredstev. Učenci dobivajo obilo podpore za hrano, stan in za šolske potrebščine. Naj večji podpornik šoli je utemeljitelj te učilnice g. Hočevar, potem pa razni meščani, kapucinski samostan in drugi Danes 15. t. m. je začetek šole na c. k. učiteljiščili in na vadnicah z njima združenih. Mestne šole, deški in dekliška in tudi nunska, začenjajo 16. t. m. Tudi druge šole, javne in zasebne, začenjajo te dni svojo šolsko leto. Književuo naznanilo. Knjiga »Prvi poduk«, za katero sem spomladi naročnikov nabiral, izšla bode v kratkem v zalogi Ign. Kleinmayra in Fed. Bamberga v Ljubljani, kar si p. n. naročnikom knjige naznanjati dovoljujem. V Krškem, 1. septembra 1881. J. Lapajne.