Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIKI Od boja do zmage! Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Stev. 28 Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 18TO Chicago, 111., 15. Julija 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo I Leto IX Razgled posvetu. NA NASLOV LISTOV V STARI DOMOVINI. Pri tem je prišlo tudi mnogo ljudi ob življenje. Med prebivalstvom vlada velika beda, ker nimajo niti potrebnih živil, niti strehe. Časopise na 'Kranjskem naprošamo, naj svarijo ljudstvo pred izseljevanjem v Ameriko. Tukaj je sedaj leto štrajkov in novodo-šlece lovijo razni genti. da o pravljajo skabsko delo. (Da po stanejo stavkokazi.) Veliki štraj ki so ne siamo v premogarski in dustriji, ampak tudi pri drugih. Kdor opravlja skabsko delo, je v «edini nevarnosti. tr< • se tukajšnji lastniki raznih .ji prokleto malo zmenijo za uMavčevo varnost. ¡Proti temu in izboljšanju svojega položaja se borijo delavci. ¡Svarite torej slovensko ljudstvo pred izseljevanjem. To leto je jako neugodno. AVSTRIJSKO-OGRSKA. Državni zbor je odgoden za nedoločen čas. Poljaki so vendar enkrat obrnili vladi brbet in stavili svoje zahteve, katerim vlada ni hotela ugoditi. 'S tem je izgubila podporo od strani poljskega kluba. Vsiled izpremenitve položaja so zopet nastale govorice, da se bode osnovalo novo ministrstvo. Mnogo jih je, ki trdijo, da so dnevi Bienertboveiga ministrstva šteti, če bi se tudi rekonstruiranje ministrstva vsled nedelovanja državnega zbora zavleklo. Zahtevo Slovanske enote za slovensko vseučilišče je vlada odbila. Slovanski poslanci nastopajo -solidarno. — Standar Oil Company”, oziroma ‘‘Vacuum Oil Company”, je avstrijska vlada zadnje tedne hudo stopala na prste. Amerikan-ska petrolejska družba je prosila po pomoč v Washington, in ne brez vspeha. Amerikanski poslanik Kerens je šel v urad za zunanje zadeve in protestiral proti u-krepomt, katere je storila avstrijska vlada, da s« prežene monopol iz Avstrije ali vsaj konča konkurenca amerikanske petrolejske družbe proti domačim. V svojem razgovoru z ministrom za zunanje zadeve, Aehren-thalom, je poslanik, ki ima, kakor se kaže, instrukcije iz Wash-ingtona, nekako grozil. Rekel je, da Združene države ne bodo mirno gledale, kako se amerikanska podjetja v Avstriji oškoduje im jiih hoče uničiti, če vlada ne kon-Tia kmalu preganjanja “Vacuum Oil Company”, bode tudi amerikanska vlada prisiljena, drugače nastopiti. Aehrenthal je na to odgovorit, da mora Avstrija čuvati domača podjetja, nakar mu je poslanik rekel, da se bode njegova vlada, če bodo amerikansko petrolejsko družbo še naprej preganjali, po-služiila carinske vpjne in da bode -proti naseljencem', ki pridejo iz avstrijskih luk, najstrožje postopala. — Veliko požarno katastrofo javljajo iz Budimpešte, glavnega mesta Ogrske. Vas Yasz-Ujfalu v komitatu-Abanj-Toma, ki šteje 460 prebivalcev, je pogorela. Požar se je vsled močnega vetra jako hitro razširjal. V vaših itak nimajo zadostnih gasilnih priprav in tako niso mogli ljudje >roti plamenom ničesar opraviti. Co so prišle požarne hrambe iz irngih vasi, je požar celo vas že •pepelih Devet »seb je zgorelo. Šestdeset vaščanov je več ali manj ranjenih. Mnogo oseb pogrešajo in menda so tudi zgorele. RUSIJA. Kerzon, Rusija, 12. julija. Včeraj zvečer je došlo semkaj poročilo, da je mnogo ljudi utonilo, ko je trčil tovorni parnik “Črno morje” s potniškim parnikom “Lowky” na Črnem morju, pri izlivi reke Dnjeper. Tovorni parnik je zadel v potniškega prav v sredi in naredil v stranici veliko luknjo. Ko je vha-jajoča voda prišla do parnejga kotla, je ta eksplodiral s strašnim učinkom in je jekleno ladijo skoraj na kose razdejalo. Z parnikom “Lowky” je potovalo mnogo potnikov in številno možtvo — in po prvih poročilih se je rešilo le malo ljudi, ali celo nič. Tovorni parnik je bil namenjen v Odeso. Odplul je iz Kerzona. Od tukaj sio se odpeljale rešilne ladije na mesto katastrofe. ANGLEŠKA. Živimo v času, ko 'hoče vsakdo imeti ¡boljšo plačo. Delavci, ki i-majo najslabše stališče, se morajo zadovoljiti, ako se jim po več tednov ali celo mesecev trajajočem štrajku, poviša plača za par centov na dan. Drugače je za “višje” o>ebe. .\" j$e dolgo tega, kar je nemška viacui zvišala cesarju civilno listo, sedaj je pa tudi angleški državnozborski odbor priporočal, da se dovoli angleškemu kralju za oskrbovanje kraljeve rodbine $3,170,000 na leto. Tako se zviša kraljeva civilna lista za $66,000 na leto. ŠPANSKO. V Španiji so sedaj nemiri na dnevnem redu. Prirejajo jih v ne" katerih miestih in krajih katoličani, v drugih zopet nasprotniki farskega gospodarstva. Poslanec Iiglezias, prvi socialist, ki je bil izvoljen v eorte.s (državni zbor) je pri državnozborski seji ostro grajal nemire, ki so se pripetili v Barceloni. Zagovarjal je Ferrer-jevo nedolžnost., katerega so farje umorili, in izjavil, da bi se socialisti v onem mestu združili in zahtevali, da se konča vojska v Metili. Izrazil je skrb, da bi bil bivši min. predsednik Maura u-morjen. 'če !bi zopet stopil na čelo ministrstvu. PORTUGALSKO. Iz Lizbone, Portugalsko, prihaja poročilo, da sklepa vlada novo carinsko postavo. Po teji se carina vseh izdelkov iz dežel, ki nimajo trgovskih pogodb s Portugalsko, podvoji, oziroma zviša od. 10 do 30 odstotkov. VELIK PIC-NIC — priredi — društvo “Slovenija” št. 44 Č. S. B. P. Jednote v Lake Side Grove, 96. cesta in Ewing Ave. South Chicago. Dne 17. julija 1910 Začetek točno ob i. uri popoldne. Vstopnina za Slovence prosta. • Za vsestransko izvrstno postrežbo bode skrbel Odbor. Slovenska gidba! Izborna zabava! (Vzemite Hammond, Withing ali Windsor Park care, vse vozijo do veseličnega prostora). Delo in štrajk. Štrajk premogarjev v Illinoisu. Že več tednov moremo v našem listu o štrajkrr premogarskih delavcev v Illinoisu poročati le, da •e položaj ni nič izpremenil in da se premogarski baroni še vedno branijo, ugoditi delavskim zahtevam. Razveseljiv je pa pojav, da se premoga rji dobro držijo in da tam ni skabov. Pravzaprav v I!li- j noisu ni št.rajka. Delo počiva samo zato, ker se operatorji, razun malih izjem, trdovratno branijo, oodpisati pogodbe, ki so kolikor toli, v delavsko korist. A podpirati jih bodo morali, ker brez delavcev ne morejo obratovati svojih rovov. To je jasno, kakor beli dan. Na delavcih samih je ležeče, da se izkoriščevalci uklonijo. Samo udati se nikar. Posebno Slovence opozarjamo na to. Ako ¡bi se mo» goče S: o venci podali, bi druge narodnosti kazale s prstom na nas in rekle: “Glejte narod, na katerega se delavci v 'Sasu borbe ne morejo zanesti 1” Tega seveda ne pišemo radi tega, ker bi se Slovenci že mogoče kdaj pokazali kakor izdajice. Ne, tega ne. A predočiti moramo rojakom vedno, da ga ni gršega. kakor izdajati sivoje sodelavce, naj» sibodo katerekoli narodnosti. Žal. tudi med nami so se že pojavile garjave ovce, ki so iz raznih vzrokov opravljali skab-ko delo. Ti o mnenja, da bode vse dobro, kakor hitro se štrajk konča. Temu pa ni tako in tudi ne sme biti. če se bode po štrajku hotel kak sedanji skab zopet vrniti v vašo sredo, ga »prejmite, kakor se spodobi. Ne imenujemo zaman ska-bov garjieve ovce. Pazite torej, da te garjeve ovce tudi vas ne okužijo. ¡Proč z takimi ljudmi! Bodite složni med seboj in bližnja prill o dnj ost Vam bo dokazala, kake koristi bodete imeli od tega. Vsem rojakom ,po Zedinjenih državah pa naj velja Medeče: PROČ od vseh krajev, kjer so št raj ki in kjer pogodbe še niso podpisane. Pomagajte prizadetim vsaj s temi, kar bo tudi za vas dobro, in one. ki pridejo za vami! The Middletown Coal družba v Middletown, 111. je izstopila od Illinois Coal Operators’ Association ter podpisala zadni teden delavsko pogoje, sestavljene na konvenciji v Peoria, 111. Naj novejše poročilo javlja, da so tri premogoko-pne družbe skle-rile z premogarskimi delavci nove .pogodbe in da so premogarji v rovih teh dražb že pričeli z delom. Štrajk v Westmoreland okraju. Položaj je še vedno isti. Lastniki premogovih rovov se nočejo podati. premogarski delavci pa še manj. Rojak, štrajkujoči .premo-gar, na-m poroča iz Claridge, Pa., da so priredili štrajkujoči premogarji iz Claridge. Export, Westmoreland City, parado, katere se je udeležilo okoli 1000 štrajkar-jev. Korakali so po glavnih: cestah mesta Claridge. Namen parade je bil, pokazati bossom in de-putijem, da je štrajkarjev več kakor skabov in da so si svesti svoje končne zmage. Po obhodu od rova do rova so se zbrali na nekem griču, kjer so govorili razni govorniki v raznih jezikih. Razmotrirali so svoj sedanji položaj in utemeljevali svoje zahteve. Premogarji v Kansas City, Mo. Pogajanja med lastniki premogovih rovov in .premogarskimi delavci na južnem zapadu so se razbila. Lastniki so izjavili, da se ne marajo več pogajati, ker je Alexander Howatt, ki zastopa kanza-ške delavce, rekel kurjačem in strojnikom v tem okrožju, naj v znamenje sdetutja z premogarsiki-mi delavci ostavijo delo. Thomas L. Lewis, predsednik združenih premogarskih delavcev, je prišel in bode skušal spor poravnati. Pozor rojaki! — Premogarske družbe so od zadujega tedna sem razprostrle svoje mreže v katere nameravajo vjeti čimveč skabov za po štrajku prizadete kraje. So-sebno se v tem ozira trudijo Co-loradski operatorji, dobili skabe v West Virginiji in drugod za svoje skabske premogoko.pe. To-raj rojaki premogarji, stran od Colorada! Glavni Organizator Rollins za U. M. W. of America v Colorado, poroča da se stvari tam završuje-jo najlepše. Vendar pa opozarja premogarje. ne sedaj: hoditi tja, kje je veliko delavcev brez dela. Rollins pravi dalje, da je nekaj premogarjev prišlo na prošnje in kriva poročila družbenih agentov, a da so jih lahko pregovorili, da so zopet odšli; prosi pa delavske liste naj svarijo premogarje sedaj hoditi v Colorado, dokler traja štrajk. Chicaški strojevodje. — 26,000 strojvedij, ki so nastavljeni pri 49 železnicah zapadno od Ohdea-ge, zahteva povišanje plač. Svoje zahteve predložijo ravnateljem železnic 1. avgusta. Zahteve obsedajo popolno pre osno v an j e plač za vse razrede strojnikov in sicer zahtevajo oni. ki so nastavljeni na daljnem zapadu, večjo plačo, kakor chicaški. Kurjači so pred kratkim na podlagi razsodbe razsodišča doibili povišano plačo od 25 do 50e na dan. Štrajk sladkornih delavcev. V rafinerijah “American Sugar Refining Co.” v New Yorku. N. Y. je ostavilo delo kakih 1000 mož radi tega, ker je tvornica kaznovala nekaj delavcev z odslovitvijo. Trije težaki so se skregali z preddelavcem v rafineriji, nakar so bili odpuščeni. Apelirali so svoje sodelavce, naj dosežejo, da ■e jih zopet sprejme na delo. Ker vodstvo prošnji ni hotelo ugoditi, so delavci zaštrajkali. Že pred tremi meseci so štrajkali za dosego boljše plače. Velikanski štrajk krojačev in krojačic v New Yorku. Kakor smo že v zadnji številki Gl. S. poročali, so zaštrajkali v New Yor-ku krojači v dosego boljše plače. Tem so se pridružile tudi ženske tovarišice, tako, da štraj-ka sedaj nad 80.000 delavcev in delavk. Pri štrajku je prizadetih okoli 1200 delavnic. V podporo štrajkarjem bode 75,000 članov mednarodne unije, ki v drugih mestih še delajo, prispevalo za 'časa štrajka na teden z enim dolarjem. Razne novice. Jubilej urednika “Glas Naroda”. Te dni je praznoval g. Viktor Valjavce, urednik “Glas Naroda” v New Yorku, desetletnico svojega delovanja kakor časnikar in u-rednik. Obilim častitkam se pridružujemo i mi ter kličemo jubilantu.- Na mnogaja leta! Uredništvo Glas Svobode. Vsa poročila in govorice» nja o Rooseveltu, da ni obiskal. ko je bil v Rimu, papeža so lažnjiva; obratno »e zatrjuje. da je Roosevelt obiskal papeža ter -z njim delj* časa konferiral. •— Poštena politika, jeli? Pregovor pravi, da nič ni tako skrito, da bi ne ibilo očito. In čez sedem let. če ne prej pride vse na dan. $333,000,000 na carini. V oddelku za državni zaklad, v Washington. D. C. so izdelali izkaz, iz katerega je razvidno, da so iznaša’i dohodki na carini tekom fiskalnega leta 1910 $333,-43,800. Ve'7 kakor 300 milijonov ni preje nikdar prišlo v državno blagajno. Avstrijski cesar odstopi? Razna poročila javljajo, da namerava avstrijski cesar Franc Jožef I. v avgustu odstopiti v prid prestolonasledniku. Če temeljijo poročila na resnici, ni znano. V proslavo poljske zmage nad križarji. V proslavo za Poljake zmagoslavne bitke, ki se je bila .pri Gruneiwaldu 15. julija pred 500 leti. bodo Poljaki po vsej Ameriki na ta dan priredili slavnosti. Cbieaški Poljaki naredijo obhod po mestu v nedeljo. Zbrali se bodo v Pulaski Hall na Ashland ave. Nova cerkvena občina. V Washingtonu, D. C. so v-sta-novili novo cerkev pod sledečimi načelnimi nazori: pravljica o peklu je navadna izmišljotina, da se priganja ljudi v cerkev; v temi cvete izvržek vsega, godba in ve-seUe pa prežene slabe misli in čine. Novo cerkveno občino je gmotno podprla liga za osebno prostost in mnogo bogatih ljudi. Poljaki proti duhovniku. Wilkesbarre, Pa. V Nanticoke se je hotel pred nekaj dnevi polastiti nov duhovnik tamošnje katoliške poljske cerkve, a je slabo naletel. Več sto Poljakov se mu je postavilo po robu in niso ga pustili, da bi se naselil v fa-rovžu. Farovž in cerkev je last naseljenih Poljakov. Ker se je bati nemirov, je poklicana državna policija. Prihodnja kriza. Upton Sinclair, znani pisatelj, ki je med drugim spisal tudi znamenito knjigo “Džungle”, je o-biskal v Arden, Del., pripadnike neke napredne zveze. Pri tej priliki je izrazil mnenje, da bode nastala čez tri leta kriza. Zadnja kriza je prišla, — tako je rekel. — nekoliko prezgodaj, ker se je J. P. ¡Morgan sprl z drugimi new-vorškimi finančniki, in temu sporu je potem sledila kriza. Črno jagnje. Skozi neko vas v Illinoisu, v kateri je več premogokopov je gonil mesar večje število jagnjet v svojo klavnico. Videč to neki dečko, teče k svoji materi v hišo ter vpraša: “Ma’a, jaz sem videl jagnjet, ki je bilo v premo-gokopu”. Mati ga vpraša, “Zakaj govoriš tako, Johnnie?” “Zato,” odgovori dečko, “ker je črno kot naš oče, kadar pride domov iz jame”. Listnica upravništva. F. K. So. Chicago. — Kakor Vam je iz lista razvidno smo sedaj oglas uvrstili. Gotovo bi ga bili že prej, a ga ni nihče naročil, tudi ex nadzornik ne. Zdravi! Umirajoči skab. 'Newark. O. 9. julija. — “I want to warn all young fellows not to try to make a living the way I have done — by strikebreaking and taking jobs like tliis.I had better have worked and I wouldn’t be here now.” So bile poslednje besede Karla Etherin.gton, zloglasnega in rafiniranega stavkolomea ter proti-gostilniškega agitatorja, katerega so ta dan v imenovanem mestu linčlali, ker je obstrelil Williama Howard, prejšnjega policijskega načelnika in sedaj lastnika tako-imenovane “Last Chance” gostilne. Etherington je bi! star šele 22. let. Radi tega linčanja je nastala v imenovanem mestu in celi državi velika razburjenost. Gover-ner Harmon je 11. t. m. za 30 dni .suspendiral župana imenovanega mesta in sheriffa ondbtnega okraja od nju uradov, da se zadeva preišče, ter kazni krivce hudodelstva, in uradnike malomarnosti. Razrinkan Pinjkertonc. V Binghiamv Utah, kjer se nahaja tudi nekaj naših rojakov, so pri tamošnji uniji, spadajoči k Western Federation of Miners, razkrinkali zopet enega pinker-tonca po imenu A. W. Johnson. Johnson je pripoznal vse, zaeno pa tudi izpovedal, da je razven njega še neki drugi Judež, po i-rnenu Anton Drozda. ki operira iz Salt Lake City. Za svoja izdajalska dela je Johnson dobival od Pinkertonske družbe dnevno 75e. Johnsonu so dovolili 24 ur, da .»e pobere iz mesta, in le trezno prevladujočim možganom se je imel zahvaliti, da se mu ni kaj posebnega pripetilo, za kar se jim je na kolenih, tresoč se kot bilka v vodi. tudi zahvalil. Ferrer in Canaleias. Velikanske, živahne, narodne demonstracije, podpirajoče napredno vlado Ganalejas, ministrskega predsednika na Španskem, kažejo dovolj jasno, da zavratni-umor mučenika Ferrer j a ni bil zastonj. Z njegovo ektekuicij-o so dobili jezuiti, mmihi in farji sploh ono zloglasno zmago nad svobodo misel ei, kakor nekdaj ob času inkvizicije, katera jih je pa kratko trpela, ker z njo je pričela padati njih moč na Španskem. Nobenega kompromisa, se glasi poročilo zedinjenih naprednih strank napram rim-ofcatoliški vladajoči ošabnosti, ki ponuja sedaj, ko vidi, da ni drage rešitve, kompromis. Napredne svobodomiselne stranke so se vise združile, da u-gonobijo moč, ki je toliko časa izmozga vala-, poniževala in oneča-ščevala nekdaj toli ponosno Španijo. “WTe must begin in earnest edu cation on social questions and to organize ibore closely, if w-e are to keep the workingman from drifting away to the Socialist camp.” Gornji izrezek je vzet iz v Bostonu izhajaj oče,ga rim okato! iškega bojnega lista “The 'Pilot”. Na to samo vprašamo, kaj so dosedaj delali, če hočejo šele sedaj pričeti!! Listu v podporo. Rodoljubi v Epton, Pa. zložili 30e„ katero sveto nam je poslal M. Košak. Darovalcem iskrena zahvala! DENARJE V SURO DOMOVINO poSiljamo: za * 10.35 ............... SO kron, za $ 20.50 .............. 100 kron, za $ 41.00 .............. 200 kron, za $ 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 ............. 1000 kron za $1020.00 ............. 5000 kron, Poštarina. je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do *25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. S! CortUnd St. Nsw^ork etMSt. Cisti At«., M. E. '«v«Usd, OU« FRANCIJA. Reka Seina in njeni pritoki zopet naraščajo. Vsi veliki parniki morajo ostati na mestih zasidrani, ker vsled narasle vode ne morejo pod mostovi pluti naprej. Prebivalstvo je v skrbeh, da ne bi voda zopet -poplavila Pariza in drugih mest. Podpritličje Orleans kolodvora je voda že zalila in najbržc bodo morali v kratkim kolodvor opustiti. Noč in dan sesajo vodo, da bi, če le mogoče, obvarovali pritličje poplave. Prebivalstvo mest Anteu-il, Gre-ne’le in ¡Passy — ki so spomladi radi poplave največ trpela — je v velikih skrbeh vsled vedno na-raščuj-oče vode. — Vsled trajnega vlažnega in mrzlega vremena tudi žitna letina jako trpi. Iz posameznih okrajev že poročajo v veliki škodi, in v drugih je položaj neugoden. — 'Generalni štrajk železničarjev grozi v Franciji. Železničarji, ki zahtevajo povišanje plače in iz" boljlšanje svojega položaja, so se že .potom glasovanja izjavili zn splošen štrajik. Med železničarji in železnicami se vrše pogajanja. NEMČIJA. Uradni krogi se jako zanimajo za rusko-japonsko pogodbo. Izjavo. da bode ostal status quo (dosedanji stan) vsi pozdravljajo, a prevladuje tudi mnenje, da je v sporazumu najkočljivejša točka o-T>a. ki nalaga obema vlastima namero. skupno braniti Mandžurijo proti napadu kake tretje vlasti, ko pripada Mandžurija vendar tajski. Ker se dil kmalu. Vzemite ta nr-tau. srospo-dlčma Sara. in da’ ho<* da Vas o-reči. kakor zaslužite!” ■Saro je izprelete^ — a Velmer .¡e nrbtopil zdaj. jo peljal pred duhovnika in sveti obred je pričel. 'Ko sta po slovesnih opominih in predpisan'h vprašanjih zdaj ženin in nevesta imela menjati prstane, se.je zgodilo zopet nekaj sitnega: ‘Sara je imela še vedno na roki prstan. kako«r iga ji je bil nateknil «dr. Pipec. No, slednjič je bila premagana tudi ta mala ovira, in duhovnik je ravno hotel govoriti zvezne besede, ko je postava, ki je zdajci stopila med družbo, naredila slavnosti nenaden konec. Bil je krošnjar. OdmignA je duhovniku in re- kel s trpkim, ironičnim glasom: “Ali se more polkovnik Velmer muditi tukaj, kadar je njegova žena prišla čez daljni ocean, da bi ga poiskala? V malo urah je lahko v New Yorku na njeni strani.” Kakor okamenel je stal Velmer tu« — Sara pa je polna straha vpi-rala poglede v moža, kateremu je imela biti pravkar poročena. Kar je brala v njegovih potezah, je bilo grozno potrdilo krošnjarjevih besed — soba se je zavrtela z njo v krogu — in kakor mrtva je o-mahnila v roke svoje tete. Nesli so jo hitro v njeno sobo in to zmešnjavo je porabil krošnjar, da se je neopaženo odstranil. Vseh« oči so bile uprte v Vel-merja, ki «se je udaril zdaj po čelu in vzkliknil: “Laž je, peklenska laž je to! Ona nima do mene nikakih pravic, ne priznam jih in tudi naše postave me ne prisilijo do tega!” “Kako pa je z božjim postavami in pa z Vašo vestjo?” ga je vprašal stotnik Lawton. ‘‘Dovolj, gospod!” je odvrnil polkovnik in šel ponosno k vra-tam. “Moj položaj «Vas ščiti zdaj, a «utegne priti čas ...” Bil je že v veži, ko mu je težka roka legla na ramo -— polkovnik se je ukrenil in videl Lawtona. ki mu je s pomenljivim pogledom pomignil, naj gre z njim. Sledil mu je skoro brez..volje. Ko sta prišla k hlevom, je stotnik zaklical glasno: “Mojega konja!” Stotnikov sluga je pripeljal ven že osedla naga, vranca. Mirno mn je vrgel stotnik vajeti čez vrat, vzel iz sedla svoji pištoli in rekel: “Ta-le dva samokresa sta že marsikdaj dobro služila — in poštenim rokam. Moj oče ju je rabil v naših vojnah proti Franciji in ju podaril meni, da se bojujem z njima za domovino. In ka.ko bi ji mogel služiti bolje nego da ubijem lopova, ki je eno njenih naj-lepših, najplemenitejših «hčera pahni! v nesrečo ?” “To «žaljenje mi bodete plačali!” je vzkliknil polkovnik in pri-jbl za pištolo. “Samo hipček še. polkovnik. Vi ste zdaj svobodni in v žepu imate, potni list od Washingtona . . . Pustim Vam prvi strel; ako padem, Vas reši ta-le konj vsakega zasledovanja, in svetoval bi Vam, da nemudoma izginite odtod. Kajti pod takimi okolnostmi bi utegnil celó dr. Pipec prijeti za orožje . . .” “Ali «ste pripravljeni?” je škripal Velmer. . “Pridi sem bliže z lužjo, Tom. — Ogenj!” je komandiral stotnik. Velmer je ustrelil in krogla je odtrgala kos Lawtonove epolete. “Zdaj je vrsta na meni!” je rekel Lawtos in mirno vzdignil pištolo. “In na meni!” je zaklical glas in v istem «hipu je .izbil nekdo stotniku samokres iz roke. “Pri vseh vragovih pekla — nori Virgíneo je ! Primite, fantje, primite ! Ne izpustite ga — to je nepričakovan plen!” Iznenaden in neoborožen, kakor je Lawton zdaj bil, kljubu temu ni izgubil zavesti. Vedel je, da je v rokah njih, od katerih mu ni pričakovati nikakega pardo-na. in napel je vse svoje orjaške sile . . . Trije lopovov so ga držali za vrat in za roke, da bi ga zvezali. Prvega njih je otresel s ebe s tako močjo, da je priletel ob zid hleva, kjer je omamljen o-bležal. Zdaj pa ga je četrti zgrabil za noge in, ne v stanu da bi se obranil take premoči, je padel stotnik po tleh in potegnil s sebo i vse druge. Boj na tleh je bil kratek, toda strašen — hajduki so neznansko preklinjali in klicali zaman na pomoč tovariše, ki so v grozi gledali to borbo. Začni se je stok enega napadalcev kakor grgranje zadavljenega — potem je eden iz kopice naenkrat vstal in otresel drage. I Velmerjev i Lawtonov sluga sta bila pobegnila; prvi v «hlev, drugi zagnat alarm. Vladala je globoka tema. Zdaj je tisti, ki je stal pokonča. skočil na konja — v hipnem blisku isker, ki so jih ukresale podkve na kamenitiih tleh, je bilo spoznati stotnika, drvečega kakor vihra proti gozdu . . . “Pri peklu, ušel nam je!” je zavpil poglavar, hripav od srda in upehanosti. “Streljajte, streljajte — brž, ali bo prepozno!” Nekaj «mušket je počilo, a Lawson je sedel še pokoncu v sedlu. “Ta ne pade, «če bi ga tudi zadeli,” je mrmral eden. “Torej nam je lopov ušel!” je tulil poglavar in bil ikakor nor. A že je dal nov ukaz; “Zdaj pa na delo, hitro! Pol ure, pa imamo .svetohlinskega stražmojstra in njegovo bando na vratu. Le hitro napravite, potem pa zažgite hi-»O. Dalje prihodnjič. RAZNE NOVICE. Grozovit ciklon v Slavoniji. — Med vasjo Kaniiža in Šumeče je ¡bil grozovit ciklon. V gozdu Mi-galovei je ciklon v širok osti 100 metrov vse pokončal. Več nego 5000 hrastovih dreves je s korenino vred izruval. Pri «tem je bil ubit nek kmet. Nekega drugega kmeta je ciklon 30 metrov visoko vzdignil, pa je srečno «padel v grmovje. Po viharju je bil gozd, kakor da bi bil nanovo izoran. Francoski in angleški žumalisti na slovanskem kongresu. Sofija, 20. junija. Vseslo«vanske«ga kongresa sc udeleže francoski publicisti Anatol Lerois, Viktor Be-rard in Rene Tunon ter znani angleški žiurnalist Stead«. Nekaj številk o belgijskih samostanih. Odkar se je na Francoskem ločila država od cerkve, je prišlo v Belgijo vse polno menihov in nun iz francoskih samostanov. Črna armada šteje dandanes nad 50.000 glav v nad 3000 samostanih. “Siromaštvo” teh samostanov dokazujejo sledeče številke: nepremičnine znašajo 615 milijoiKKV, premičnine 310 milijonov, posestva 130 milijonov frankov; skupaj 1 milijarda 55 milijonov frankov. Ti reveži so dobili od klerikalne belgijske vlade lansko leto za 4 milijone fr. podpor, in dr. zbor jim« je dovolil nad 1 milijon. Do sedaj jim je nakazala vlada podpor v znesku 185 mil. fr. Toda ravno delovanje klerikalcev pospešuje razvoj protiklerikalnih strank in ne bo dolgo, ko se bo lahko trdilo: V Belgiji je bil klerikalizem. In na Slovenskem? Ponarejalec denarja. 411etni pekovski« pomočnik Anton «Stojs iz Poviša na Kranjskem je bil že leta 1906 pri okrožnem sodišču v Novem mestu obsojen radi ponarejanja denarja na dve leti ječe. Ko je molž iprišel iz ječe, se je zopet lotil svoje obrti, ponarejanja denarja. Dne 11. januarja t. 1. so ga zalotili v 'Cvetkovcih na Sp. štajerskem, ko je razpečaval ponarejene petkronske komade. «— Pred mariborskim porotnim sodiščem' je bil Stojs obsojen na pet let težke ječe. Protičeške demonstracije na Dunaju. “'Siidmarka” je imela na Dunaju protestni shod zoper češki narodni dom na Margaretnem trgu. Po končanem protestnem Shodu so šli ti nemški divjaki pred “Narodni dom” ter začeli vpiti in bombardirati s kamenjem “Narodni dom”. Razbili so več šip in tudi drugače poškodovali poslopje. Ko jih je policija razgnala, so se čez nekaj časa «zopet zbrali ter zaleeli sivoje kulturno delio. Razbili so tudi bližnje kavarne. Z vso silo so se vrgli na kavarno “¡Saturn”, katero so skoro popolnoma razbili. Urednik časopisa “'Ostdeutsche Rundschau”, katerega so Nemci smatrali za Čeha, je 'bil prav pošteno tepen. “Siidmark” v svojem programu tolovajsko uničevanje slovanskega imetja. — Take razmere so samo v Avstriji mogoče. Naznanilo. Članom dnuižtva št. 56 S. S. P. Z. v Ročk Springs, Wyo., se naznanja, da se vršijo seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 popoldne,v prostorih Mr. Antona Fortuna. Rojakom, ki nameravajo pristopiti k «društvu, naznanjam. naj ne verujejo vsakoj.ake bajke, ki se trosijo okoli. Vedeti morate, da ima vsak uradnik položeno določeno varščino. Rojaki, pristopajte brez skrbi k S, S. P. Z. Matt Batich, ta j. dr. št. 56 «S. S. P. Z. Ženitna ponudba. Mlad Slovenec se želi seznaniti is pošteno Slovenko v starosti 18 «do 20 let. Podrobnosti se izve pismeno. Pismu je priložiti sliko. Na sredstva se ne gleda. Josef Stainbergar, JBox 155 Oregon City. Oreg. (7JJ-15) s?: LDVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RAVENSDALE, WASHINGTON VSTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI GDBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Taj alk: CIRIL ERMENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEK. Društvena seja vsakozadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgetown pri Frank Maicus v prvem nadstropju. K H VABILO NA PIC-NIC — ki ga priredi — Slovensko Narodno Samostojno rTTVTTvrri Podporno DrilŽtvO V RAVENSDALE, WASH. due 24. julija 1910 Pri Lake View Pavilion, kakor lani. Na ta izlet se vabijo vsi tu in okolici živeči Slovenci in Slovenke, posebna družtva iz Black Diamond, Wash, da se istega polnoštevilno udeleže. — Vstopnina $1.50. Kosilo, večerja in pijača prosta. Pripeljite seboj prijatelje in znance, trežbo in zabavo bo skrbel Za dobro po-Odoor. rtemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svo'e, mo- foče še popolnoma zdrave zobe? ’usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAN D AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. ^^vwv»vvvvvwvwvwwww^w^wvvyvwvvvvvvy^v^v v, > hliplllipmn 0*3^e P° meri 12 čisto volnenih, domačih in im- > > UJ" portiranih tkanin. \ ^ ProdojamO S°^ove Obleke za delavnik S i Imamo veliko zaiog° trdih in mehkih klobubov. < > V .Za|0gi imamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih zi S c b delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc < spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI i JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. The Konrad SctafCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. A A A A « The Gutsch Brewing : =Co.= Najboljša gostilna na Blue Island Ave. v Chicagu je J. F. Bolek ova, kjer se toči izborno Schlitzpivoi fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c. Večerja s pijačo samo (5o Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna. JOE F. BOLEK 1870 Blue Island Ave. vogal 19. «I. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 M A -UD Pivovari vležanega piva in znanega KOTBUSSER WEISS PIVA Telefon 00. Sheboygan, Wise. v v y f» y lD M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najLolšo zalogo mm io Gostilna "Slovenski Dom” na 2236 So. Wood ceste to je med Blue Island! ulico in 22. Mladič & Krampa ts. Slovenska Svobod misst Po d p. Zveza USTANOV. 1908 1NK0RP0RINA 1909 Chicag •, Illinois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISHEK, podprecisednik, Box 227 Ndkomis, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. EVAN KALAN, blagajnik; 311 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI : JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI : JAKOB ZAJC, (predsednik) ; Box 14, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI. WILLIAM BUS, 11316 Pulton Ave., Pullmian, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na' tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. UraJdno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu VPOGLED V WESTMORELAND, PA. Štrajik v tem okraju, katerega so vprizorili delavci, naipram u-,mazanim korporacijam, ki so s svojim tiranstvom vpeljali neko moderno sužnji.st v o najgorje vrste, kakoršnjega še v južnih krajih pred meščansko vojno ni nikdar bilo, traja že 16. teden. Ulilo je prvega tedna meseca marca, ko so se premotearji v tem okraju zedinili in napovedali boj sovragu dobro vedoč, da rešijo sebe in svojce iz njih krempljev le teim potom; in gotovo je njihov boj lak, da si mora vsakteri v čast šteti, da je član United Mine Workers of America. Ti delavci no pokazali, kako se bojujte za «vObodo pod tako groznim .pritiskom in vendar jih .kar občudujejo ostale umije radi njihove srčnosti. Njihov bojni klic je gotovo vzet po Patricku Henry, ki je rekel "Give me liberty or give me death”. Ti ljudje so se odločili, da zmagajo ali umrejo. Tako trdno je njihovo prepričanje v svobodo, da se ne vstrašijo nobenega terorizma več od strani svojih priganjačev. Odločili so se vstra-•jati do konca, pride kar pride, in .ve 'bodo ob koncu gotovo ovenčali s lavorikami častne zmage; dobivali bodo plačo ter uvrščeni v razredi, v kakeršnjem so ostali premogarji po drugih državah u-nije. Kolikor delj traja 'boj, toliko bolj stanovitni so bojevniki. Z bojem bodo torej nadaljevali, in to dokazujejo odmevi klicev, da so z istim šele pričeli. Vesel pojav je tudi, da se od 20 tisoč štrajkarjev, 'ki so pričeli z ¡bojem, miti eden ni vrnil na delo, dasi jim družba obljubuje dobra dela in denarja v gotovini, ko bi izdali svoje sobojevnike, ter se podali. Operatorji premogovnikov pačijo resnico na vse mogoče načine ; tako mažejo tudi v svojih podkupljenih listih rekoč, da ne vedo, zakaj je štrajk, in 'kaj da ljudje hočejo. Čudno res! Lopovi nadalje pravijo, da ni bilo nobene nezadovoljnosti, za katero bi vedeli, in da »o oni s svojimi ljudmi bolje ravnali in jih ¡boljše plačali, kot katerakoli premogarska družba. Prekleta hinavščina! Mi opozarjamo vse, ki hi se izpodti-•ka’i nad poročili umije, naj se potrudijo obiskati razupiti Westmoreland okraj ter se na lastne oči prepričajo o groredejstvah, ki vladajo tam. Pojdite v Jamison in opazujte premogarje, katerim je prepovedano iti na pošto, ki je last države, po svoja piisma. To jo or>i prekleti kraj, kjer morajo imeti možje, ženske in otroci izkaz (pas) da smejo zapustiti mesto. Niti v cerkev ne morejo brez njih. Poslušajte, kakšne so te listine, "Allow Mike Koušek to go to church”. (Podpis) Brown, Supt. Kaj porečete na to, vi ku-tarji, v svobodni Ameriki. Ne i-m e nuj e se ta kraj brez vzroka “¡Sibiria of America”. Daši so razmere v Jamisom dovolj slabe, kjer je bivši organiza- drže štrajkarje le še holj vstraj-ne; jim pač služi kot ostroga konju, da gre hitreje naprej do cilja in zmage. Družbe «o storile vse in se poslužile vsega v dosego zmage nad delavci, toda izprevi-: 1 i!e o, dasi prepozno, da jih pričakuje boj. kakoršnjega se niso nadjale,. in ki gotovo pomeni bolj ugodnejše razmere za uboge štrajkarje. One jih lahko iztirjajo iz svojih bajt; jih moré, kakor so to delali do sedaj; toda, ko se po boju dim razkadi, bo tudi sužno-sti konec. Mesto iste bo tudi po Westmoreland okraju zagospodarila United Mine Workers of America. UBOGI PAPEŽ! tor U. M. W. of A. Edward Sop-pett, sedaj suiperintendant premo-gartske druižbe v Jamison, iz barak iztiral vse štrajkarje in tudi sodnijsko prepoved (Injunction) dobil, da niti v svojih šotorih ne smejo bivati, vladajo tem enake, nekodi pa še slabše po Westmoreland okraju, kjer primorajo delavec z namerjeno puško, da delajo. iNajigrozovitejšii čin tega štra.j-ka je pač, da so kompanijski kozaki 9 štrajkarjev usmrtili. Vse kaže tudi .na to, da protežirajo sodišča te vbijalce. Med umorjenimi go 3 ženske, žene naših štraj-kujočih bratov, katere je pijana kompanijiska drahal postreljala na lik psom. ¡Operatorji dobivajo od svojih agentov skabe iz Clevelanda, New Yorka, Chicage im drugod. Ljudi se seveda izrablja, in ko se prepričajo o situaciji, odpovedo delo; le malo teh je premogarjev, večina so trampi, ki se .puste do-brovoljno prevažati' na bompa-nijske stroške. 'Sicer se trampi ne bojijo groženj nikogar in tudi o-peratorjev ne. Da držijo tudi tu sodnije z operatorji, kakor pov-»odi im pri vsakem štrajku, je gotovo; tega nam še omenjati ni treha. Omenimo naj le, da je sodnija tem operatorjem dovolila vise prepovedi (Injunctions) im to pove vise .Edino čudo pri vsem tem je, da jim še niso prepovedali vdihavati zraka, kakeršnjega vdihujejo sami; te moči menda nimajo (!). ¡Glavna opora štrajkarjev je gotovo, da se strogo drže zakonov, kjer jih ¡sodnijske prepovedi ne .morejo doseči. To seveda boli operatorje in začeli so izzivati mirne štrajkarje a tudi s tem. ne tood-o vspeli, ker je njih delovanje že predobro znano. In, dasi so v Westmoreland okraju že skoraj polovico štrajkarjev zaprli radi pregreškov napram sodnijskim prepovedom. Vsekakor je veliko boljše za razmerje, da so v ječi', kot da bi se jih izzvalo do česa nepostavnega, samo zato, ker jim ie sodnilk ukazal, da morajo tako delati, kakor jim ukaže on. Brezdvomno je, da stoje za o-peratorji v Irwin Manufacturer’s a-sociation, in da je hoj delavcev toliko težji. Radi tega ponovno apeliramo na društva in posameznike za pomoč. Westmoreland o-kra'j se danes svobodno prišteva oni Colorado — Colorusia. kjer še ženske z otroci v naročju zapirajo. Mlada dekleta istotako zapiralo samo zato, ker so žene in hčere štrajkarjev. Po oni .rabuki v Exportu predzadnji teden, katero so pijani kompanijski vla-čugarji uprizorili, je sheriff ukazal v takih slučajih streljati na štrajkarje. Zapovedal je tudi svo-iiim deputijem, naj aretirajo vsakogar, ki je foil pri oni priliki v Export slučajno na ulici. Aretirali ®o torai tudi 11 žensk, katere so z drugim odpeljali v zapor v Greensburg, Drugo jutro je sodišče vse oprostilo in družba je morala plačati ¡stroške. Vse te in enake grozovitosti ¡Sv. oče Pij X. mirna sreče. Kar ukrene in kar stori, vse izteče zabj in za ‘cerkev slabo. Na vseh koncih in kraj).h ima velike in težke boje, a v vseh teh vojnah doživi same poraze. Eno bitko za drugo izgulbi. Začlel je ¡boj s Francozi, a foil je premagan. — Francozi so .zaprli samostane, razgnali redove, konfiscirali premoženje mrtve roke in vstavili škofom in drugim duhovnikom plače, ki so jih dobivali iz državnih blagajn. Papež se je vojskoval 'za to kar je1 smatral za svojo pravico in če j (e tudi .podlegel, ponižal se takrat ni. Tudi drugih bolje v ima dovolj, saj je naravno, da se hočejo države osvoboditi cerkvenega jerobsitva. Z Rooseveltom se je papež spustil v bor-‘bo, zdaj ima vojno s Špansko, ali 'kaj jje vse to proti strahu vitemu, ’brezprimememu porazu, ki ga je učakal nedavno» Odkar je cesar Napoleon I. rimskega papeža v ječo vrgel, ni katoliška cerkev doživela takega poraza. Papež je ‘pred kratkim povodom jubileja sv. Karla Boromcja, ki je bil kot kardinal velik preganjalec reformacije, iizdal posebno encikliko, ■torej vsem vernikom na «vetu namenjeno slove mo razglasilo in navodilo. To encikliko je izdal papež v svoji lastnosti kot nezmotljivi naslednik Kristusov in je r njej novic označil stališče rimske cerkve napraon protestantom. Ko ¡bi bil papež samo to storil, bi mu tega ne bil nihče zameril., saj je naposled umljivo, da se poglavar katoliške cerkve ue more sprijazniti s protestantizmom. Toda papež je v svoji encikliki žaljivo govoril o provzroei-teljifo reformacije im o vladarjih, ki so jih podpirali, sramotil je protestante in njih viere in to je prevzročilo vihar na Nemškem. Luteranlei so se dvignili na o-folramlbo svoje vere. Im niso bili sarr.li. Tudi mnogi katoličani so stopili na njihovo stran. Rimski kardinali so se ¡začeli 'zvijati in se poskušali z zvijačnim tolmačenjem ¡papeževle enciklike in z drugimi jiezuvibskirci sredstvi rešiti iz stiske. Toda vihar je naraščal. Pruiska vlada je posegla vmes in s trdo roko prijela papeža. In katoliški papež se je takoj udal, ko ga je prijela luteranska Prusija. Katoliški papež je vse preklical, kar je bil v svoji encikliki zapisal proti luteranom. Katoliški papež je pfrosil luterane odpuščanja, da je žalil njih prednike in njih vero, in je odredil, da se njegova enciklika na Nemškem ne bo brala na prižnicah in se ne bo razglasila v škofijskih listih. — Večje zmage luteranci sploh niso mogli doseči. Bili so časi. ko so se vladarji ponižali pred papežem in mu poljubljali nogo. A ti vladar, jü so bili ¡katoličani in so se več ali manj prostovoljno ponižali pred papežem. Sedaj ,pa se je mo ral ponižati katoliški papež in je moral .1 utteranstvu poljubiti mogo. Tega svet še ni doživel, da bi bil rimski papež preklical encikliko, ki jo je izdal v svoji lastnosti kot njezmotljivi vladar cerkve. Nezmotljivi' papež jie s tem priznal, da je storil zmoto. Kaj hujšega si ni mogoče misliti. Poraz je strahovit, a papežu ni ostala od prta nolbena druga .pot. .Saj še katoličanov ni imel na svoji strani. Moral se j|e udaki. Če bi se ne ¡bil udal, ibi bila enciklika rodila ned oglednih: posledic za katoliško cerkev na Nemškem. Nov kulturni boj bi se biil začel, in še straš-nejši, kakor je bil ikaterikoli dosedanjih. TNcmiu se papež ni hotel izpostaviti saj je napravil na Francoske m' dovolj ¡bridkih izkušenj, fc ¡zato je šel v kanoso in re ljubil nogo- luteranstvu. Uibogi papež! Nadalje poročalo listi, da sta katoliški kralj saksonski in kafco- liski prrnc-vLadar bavarski sporočila papežu obžalovanje, da je izdal encikliko, ki žali protestante. Sedaj poročajo listi, da je tudi katoliški avstrijski cesar Franc Jožef I. pisal papežu, dh, cbsoja njegovo encikliko. In siedaj na-atame seveda vprašanje: Kdo je kriv? Da jo je “sveti"’ oče s svojo encdkMko hudo polomil, mora vsakdo -pripo zrnati. A kakor jje vselej pri takih prilikah, neče biti nihče zanjo ¡odgovoren. Vsak vali kri odo od setbe in na drugega. O papežu so takoj razglasili, da ni kriv te enciklike in se niso nič zmenili za to, da foo tudi naj-brumnejša duša vprašala: Kaj podpisuj);1 papež najvažnejše u-radne spiše, ne da Ibi jih sploh prebral? Torej papež ni kriv. — Krivda je padla najprej na kardinala Merv del Val. Ta je hitro rekel, da enciklike ni spisal. Potem ¡go dolžtili kapuc inskega kardinala Vives y Tuto, da je encikliko spisal, a tudi ta 'je izjavil, da je nedolžen. Zdaj je padel gum na milanskega nadškof a,, kardinala Ferraro, ki pa se je hitro o-g1 asil in povedal, ne De da enciklike ni* spisal, marveč da tudi olbžalujie, da je .bila izdana. Ko se je Fenrama zmazal, sta postala sumljiva dva nemška prelata, katerima da je pomagal papežev nuncij vi Monakovem. Toda nuncij ni hotel iprevtzeiti krivde, in je hitro razglasil, da ni v nobeni zvezd ž njo. Zdaj loži suim na dveh jezuitih iiz Lombardije, da sta zakrivala to encikliko, a tudi ta dva se branita in pravita, da nista v nobeni zvezi s tem izvrstnim- spisom. — DROBTINICE. — V nekaterih avstralskih krajih konji niso podkovani, ampak nosijo nekak usnjat čevelj. — Preračumilo se je, da razvija orel pri letanju več kakor dve konjski moči. — Telesne napake je najti pri otrocih ¡ženskega spola večkrat, kakor pri otrocih možkega. — Inženir Collot je iznašel tehtnico brez uteži, ki tehta z natančnostjo desettisočine grama. — Na. Kitajskem1 je kočljiva stvar, -rešiti- komu življenje. Ker rešitelj je potem primoran, rešen-ca popolnoma oskrbovati. —V perzijski vojslki j,e uveden čuden običaj, da morajo hiti vsi stotniki in ¡poročniki armade iz o-ne province, iz katere so podložni vojaki. — Mehi so že bili znani starim Skitom 569 p. K. Nek pastir, pripadajoč temu rodu. je prvi iznašel meh. — čebulo so oboževali in molili tari Egipčani dvatisbe let pred začetkom krščanstva. Prišli so sprva iz Indije. — Največ kruha pojedo Danci; na osebo’ pride namreč 574 funtov na leto ; tem slede Belgijci z 548. Francozi z 508, Nemci z 460. — Ni še dolgo tega, ko so odpravili v Angliji običaj, da je moral vsak po dani prisegi poljubiti novi testament. ¡Sedaj drži o-nli, ki priseže, sv. pismo v rokah. — Japonci začnejo zidati hišo od vrha. ¡Streho napravijo na lahkem lesenem ogrodju, in delavci so potem varni pred dežjem. — 'Vdove na Kitajskem zelo častijo, in sicer zato, ker imajo v svojem; mrtvem soprogu dobrega priprošnlka v nebesih. Radi tega se redkokatera zopet poroči, ker s tem bi se odpovedala tej ugod nosti. kar je skoraj zločin. ZE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani DR. J. E. THOMPSON NAJBOLŠI ZDRAVNIK, ¡nima popolnu Izkušenost v zdravljenju vsih bolezni -že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni, kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku: NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije, triper. čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca. glave. grla. ršes, ledic, pljuč prs mehurja; kiloali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih ; neredno mesečno čiščenje; beli tok, padanje maternice, neplodivost;Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje uši na spolnih delih. i. t, d, ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROQO TAJNO ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter ¡telite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko in brez prikrivanja ali sramovanja opišite avojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE DR. J. E. THOMPSON 342 W. 27th ST., NEW YORK, N. Y. Heuropin Želodečni Grenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem. Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčec je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER C0., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ------ JE -- /----* SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Mohor IM 31. .A. IDI C GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. m M. A. WEISSKOPF, M. D. m ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m E Pazite na čistost. Tekomi poletja naj vsakdo, kolikor najbolj more, pazi na čistost. Znojnite se naj drži odprte, skoz katere odhaja pot. Seveda moraimo poleg vseh drugih skrbi paziti tudi na notranjost našelga telesa ter tudi istega držati popolnoma čisto, ako hočemo ohraniti osrčje popolnoma zdravo. Kakor hitro toraj opazite kak nered pri svojem sestavu, je čas, da rabite Turnerjevo ameriško zdravilno grenko, vino. Ono bo odstranilo vso nesnago iz telesa ter primoralo prebavne organe ¡k vstrajnemtu delovanju: Prvi sle- dovi od! zabasanih organov je izguba slasti do jedi, telesne slabosti in slaba energija. Takrat pa ne odlašajte, ampak takoj rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. 'Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triiier, 1333 — 1339 So. Ashland I Ave., Chicago, IR. W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenije, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je 2e pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trg-ovini in na istem prostoru. i Pijte najboljše pivo Peter Schoeniioffen Brewing Co, PHONE: CANAL 9 iff CHICAGO ILL. «« Glas Svobode (The Voice of Liberty) weekly 99 Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.______________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek --------------in velja -------- ZA AMERIKO: Za celo leto........ i za pol leta........... ZA EVROPO: , 'Za celo leto......... za pol leta......... ..82.00 ..81.00 , .82.50 .81.25 T4aslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri ¡spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 CERKEV V ZEDINJENIH DRŽAVAH. Konfesijonalnio statistiko Zedinjenih držav ameriških je objavil urad za ljudsko štetje. Iz te razvid itn.o, da ni bilo leta 1906 v A-aneriki nič manj, kakor 186 verskih korporacij, imed katerimi jih je bilo 164 najrazličnejših vret protestantske smeri. Število občin se je zvišalo na 212,230 proti 105,151 v letu 1890. Od skoraj ‘200© občin (1 odstotek vseh) ni 'bilo mogoče dobiti poročil. Druge so štele, kot člane ali komumikan-te, 312,030,445 oseb, To so vpisani 6’ani ali kdor ima še pravico, vde' leževati se verskih obredov. Ker se more pripadanje h kaki igiotovi cerkvi ali ver-ki občini z različnih! ¡stališč opazovati, kakor so pač njeni predpisi, še ne moremo dobiti podobe o pravi razširjenosti in razdelitvi veroizpovedanj. Od 3*2,936,445 oseb, ki pripadajo kateri koli verski korporaciji, se jih je vpisalo- 20,287,742 za protestante. 5Jed terni je baptist ov ska sekta najmočnejša, ki ima 6,56 milijonov članov, tej sledi meto-distovska z 5,75 milijoni, luteranska z 2,1 milijoni, presbiterij.an-ska z 1,8 milijonom, in kristijan-ska z 1,4 milijonom. Vsaka drugih sekt šteje manj kakor 1 milijon članov. Rimsiko-katoliška cerkev, ki nima sekt, ima 12,1 milijonov pripadnikov. K judovski korporaciji se priznava- 100.000 rodbinskih glavarjev, tako da število judo-v pač ne bode presegalo pol milijona. Medtem, ko se je število protestantov od leta 1890 pomnožilo za samo 45 odstotkov, zaznamuje riimsko-katoli-ška cerkev 98.5 odstotkov, značilno razširjanje katoličanstva v A-m-eriki. Statistika navaja nadalje pre-možensko stanje cerkvenih občin. Po tej znaša cerkveno premoženje v dolarjih: je poročalo samo 54,214 občin (25,4 odstotkov vseh), tako, da se ne izplača teh natančneje ra zmoti ivati. Vse sekte vzdržujejo nedelj.- k e štole, katerih moč si moremo predstavljati le, ako izvemo, da deluje v 1912,722 takih šolah 1,746.074 oseb, kakor učitelji in vodje, in da obiskuje nedeljske šole 15,-337,891 učencev. Razun šol vzdržujejo nekatere sekt« še misijonske šole, ki intenzivno delujejo. Posebno baptisti in metodisti vedo ceniti šole in jih znajo vpo-rabljati v svoj« svrbe. Da vzdržujejo sekte in cerkve vojsko duhovnikov, je znano. V letu 1006 jih ni bilo nič manj kakor 164,830. V letu 189© jih je bilo samo 111,036, tako, da je njih število tekom šestnajstih let naraslo za 53,794. To je za 48.4 odstotkov. Na p r p t e sta n t o vs-k e sekte odpade 46,451 (1890 : 99,605) duhovnikov, med temi na baptiste 43,790 ( 25.646). metodiste 39,787 (30.000), presbiterijance 12,456 (10.448) itd. Katoliška cerkev je imela 15,177 (9166) duhovnikov. Vsega prebivalstva je bilo v Zedinjenih državah leta 1906 84,-246,252 oseb proti 62.947,714 v letu 1890. 'H kateri koli cerkvi ali sekti pripadajoči Se je priznalo 1900 60.9 odstotkov proti 67.3 leta 1890. Samo 30.1 odstot. (3-2.7) se jih ni priznalo kaki cerkveni občini. ¡Največji del, skoraj četrtina vsega prebivalstva, proti 22.3 odstot., s? prišteva protestantizmu. Še bolj. kakor število protestantov. j« naraslo število katoličanov, kar pa vslled pretežne večine katoliških novih naseljencev ni nič čudnega-. Leta 1890 jih je bilo komaj 10 odstot.. a 1906 so že zbrali 14.3 odstotkov prebivalstva pod svojo zastavo. Katoličani razvijajo, kakor vidno, posebno močno agitacijo, in kakor se kaže, z dobrim vspeh-orn. V nekaterih državah imajo katobčani že sedaj večino. Značilno za plemensko -tališče amerikanskega prebivalstva je, da obstojajo v posameznih sek tah še posebne občine za zamorsko prebivalstvo. Tu- krščanstvo ne uspeva. Nasprotje med belimi in zamorci ni samo v razliki plemen. ampak v glavnem gospodarsko. Zanimivo je, da se take gospodarske razliko tudi z obsežno, ljubezen govorečo krščansko vero, ne more spraviti s sveta. Za vsakega, razsodno mislečega, čio-veka. to seveda ni* nič novega: saj se razlike istega “naroda” klj'u!b' “enakosti vseh pred bogom”. ne dado izbrisati. NEKAJ O ZAKONIH. (Iz knjige Leva Tolstoja: Sužnji-štvo našega časa.) odstotkov 1850 90 milijonov 1800 180 ” 96.3 1-870 370 ” 106.8 1890 700 ” 91.7 1006 H26© ” 85.1 Iz teh) številk je razvidno, da se množi -cerkveno premoženje mnogo hitreje, kakor ra; te število pripadnikov, in umevno je, da zavzema v tem oziru rimsko-kato-liška cerkev prvo mesto. Medtem, ko s-e je v zadnjih 16 letih pomnožilo premoženje vseh cerkvenih občin za 85 odstotkov, je naraslo ono -katoliške cerkve za skoraj 148 odstotkov, /protestanti se pa “zadovoljijo” z 148 odstotki. Absolutno vzeto je v posestvih pro-testantovs-ke cerkve nakopičenega največ premoženja, ne manj kakor milijardo dolarjev, medtem, ko je- posedovala rimsko-ka-toliška cerkev “samo” nekaj- nad % milijarde premoženja. A mnogo je protes ta n to v.šk ih sekt, ki z katoličani prav vspešn-o tehmuje-jo.Kljub temu -korakajo katoliške .občine kakor najbogatejše na čelu vseh. iNa vsako njeno občino odpade povprečno cerkvenega premoženja $28.000. V tam jih prekašajo le židovske občine ($30,000) in uni-tarične ($36 .’000). 'Proti temu so - dolgovi občin razmeroma majhni: v splošnem znašajo samo 115 milijonov dolarjev, od katerih odpade na katoliško .Cerkev 50 milijonov. Saj je znano, da se posebno te -odlikujejo, kadar je treba vernike pošteno osikubski in nakupičiti veliko premoženje^ Dolgovi morajo -biti, da sežejo- pripadniki radi ali neradi v mošnjiček, in cerkev -dela pri tem lep profit. O obstoječih farah in farovžih Kaj so zakoni in kdo dovoljuje ljudem, da jih predpisujejo T Še druga veda je, ki je še starejša, lažnjivejša in neja-nejša, kakor je nacionalna ekonomija, (gospodarstvo) katere služabniki so spisali tekom stoletji nešte-vil-no knjig (ki so si navadno v protislovju),, da bi na to vprašanje odgovorili. Ker >pa namen te vede, kakor tudi namen politične ekonomije, ne obstoja v tem, pojasnjevati, 'kaj je in kaj mora biti, ampak v tenu da se dokaže, da mora to. 'kar je, tudi biti, se lahko v tej vedi najde mnogo raz-'inišljevainij v pravu, v predmetu in osebi-, v državni ideji in podobnih stvareh, ki ni‘-■e samo ¡za -n«. Sence, ampak tudi učitelje vede nepojmljivi: na vprašanje, kaj je zakon, ni točnega odgovora. Veda ga označuje za izraz volje vsega il jrd-tva. F°r ra d-no vde ljudi j. ki prelomim postave, ali jih hočejo prelom*'“’ a *<>-ga samo iz strahu p-?d k a zn*'j o ne storijo . ie j akno ss. d a "•> umremo pod zakoni na mknk način razumevati izraza lj*: d *!>••> volje. Imamo n. pr. postave, ki prepovedujejo prodajo opojnih pijač ob gotovih dnevih. opojne pijače sploh, da se gotovih predmetov ne sme nesti čez mejo, da -se ne sme porabljati tujega zemljišča, da se ne sme delati vrednostnic, da, se ne sime rabiti tuje lastnine. Vse te postave in mnogo drugih so jako različne in imajo tudi razilične razloge, a nobena ne izraža volje vsega ljudstva. Skupnost imajo postave v tem, da more poslati zakonodajalec oborožene ljudi tja. kjer so se nekaterni-ki pregrešili proti postavam, da jih tepejo, oropajo svobode ali celo ubijejo. 'Postava pa dovolju- je tudi, da se ravna tako z ljudmi, ki niso prelomili postav. 'Če kak človek od njega 'zahtevanega dela noče -oddati v podobi davkov, bodo prišli oboroženi ljudje in mu vse vzeli, kar .se od njega zahteva, če se zoperstavi,, bode tepen, oropan svobode ali celo usmrten. Istotako bi se pripetilo tudi onemu, ki bi hotel rabiti tjuljie zemljišče. In onemu, ki bi, da uteži svoje potrebe, rabil za delo predmete, ki so tuja last; prišli bodo oboroženi ljudje, in mu vzeilj, kar je vzel in če se bo zoperstavil, ga -bodo tepli, oropali svobode ali ubili. Tako se bo pripetilo tudi onei' n, ki se zoperstavi človeka, ki ga odira, mu sesa kri, a ima moč v svojih rokah. Izmišljene so bile že razne n-stave, od aimeri-kanskih in angleških. do japonskih in turških. Po teh bi morali ljudje misliti: da so postave v vseh državah skovane po njih volji. A vsi vedo, da niso postave samo v despotienih, ampak tudi- v baje svobodnih državah), kakor Ameriki, Angliji in Franciji, dane po vodji vsega ljudstva-., ampak po volji onih, ki imajo moč. in oblast, in so vsled tega povsodi in vedno one .postave ¡v veljavi, ki so koristne za mogotce. Izpolnjujejo se pa vedno in povsodi samo s silo, da. se navidezno svobodni narod oropa svobode, se ga nabije ali ubije; in to se. tudi ne more predrugačiti. Drugače že vsled tega ne more biti, ker zahtevajo postave izpolnitev 'gotovih vodil. Ljudi se more pa prisiliti le z udarci, oropanjem svobode in umorom, izpolnjujejo gotova vodila, to se pravi to, kar drugi od njih zahtevajo. Samo ena moč je, ki more prisiliti ljudi, da izpolnjujejo postave, t. j. voljo drugih, in ta je sila. Ne navadna sila, 'kakor se je poslužujejo ,^'jdje v navalu hipne strasti, ampak organizova-na sila. katere se poslužujejo mogotci. da prisilijo druge ljudi, izpolnjevati od njih postavljene zakone. Bistvo postav torej ni v predmetu in osebi, v pravu državne ideje, v volji vsega ljudstva in podobnih nejasnih pojmih, ampak v tem, da nahajamo ljudi, ki razpolagajo z organizovano silo in imajo zmožnost, druge ljudi prisiliti, da izpolnijo njihovo voljo. 'Po vsem tem bode natančna, vsem razumljiva :n neoporeklji-va razlaga postave sledeča: Postave so od ljndij, ki imajo organizovano silo v rokah, postavljene določbe, in kdor jih ne izpolnjuje, se izpostavi udarcem, oropanju svobode in celo smrti. 'V tej razlagi ie tudi odgovor na vp-rašajije: Kdo dovoljuje ljudem nalagati postave? — Nalagati postave ljudem dovoljuje —: •organizovana sila. Rojaki, podpirajte tvrdke, ki oglašujejo v Glas Svobode in pri nakupu vselej omendte Glas Svobode. To pomaga listu. ŽRTVE PREMOGOVIH ROVOV. Te dni so' z velikim veseljem poročali iz Washingtona, da je število žrtev, katere so zahtevali premogovi rovi v letu 1909, manjše, kakor število žrtev leto pred tem. A takim oficijelnim poročilom, ki prihajajo iz državnih u-radov za statistiko, .ne smemo slepo verjeti. In da to poročilo ne odgovarja resnici, je dokazano. Izkazalo se je nanjreč, da enostavno ni res, kar zatrjuje statistik geologičnega urada, ko pravi, da je število žrtev premogovih rovov manjše, kakor je bilo ono preteklega leta. Nasprotno je res, da je bilo leta 1909 več amerikansikib premoga rjev pri izvrševanju svojega poklica ubitih, kakor leta 1908. Kako pa pride potem statistik geologičnega urada do svojega zatrjevanja? Prav lahko. Računi! ni namreč največje nesreče v enem' premogovem rovu, one v Cherry, 111., “ker ni bila ofieijel-no poročama.” Na ta način se mu je posrečilo, sestaviti statistiko, ki res ne izkazuje toliko žrtev, kakor ona iz leta 1908. In radi tega sedaj vesela naznani, a: “'Manj! «nrtvihi v premogarsfcem obratu, kakor preje!” Pravilne številke so .sledeče: ‘V letu 1908 je 'bilo pri izvrševanju svojega poklica v premogovih rovih Zedinjenih _držav usmr-tenib 2:450 delavcev. Število smrtno .ponesrečenih premolgarjev v letu 1900 znaša brez žrtev v Cherry, 111., 2412, torej 38 manj, kakor leto prej, in radi teh 38 žrtev manj so zagnali tako zmagoslaven krik, ki: je pa samo izraz slabe vesti. V Cherry, 111. je bilo m smrtenihi 393 ljudij. To znaša skupaj 2805 žrtev delavskih življenj v enem letu in pri eni industriji. A v resnici je število žrtev pre-lnogar.-kega obratovanja še večja. kakor jih zaznamujejo te številke. Združene države tvori 46 posameznih držav, (sedaj z dvema novima 48). Od vseh teh držav jih j« poročalo, samo 26 o nesrečah v premogardki industriji. Res je, da v mnogih državah, ki niso poročale o nesrečah, ni premogovih rovov. Toda to ne velja za vseh dvajset držav;, ki niso tozadevno nič poročale. In gotovo je. da bi število žrtev še napaslo, če ne bi te držaive molčale. V drulgem je tudi gotovo, da niso. bde vse nesreče po roča ne. Samo iz 22tih od ‘26tih držav, iz 'katerih predležijo poročila, so bile naznanjene številke od ofici-jelne strani. V ostalih štirih državah so lastniki premogovih rovov sami poročali, koliko delavcev .so umorili. In tako si lahko mislimo, kaj se poroča, če mora morilec sam podati obračun o svojih umorih. In tudi v drugem j;e ištevilo smrtno ponesrečenih, žrtev v pre-mogarstvu. večje, kakor naznanjeno. Po, od statistike geologičnega urada izdanem poročilu, se je število nesreč), pri katerih prizadeti niso ostali na mestu mrtvi v letu 1910 zvišalo. Poročamo je bilo 7979 slučajev, pri katerih se je navedlo Ponesrečence kot ranjene. 1200 več, kakor preteklo leto. Od teh jih je umrlo mnogo po nekoliko dneh nesreče, in te, kakor smo že v nekem prejšnjem članku povdarjali, , ne navedejo za mrtve, ampak kakor ranjene, dasiravno je veliko teh žrtev mrtvih. V splošnem je zelo nizko računano, če vzamemo za leto 1909 3'COO delavcev, ki niso p'acali dela s .smrtjo. Število 3500 bi bilo gotovo pravilnejše, če ne prištevamo smrtnih nesreč v rudnikih. 4000 usmrčenih rudarjev na leto v Zedinjenih« državah ni pretirano število. 'Na pram tem 4000 delavcem, 'ki ■so 'bili v enem. letu usmrteni dri eni amerikanski industriji, je vedno na mestu, povdarjati, kako majhne so bile primeroma izgube človeških življenj v naših vojskah. — V sedmih' letih ameri-jkanške revoluciionarne vojske, od leta 1775 do 1781, je bilo v vseh. bitkah ubitih' 1735 oseb. Premogarska industrija sama zahteva od amerikanških delavcev v enem letu dvakrat toliko življenj. In oni, ki so se borili na bojnem polju, dobijo penzijo;, oskrbo. A one, ki se bojujejo na bojnem polju industrije, niti ne štejejo. Za natančno število teh ne vedo. In. ali .je že kdo cul, da 'bi zanje skrbeli, jim dali pokojnino, ali skrbeli vsaj za preostale? 4* * 4* * * * * 4* 4* 4* 4* 4* * * * 4* 4* 4* * 4* * * Največji čudež današnjega dne. Tel grafično pošiljanje d. carja v stari Kraj za 50 centov. Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-grafično v stari kraj. Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne i lača niti 'inarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Puskusite in prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. IVAN NEMETH, Biv cesarski in kraljevski konsul. agent. 457 Washington Street, New York, N. Y * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * m 4*^4» 4» 4* 4» 414* 4* 4» 4» 4* 4» 4* 4* 4» 4* ¿j* 4* n EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. * Vsi dobro dosli! Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 842. V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo. Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemlje t Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in tu prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlja in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. Prevzel sem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 alter, predho-mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmiet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci ne bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke im to naj si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno. F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. F ATLAS BREWING CO. * sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER | MAGNET | GRANAT ~"j a Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111. toči FEFtTJ PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! GOSTILNA kjer ,je največ zabave in največ yžit'ka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul. Angleščina 0 Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W.U5 St . New York, N. Y. Pišite po cenik knjig! olas fmvwvm? liAAAAAAAAAAAAAAA A A A A A A * ▼ T ▼ ▼ * V Slovensko Delavsko Podporno in ==^Penzijsko Društvo^^^ Ustanov. «e* w»■ K- * m * * « « V ju ■** <& 21. nov. 1909 DAHRAUH, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSIEDCSIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. TAJNIK: Pran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamsburg. Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa. Znamenita obletnica: križarji. Priredil A. H. SKUBIC. Litva se je majala pod groznim navalom! Nemcev. Prve vrste, najbolje foborožene in sestavljene iz najbrabrejšlib ‘bojarjev, so popadale hipoma na tla. Ostali to se besno sorijeli s Križarji, toda nobena b ■ tabiroist, noben pogum, no-betna "oveška mo e jih ni imiogla ub.anitii poraza. Temu tudi ni mog^o biiti drugače, ker na. eni strani So se borili viitezi, popolnoma vkovani v 'železne .okleipe, na drugi pa ljudje, v resnici ikrepflri in 'bralbri. toda na majhnih "konj ilh> in pokriti isamo s kožami. Zaman si je /"riizadeva® vstrajnti Lit-vin priti do nemške kože. Sulice, kppja, salblje, železni in kameni ti buzdovani so se odbijali od železnih oklepov talko, kakor od skale. Težki bojevniki in kbnjj so gazila nesrečne Vi tol do ve vojake, lomili njihove meče in sekire, ter jih ubijali s konjiškimi kopiti. Knez VitloH' je pošiljal v to mesnico smrti neprestano nove in nove oddelke, todia zaman je bil ves upor. 'zaman vsa hrabrost; nič ni •omagalo, vse je ležalo v 'krvi! Prvi ¿<10 'žbežali Ta rt ari, Besarabei in Valahi: kmalu je padla litovska sit,ena in divji strah in trepet je prevre'* v,se bojevnike. Večina te vojske je zbežala proti ljuheckemu jezeru, a za njimi so drvile glavne nemške moči, ki so sekale upornike tako grozno, da je bilo kmalu vse polje pokrito z mrliči. Drugi manjši de! Vitoldovih čet, v katerem so bili tri smolen-ski polki, se je umikal proti poljskemu krilu in za njimi je drvilo 'šest nemških praporov, katerim so se pozneje pridružili še oni. ki so se že vračali iz seče. Dobro o-boroženi ¡Slmolenčani so se jim hrabro postavili po rolbu in bitka se je spremenila v pravo 'klanje. Potoki krvi so zalivali vsak korak, vsako ped zemlje, eden smo-lemski polk je bil pobit «koro do slednjega moža. med tem ko sta se druiga dva besno branila. Vse je zgleda'o. kot da besnih Nemcev ne pridrži nobena sila. Posamezni vitezi so spodbadali svoje konje ter zdrvili slepo z mečem v roki med najgostejše vrste sovražnikov. Vdarci njih mečev in sekir so bil prav nadčloveški in ves ta prod, bobijajoč in teptajoč je zdrvil končno z boka proti poljskemu načelnemu in glavnemu oddelku, ki se je takisto že ,celo uro bori! z Nemci, katerim je načeloval Kuno Lichtenstein. Lichtensteinovo stališče ni bilo tako lahlko. ker je ibila tu večja e-nakost orožja in konj, enaka pa je bila tudi bojna izurjenost. — Poljska kopja so odbila Nemce.. zlasti radi tega, ¡ker so prvi vda-rili na nje. tri grozni polki, namreč krakovski in še druga dva, pod poveljništvom Henrika Bro-hotiea in ,Pav>o!e iz .Tačeva. Toda prava borba je nastala še-Ie takrat. ko so bojevniki polomili svoja kopja ter pograbili za meče in sekire. Tu je vdaril ščit ob ščit, spoprijel se Človek s človekom. da so padali konji, prevračali se bojni prapori, pokale čelade pod vdarci buzdovanov, železo se je oblivalo s krvjo in vitezi so padali iz sedel kakor podžagana drevesa. Oni Križarji, ki vso spoznali že po.d 'Vilno, kako se borijo Poljaki, so .vedeli, kako žilavi in neprestrašeni so ti ljudje, toda novincev se je polaščalo osupne-■nje, strahu podobno. Marsikateri je nehote ustavil konja ter srpo zrl pred se, ali predno si je domislil, kaj ima storiti, je že izginil pod groznim vdarcem poljske desnice. In prav tako kakor se siplje toča iz črnega oblaka na rodovitno polje, tako gosto so padali grozni vdarci, sekali meči, vdar-jali buzdovani, sekale sekire, sekali brez odiha in milosrdja, pod njimi pa so kakor v kovačnici žv en ki j ali oklepi, in start je nalik vetru ugašala življenje, vzdihljaji so se izvijali iz prsi. vgašale so oči in junaške glave so se pogre-zovale v večni sen. Vitez je sekal viteza; nobenega prizanašanja niso poznali. Boj na življenje in smrt ! Z vitežkiini gosti se je poprijela kraljeva dvorska četa pod vodstvom Teleka iz Želihova. Ondi je Pavola iz Tačeva z nadčloveško močjo prevračal ljudi in konje, razbijal železne čelade, kakor kake 'jajčje lupine in napadal sam cele tolpe. Poleg Pavole so šli Le-šek iz Goraje. Pavola iz Vihuča, Mastislav iz .Skrinjeva iu še dva Čeha. Tu je boj dolgo trajal. Ker so vda.rii na jeden poljski prapor trije nemški, jim je 27 prapor pod Jankom iz Tamova dospel na pomoč. Nemci so bili odbiti za kakih 100 korakov od mesta, na katerem so se bili prvič spoprijeli s sovražnikom. Še dalje jih je vrgel veliki krakovski polk katerega je vodil sam Zindram. L\’a njega čelu imed praporščaki je stopil najstrašnejši izmed vsehi Poljakov Zaviš Črni. Ob njegovem boku so se bojevali njegov, brat Farujej, Florjan Je-ličnik, Škrab ek iz IGora in slavni Lis iz Targoviska, Pasek Zlodi in več drugih vitezov. Tu je bil boj strašen. Vitezi so drveli naprej -nalik črnemu oblaku, iz katerega švigajo pogulbonosne strele. iPoznanski polk, kateri je imel na svojem praporu orla brez krone. se je borni takisto na življenje in smrt, nadškofiji-ki in trije ma-zoveški prapori pa so se tekmovali i njimi. V doradskem polku sta se posebno odlikovala Zbišek iz Boigidanca in Špibtva in njegov stric Matija, kateri je iz stare mržnje iskal Kuna Liehtensteina in ga potem, ko ga je bil že suženj oprostil, v dvoboju ubil. Na obeh straneh je palo že tisoče vitezov končno pa so se jele pod ,groznimi napadi Poljakov zibati nemške vrste. V tem hipu pa se je pripetilo nekaj, kar je moglo odločiti izid vse bitke. Christ ist erstanden! — Poljski prapor je pal! N c nitki prapori ki so se vračali od zasledovanja Litvineev, pijani zmage, so vdarili v bok poljske vojske na levem krilu. V mislih, da je že vsa kraljeva vojska razbita in zmaga že dobljena, so se vračali Nemci v velikih in neurejenih krdelih s krikom in petjem, kar zagledajo med seboj grozno klanje in zmagonos-ne Poljake, ki so porivali pred * e-boj nemške čete. Križarji pobesijo glave in gledajo pred se nekaj časa začudeno, na to pa spodbodejo konje in se zakade v !juto borbo. In tako je udarilo krdelo na krdelo in kmalu je na tisoče in tisoče 'Križarjev napadalo vtrujene poljbke prapore. Nemci so radostno zakričali, ko so videli, da jim prihaja pomoč. Okrutna borba se je znovič raz-vnela na vsej črti. Zemlja se je zalila ® potoki krvi. nebo se je pokrilo z ob'aki. oglasil se oddaljen grom, kakor bi se nebo samo hotelo pomešati med to grozno klanje. Zmaga se je že začela nagibati na nemško stran. Poljske vrste so se začele zibati in Križarji so enoglasno popevali zmagonosno pesem : “Christ ist erstanden”......... Ali tu se zgodi še nekaj groz-nejšega. Jeden Križar, ki je že ležal na tleh. razparal je z nožem trebuh konju, na katerem je sede! Martin iz Vrotimovic, noseč veliko, vsej poljski vojski sveto, kraljevo zastavo s kronanim orlem. — Konj in zastavonoša padeta oba h krati in ž njima vred pade tudi zastava. V tem trenutku se na sto železnih .rok .stegne po njej in iz vseh nemških vrst se izvije vzklik veselja. Zdelo se jim je, da je nastal konec, toda prevarali so se. Poljski vojaki -o sicer zakričali kakor jeden mož. ko so videli, da je padel sveti prapor, toda v tem klicu ni bilo strahu, marveč bes-nota. Kakor razjarjeni levi in tigri zdrveli so najhraibrejši možje na ono mesto od obeh strani in o-pazovalcu se je dozdevalo, da je grozna nevihta začela razgrajati okolli zastave. Ljudje in konji so se pletli v orjaški kolobar, iz ka- terega so se dvigale roke, odsevali melei, bliskale sekire, vdarjalo železo ob železo, culo se divje vriskanje, kot bi stoteri voji peklenščkov zavreščali. Dvignil se je pnah. Jz njega pa so dirjali zaslepljeni .konji brez jezdecev, s krvavimi očmi in razkodranimi grivami. To vse je trajalo le par trenutkov. Niti jeden Nemec ni ušel živ iz te mešnjave, čez trenutek pa je znovič zaplapolala nad poljskimi vrstami rešena poljska zastava, katero je razvil veter, da je zmagonosno plapolala v znamenje na-de in zmage za poljske viteze. Usi polki so jo pozdravili z zmagonosnim klicem in udarili tako strastno na Nemce, kakor bi se bila podvojila moč v vsaki četi, v vsakem vojaku. Nemški polki so se zopet začeli premikati in umikati. Tujezem-ski vitezi so plaho in slepo zdirjali iz gnječg. večina belih plaščev, katere so nosili Križarji nad o-klepom je ležala na tleh v krvi. Zadnje sredstvo. Težak mir se je polastil sre križarskih vitezov, kajti razumeli so. da njih rešitev je odvisna samo od velikega mojstra, ki je načeloval šestnajsterim praporom. Ulrik zroč z vi-oeine na bitko je tudi spoznal, da je napočil u-sodepoln trenutek, zato je takisto odjezdil s svojim železnim oddelkom. drve kakor vihar, ki /ene pred seboj sivo-temen. leden o-blak. Toda še poprej se prikaže na 'vojem zas-opljenem kon,; pred tretjo puljsko vrsto, ki s~ še doslej ni vdeležila hoja, sla :ii Zindram iz Maškovac, ki j ■ sledil vsemu ter pozorno opazoval ves razvoj bitke. “Pripravite se! Pripra “e se!” ie klical z grmečim glasom Zindram. ki je jezdil nalik blisku mimo svojThi čet. “Naprej! Naprej! Složno!” In šli so najemniki in domačini. kmetje iz Poljske in Šlezije, ki so pred to vojno zbežali v kraljevino. Mazurji izpad Elka. ki so nšli Križarjem. Od kos, cepcev in kopja se je zjasnilo in razsvetlilo celo polja V pravem bojnem redu so do-sprii na bojno polje. “Udari!” zakličejo poveljniki. “Uf!” In vsakteri vzdihne, kakor drvar, ki prvič zavihti s težko si k ero. potem pa so sekalli in podirali sovražnika, kot. jelše v gozdu. Kri e in ‘bojni hrup pa se je razlegal do neha. V tem času je pridrvel veliki mojster s .svojimi prapori in zagnal se je v borbo liki ranjenemu levu. “Nemci, Nemci! Sam veliki mojster”, se je slišal glas, poljski prapori pa so se na to premaknili in odjezdili v na j večji naglosti nad sovražnika. Nadaljevanje na 8. strani. AVSTRHMERIKANSKA-UNIJfl. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLITJEIO IZ NEW YORKA: Oceania........17. Aug. 1910 M. Washington 31. Aug. 1910 Argentina . ....14. Sept 1910 Oceania.........5. Oct. 1910 P i.-ail£i odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri p »poldne iz pristanišča Bjsh’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5 J te ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. ?. N. NAROČNIKOM! Vse one naročnike, ki so nam še kaj na dolgu, prosimo, da za-ostale zneske čimpreje pošljejo. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Savoie..........22.000 HP La Touraine..........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesua jedila Pristanišče 57 «irtb Ri/er vziožji 15ta St, New York City. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAI RI CE IV. KOZMIN-SKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dcarborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111, A. C. Janko vieil, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. * * Ur * * W * vit ****************** *************************** *| OTTO HORACEK Diamanti, ure. stenske ure id zlatnina * * * m ife * ki * £ 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. ^ «ti * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in druge zlatnine. Izdelujoči zlatninar. S OČI pregledamo zastonj. * * n L Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19 ul.- VLOGE $3,000,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prva la edina češka državna banka v Chicagl. Plačuje po 3% od Vloženega denarja na obresti, imamo tudi hraailne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta: prodajamo šiflcarte in posojujetno denar na posestva in zavarovalue police. ßRE.eeoLU;Ss. ustanovitelj A ko trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, .drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobolj, škrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, nen-ralgio.maznlje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E O. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno. NEW YORK MEDICAL INSTITUTE SAMO NEVEDNI IN NEISKUSENI ZDRAVNIKI oglašajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo. A naši rojaki niso tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neiskušenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz med naših rojakov je znano, da nijednemu zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo, bi morda ne bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v sedanjih modernih časih sloveče bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in najvešče zdravnike, kateri skupno razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpiše, in ozdravi te bolezni, ako trpite na slabi krvi, je zdravnik tn, kateri Vas ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni, je zopet zdravnik tu kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamorejo ozdraviti vse bolezni. Na tej podlagi je slavniDr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri zavod zavzema danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na vsetu. Zdravuiki v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zdravil ampak so najvešči in najiskušneji zdravniki, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. Ker imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglašujejo po časopisih in o katerih še nikdar culi niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih in raznih časopisih. Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo. Brez izjeme, kako bolezen imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tudi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so priprav-ljeeni potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti, nakar ste se konečno obrnili na THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode teh slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. V tem slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretečenih 14 letih več bolnikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih. Vse kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takoj pomagano. V dokaz povoljnih uspehov, vam leži na razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delov sveta, kateri so že obupali nad svojim zdravjem, a potom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje, katerega se še dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyudman, vrhovni ravnateiod; THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th St., York City Jjg URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure. .DOIPISI. PREMOGARJEM V PREVDA-REK. Cenjeni rojaki: — „ Uverjen. sem, da je innugo na-§i'h rojakov v Ameriki, ki pripadajo 'k organizaciji TJ. M. W. of A. Prd tej organizaciji je ve« sto-tisoč delavcev. Sedaj pa vprašam,, koliko rojakov pa ipozna pravila te organizacije? ’Koliko rojakov bode vedelo povedati, kam je šel oni denar, katerega smo morali z meseč,«niimi prispevki in odstotki plačevati? Kaj so nam vse obetali pred 1. aprilom. Marsikdo bode rekel: kaj drugega, kakor št raj k. linijski .sobratj e! Odgovorite mi prosim na vprašanje, .’kdo ima kaj od onih «>b-Ijulb, katere smo slišali pred Štrajkams. Naj le vsak preračuni, koliko je že moral plačati, in ko liho je dobil, kadar je štrajkal in se potegoval za svoj obstanek Naj sluiži v dokaz temu sloven efltiim delavcem sledeče: Sedaj št raj k a m o že nad 3 mesece in vse, ga skupaj smo dobili nekaj čez $10.00, nekateri ipa še toliko ne. Dragi sobratje, opominjam vas, da povsodi zahtevate pojasnil od linijskih uradnikov, koliko denarja je prišlo v blagajno, katu je šel, in zakaj! Mogoče bode kdo mislil, da piše to skali», ker 'kaj takega vprašuje. Temu ni tako, a če hode se tako dogajalo nadalje, bomo skoraj prisiljeni, izgubiti zaupanje v že omenjeno organizacijo. — In še nekaj! Rojaki, zahtevajte povsodi pri zborovanjih pojasnila, kaj se je sklenilo. Naj se vam raztolmači v jeziki, katerega povsem razumete, ker je to velike važnosti za vsakega posa mezrega rojaka. Mnogokrat se pripeti, da ne dobi 'kdo kakega dela plačanega. In zakaj? ker imamikdo ne ve, koliko mora rto hiti plače po unijski pogodbi. Ve čina rojakov ve samo, koliko se plača od vage in yarda, oziroma mere. Vsakdo bi moral zahtevati knjižico, v kateri so napisane vse ipogodbe, ki so 'bile sklenjene na konvenciji. Boss gotovo ne bode pravil naznanil. «Opominjam tudi rojake, naj se vedno udeležujejo unijskih sej, pri katerih naj naznanjajo svoje težnje in zahtevajo svoje pravice. IKdor ne ve, kaj se je pri seji •sklenilo, se tudi ne more ravnati po pravilih«. Volitve so velikega pomena. Vsakdo naj voli kandidata, o katerem je prepričan, da bode zastopal njegove interes«, 'Nadalje prosim rojake, katerim so znane unij.ske razmere, naj jih popiše v Glas Svobode Kaj in kako se dela z denarjem, katerega nabiramo potom ¡pris pevko v. In vendar ne dobimo, kadar štraJjkamo dovoljne podpore. Takrat nas oni, ki imajo denar v rokah, pustijo na cedilu. Zakaj pa druge organizacije podpirajo «svoje člane? Ali ni U. M. W. of A. ravno tako društvo, kakor so druga? Mislim, da bi morala or ganizaeija bolj gledati na svoje člane in da bi j ih; morala v bojiu za žmago nad kapitalisti bolj podpirati. To je moje mnenje in «mislim, da upravičeno. Anton Potokar. mu dva podporna, društva, kar je veliko za razmeroma majhno naselbino. 'Skoraj vsak naših rojakov je zavarovan pri obeh društvih. — Konbem svojega dopisa pozdravljam vse zavedne ¡Slovence, Tebi Glas Svobode pa želim obilo vspehov in izražam upanje, da Te bodo rojaki vsestransko podpira-iu da bodemo potem imeli prvi delavski list, ki bo izhajal po dvakrat na teden. Anton Fisher. Girard, 111. Cenjeni urednik: — Prosim, ponatisnite moj dopis v našem listu) (Glas Svobode. Dalj ča;a sem; ,se že pripravljal, da spo-ročiim k a ji iz naše naselbine, a sem vedno odlašal v upanju, da se štrajk kmalu konča. A kakor znano, štra.jkamo še vedno in to od 1. aprila. Stojimo trdno kakor skala in tako bodemo tudi ostali, ker v slogi je moč, Skabov nimamo in nam' torej ne delajo nadle ge, kakor se to dogaja v Perm hvI vaniji. ¡V vsem se strinjam z do pisnikom iz Stauton, 111. v katerem priporoča dopisnik, da bi ro jaki bplj agitirali za list Glas Svobode, da bi mogel izhajati vsaj po dvakrat na teden. Pri nas je sedaj vsled štrajka za ta ko agitacijo nepripraven čas. Kakor hitro pa bo štrajk končan, se poprimem» agitacije. Saj je tudi potrebno, da razširimo naš de lavski list, kakoršen je Glas Svo bode, ki se- poteguje za delavske koristi. Seveda, kar je v Ameriki slovenskih listov, vsak piše, da je delavski list. A preberimo te "de lavske” liste stran za stranjo, pa se takoj prepričamo, da jim za delavce ni nič mar. 'V društvenem oziru smo dobro preskrbljeni V Virdes, 111. ima Pueblo, Colo. Cenjeni urednik: — Če bi vedel, da ste Vi kaj krivi, ,pa bi) Vas prav gotovo prijel nekoliko iza ulšesa. In izakaj,? Le nekoliko potrpljenja, pa takoj izve-t-e. Popolnoma ste namreč pozabili poslat v Pueblo 24. številko Glas Svobode. Noben naročnik je ni dolbil in že ¡smo mislili, da- one tevalke splbh ne bodemo brali. Umevno «j-e, da je to dejstvo jako veselilo gotovo puebelkfce "izvoljene”. Hodili so od hiše do baše in povpraševali, če res ni prišel Glas Svobode. Dva izmed teh pajacev sta po tem priromala v neko tukajšnjo gostilno in vsi smo že mislili, da sta prinesla nagrado za rešeno u-ganko. A zmotili smo se. Romarja Sta prešla samo pogledat, abo je Vaš list,prišel. Ko sta ga videla ležati na mizi, sta planila po njem;, se (stisnila v kot in ga začela pridno citati. E j, ej, pajaca! kaj bodi1, ako vajin paša izve, da citate iGlals Svobode. Ali se ne bo jita, da (bodeta morala klečati za pokoro na pesku? .... Junaka sta zareis, katerima ni para. V gostilno priležeta, kakor polita kriška in planeta po- Glasu Svobode.* kakor plane 'cigan po čiku. Da. da, po G. S. vsak rad plane in posebno ga «priporočam «onima dvema. Ne more jima škodovati, kvečrjem le koristiti, ker v njunih glavah je ajdova slama. Rad Ibii veridar vedel, kaj je : uganko in kdo je dobil obljublje no nagrado za relšitev iste . . . ■Cenjeni urednik! Naj za danes končam, a pazite, da ne «boste pozabili na Pueblo, 'ker če se še en krat pripeti, da list Glas Svobode ne pride- semkaj, znajo naši ¡backi veselja «popokati. Tega jim pa vendar ne želite, kali? Pozdrav vsem naročnikom Glas Svobode. "Rokovnjač.” Dostavek: ¡Ni «naša krivda, ako lista niste dobili. Odposlali smo ga, kakor odpošiljamo druge razne kraje. Čudno se nam pa zdi, da vedno pri pošiljatvi v Pucfblo nekaj «ne "štima”. A kmalu bodemo izvedeli vzrok temu, in potem bo ropotalo! Menda nas razumete. Uprav. Gl. Sv. Blackburn, Pa. Cenjeni urednik: — Prosim, uvrstite sledeči dopis ,v nam priljubljenem, listu Glas Svobode, ker bii rad poročal rojakom tukajšnjih razmerah. Posebnega itak ni nič, naznaniti pa moram, da je v Blackburn, kakor po vsem We-stmoreland countyu, še edno štrajk. Družba se noče u-dati in nas na vse m.ogolue načine plaši, a mi se ne podamo, da 'bi prelomili štrajk. Dobro nam je znano, da, če to storimo, ne bode slaiblše samo za nas, ampak tudi za zanamce. Pip teti priliki moram opozoriti rojake po širni Ameriki, naj se varujejo kompanij'skih agentov, ki hodijo okoli, in nabirajo pod pretvezo, da je štrajk končan, skalbov. To ni resnica, k-er smo mi še vedno na štrajku. Zapeljani reveži, .ki se dajo privabiti semkaj, kmalu 'jriprevidijo, kako so bili grdo nalagani, a «če česa zalbteva-o, se z njimi skrajno slabo postopa. Mnogo jih pobegne, ker nočejo, da bi ravnala družba z njimi, kakor s «živino. Rojaki, delavci! uvaižhrjte to in sprejmite take a gente, ,kjer se pokažejo, tako, ka kor zaslulžijo. ¡Sam-o poselbd j-e razumljivo, da moram' 'konečno «še opomniti roja ke, naj nikar ne hodijo semkaj. Kadar pa se štrajk konča, bodem že sporočil. Pozdrav vsem bralcem in bralkam, Tebi Glas Svobode pa že lim obilo naročnikov in predplačnikov. Ivan Grošelj. Bivabik, Minn. Cenjeno uredništvo: — 'Vreme se je izboljšalo, in zato sem tudi jaz bolj Židane volje. Ravno danes, 9. julija, smo dobili zaželjeni dež. Pri nas je bila namreč grozna suša. Raslo ni nič in smo trpeli veliko škodo pri vsem. Gozdni požari so nam grozili vse naokrog; prisiljeni smo bili z naj-veČljo «pazljivostjo čuvati svoja posestva. Pisec teh vrstic ima škode visi c d ognja in suše okoli $40.00. A od vremena preidem na nekaj drugega. Tukaj imamo zastopnika “A. ,S.” po imenu M. T Jaz ga seveda ne rabim«, ker vem kot star naročnik omenjenega lista, kdaj mi poteči naročnina Pred nekaj časa j'e bil pri mojemu sosedu' in ga «nagovarjal za A. ¡S. Na mizi zagleda nam svobodomislecem toli priljubljeni "G S.”. Takoj je začel čez njega zabavljati in rekel, da piše samo «proti duhovnikom in veri. Previdni mož in soproga sta mu od govorila, da ne citata nič proti duhovnikom, ampak samo rejnico. Temu pristavljam še jaz, da za delavca ni boljšega in zanimivejšega lista, kakor je Glas Svobode. Zato ga bodem po vsej svoji «skromni moči podpiral in raz širjal. Dragi mi prijatelj. Ako Ti te vrstice ne prijajo, pa se pritoži, kjer hočeš, makar pri kakem svetniku, (mogoče bi bil sv. Br-cek dober.) Nazivljaš me, da sem ničvreden človek. Na to Ti mo ram odgovoriti, da mojo naravo prav slabo poznaš. Sicer pa: " Ge gen der Dummheit, konnen selbts die -Goetter nicht siegem!” Prijateljsko «pozdravljam vse čitatelje tega lista. J. B. . • • ■ v ,t J ’■ ZASTONJ 50,000 KNJIŽIC V DAR LJUDEM. Vsaka knjižica je vredna $10.oo vsakemu bolnemu človeku. ‘Cleveland, O. Cenjeni urednik: — V 'Clevelandu imamo sedaj misijon. in zato je prišel od nekodi iz zapada k nam Rev. Bajec, da nam rešn grešne duše. Tudi «prav lepo poroko smo i-meli v Clevelandu «pri fari sv. Vida, Toda o tej poročam prihod-njič. Ko so korakali grešniki v hram božji, je nekdo med nje raztresal letake, od katerih Vam enega «prilagam. Ali ga razumete? Vas pozdravlja X. (Letaka ne ponatisnemo. Je prvič nesmiseln, drugič je pa spisan v slovenščini: ki ni za v javnost. Uredništvo.) ZAHVALA! bodomiselni Podporni Zvezi” Chicagi, 111. za točno izpla.či sniirtnine po pokojnem članu Jos pu« Tavčarju v znesku $500.00. Gori omenjeno društvo« pozi lja vse zavedne Slovence in 'Sl venke, naj «se združijo ter vst« novljajo po naselbinah društva, zala svojo vrednost. Za odbor društva št. 45, S. S. P. Zveze. Karl Stopar, predsednik. ‘LACONIA” JE IME NOVEMU PARNIKU. V delu na je sestrinska ladija Cu-nardcve družbe po imenu "Franconia”. Urad Ounard linije v Chicagi je dobri obvestilo iz glavnega urada v Liverpoolu na Angleškem*, da so krstili novo ladjo, katere o-grodje je že gotoVo, na ime "Laconia”, in bo «posestrima ladje z imenom "Franconia”, ter nosila 18.000 ton; dolga je 600 Čevljev. SLUŽBO DOBI slovenka, ki zna kuhati in opravljati druga dela ■pri saloonu. Plaiela od $15.00 naprej. — Oglasite se pri lastniku Ivanu Inkret, Bock 12, Scofield, Utah. M 3 1?’ Richter’ P Al N-EXPELLER Kaj ti koristijo Tioöiie mišice, Ca trpišriia * revmatizmu. ■ PAIN EXPELLER dobro vdr^njen, ti takoj olajfia boleCine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vseh lekarnah. F. Ad. Richter & Co , 215 Pearl St , New York. Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vspešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zg-ubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. Dr. JOS. Dl ST EK & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime.................................... Pošta Država. Dolgo življenje. Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vsen dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje po ialjšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj® v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoa katerevgre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo tek* trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, d > tirno zooet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko Vino Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina i l i n o artiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij in vsled ni o>ptinona nič nevarno aaj nežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohraaijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo JOSEPH TEIN HE’S OF 'ER Vfl‘ REGI STEREO Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čutnice, čisti kri, napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje. i 1 1 & ) ’ s 1 n ’ S , ( M i * 1 < M Istega sme rabiti vsak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugm zdravilih. čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 84fl-Tisove pripnročil najuplivnejših oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku: JOS. TRINER, 1333-1339 So- Ashland Ave., Chicago, 111. Čitatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in čizdelek. ITALIJU I ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj GUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 GOD _______ ______ OIVU UUtU£U' Od New Torka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šifovl CARPATHIA, - 13,600 TONS j PANNONIA, - 10,000 TONS MJLTONIA, - - 10,400 TONS i Jedne Close Cablna $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) doTriesta 1 Fiume GUNARD STEAMSHIP GO., Ud. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO Hi kod svakog obližujeg agenta. trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah, JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave«, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega poštenega prizadevanja! Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centie Ave«, Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. obleko pri 4$ Kupite svojo pomladansko!» !» !» !» !» !» !» !» !» !» !» !» !» 4S m 43 43 43 43 1828-1830 Blue Island Avenue. 4$ Zaloga obleke, klobukov, srajc in spidnjega —-------------------perila.--------------— 4$ 4$ Izdelovanje oblek naša posebnost. nmx - * #W > 1 i*X- .'■-» ■■. 1 »• GliAfl SVOBODE * • SMIR V**+*******l+*+***+fA* RAZNO IN DRUGO 1 V Rakitni je dne 16. p. m. treščilo v eerkiveni stolp in sicer med velikim nalivom. Stolp ni dosti poškodovan, male .poškodbe so tudi v neki bližnji hiši in v kuhinji,- Naliv je Ibil pa tako 'močan, da je voda na veš krajih poplavila travnike in njive. Žalostna smrt. Obesil se je Luka (Hribar, po domače Godlar na Selah pri 'Kamniku pri Panceto-vem mlinu radi tega, ker mu nista hotela brata denarja posoditi, ko je bil v silni denarni stiski. Zapušča mlado, lepo ženo in sedem nepreskrbljenih otrok. Mož umoril ženo. V Faksu na Ogrskem je nek gluhonemec z i-memom Engyiel zaklal svojo ženo, ki ga je hotela zapustiti. Morilca so prijeli. Po povodnji — potres. Nedavno sta bili srbski mesti Svilajnae in Ou,prija popolnoma poplavljeni. Že takrat je znašala škoda več milijonov dinarjev. Dne 20. p. m. pa je bil v iipenovanih me-stih..močan potres, ki je tudi napravil znatno škodo. Zastrupljenje iz maščevanja. V ruskem .mestu Proskurov na avstrijski meji so z zastrupljenimi jedili zastrupili ravnatelja neke pariške avtomobilske druižbe, ker je uvedel avtomobilski promet ter s tem oškodoval voznike. Pet voznikov so aretirali. Grobokopi v Parizu pretijo s žtra.jkom, ako se jim ne da drugačne obleke, kakoršno nosijo sedaj, ter ako se ne uigodi njihovim službenim zahtevam. 500 pogrebcev je napravilo demonstrativen obhod po mestu. Zmaga sokolstva. London, 20. junija. Pri mednarodni tekmovalni telovadbi, ki se je vršila v soboto, so si češki Sokoli pridobili prvo mesto, Francozi drugo, Angleži tretje. Češki Sokoli so si priborili 782 točk. francoski gim-nasti 705 in angleški 633. Trg Mokronog dolbi v kratkem ulična imena., ki 'bodo krščena samo na slovenska imena znamenitih mož. Napisi bodo samosloven-fki in trg si bo s tem pridobil mnogo uigleda. Ta predlog je stavil pri občinski. ,seji odibornik gosp. P. Strel. Predlog je bil z velikim odobravanjem sprejet! Cerkev kot shramba. Župnik v Krškem se seli na Trško goro. Svoje pohištvo je znosil v — cerkev sv. Rozalije, od koder so je njegove dekle nosile na Trško goro1. Cerkev mu je torej služila za shrambo. Če je to dovoljeno, bodo v prihodnje prečastiti lahko tudi .krompir iu zeljnate glave hranili v cerkvi. Žrtev strele. Med neurjem je treščilo na Gliniku nad Škofljico v hišo užitkariee, po domače “Francozovke”, kjer sta bili mati in hči. Strela je zadela v mater in jo takoj ubila, hči pa se je onesvestila, a so jo kmalu, spravili k sebi. Hišo je strela le poškodovala, ne pa zažgala. Brat ustrelil brata. Brata Ivan in Martin Turk v Lehnu pri Rogatcu sta se nekaj sprla. Med pretpirom se je Ivan Turk tako razjezil, da je stekel po svojo puško, pomeril na brata Martina t.er obenem «prožil oba petelina. Martin ste je, zadet od obeh krogel v prsi, zgrudil mrtev na tla, Ivana Turka so zaprli. Samomor vojaka. V Celovcu se je ustrelil neki korporal kranjskega pešpolka št. 17. Storil je samomor, ker so ga tako šikanirali, da mu ni bilo več .prestati, če bo sploh kaka preiskava, bodo seveda rekli, da se je ustrelil, da bi imel — vojaški pogreb. Krušni boj v Gorici. Med. kon-sumenti in med peki v Gorici je nastal ljut boj. Peki niso znižali cene krubp, dočim to konsument-je zahtevajo, češ. da je moka postala cenejša. Magistrat go riški je posegel v ta boj in pozval peke, naj znižajo ceno za osem vinarjev pri kilogramu. Peki so pa rekli, da so pripravljeni odjenja-ti .samo za štiri vinarje in to šele « 15. julijem. Magistrat je vsled tega naročil kruh v Trstu in ga saim prodaja v mestnih tržnicah in sicer za osem vinarjev ceneje kakor ga prodajajo peki. Analfabeti — poslanci. Med novoizvoljenimi mohamedanskimi poslanci v bosanskem saboru je — 8 analfabetov. Sedaj poroča “Muslimanska sloga’1’, da je sek-cijski šef baron Pittner .predlagal predsestvu bosansko-hercegovske-ga deželnega zbora, naj se za te mohamedanske poslance otvori alfabetni tečaj, da se bodo za časa zasedanja naučili 'brati in pisati. Glasilo hrvatske svobodne misli. .Hrvatski pristaša svobodne misli ¿o sklenili izdajati svoje glasilo. iPrva številka lista, ki bo nosil ime “Slobodna Misao”, izide 13. julija. List bo izhajal kot mesečnik 20. vsakega meseca in bo obsegal 32 strani najrazličnejšega znanstvenega in propagato-ričnega čtiva. Naročnina bo znašala vse let no 3 K, za dijake in delavce na 2 K 40 vin. Papež in Slovani. V “Piccolu de la serra’’ je priobčil znani rimski publicist Crispolti članek, v katerem razpravlja o aferi za-derskega nadškofa Dvornika, kateri sc je moral zaradi preener-gične obrambe glagolice umakniti. Crh polti pravi, da nekdanji kardinal in beneški nadškof Sar-to tudi kot Pij X. ni pozabil, da je bil jadranski patrijarh in je dokazal zopet Hrvatom, da ne pozablja pri tem niti na italjanske narodne postojanke in zahteve ob jadranskem primorju. Obsojen župnik. Mariborsko sodišče je župnika Muršeca iz Frama obsodilo zaradi žaljenja časti na 50 K. Župnik je namreč pripravljaje otroke za birmo hotel neko dekle pripraviti do tega, da bi namesto že izbrane botre vzeto drugo, češ, izbrana botra je brezverska', ne hodi v cerkev, v njeni hiši se vedno pleše in čitajo “Štajerca’’ itd. Tak “poduk” je splošno navaden, a dobro je, da se dobe ljudje, ki včasih pokažejo duhovnikom pri sodišču, da ima tak verski “poduk” tudi svoje imej e. Grof Tolstoj na slovanskem kongresu. Sofija, 20. junija. Pripravljalni odbor v Sofiji je povabil na vseslovanski kongres tudi ,grofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Odbor je dobil od grofa od-govpr, di pride na kongres v Sofijo, če bo mu to le količkaj dopuščalo zdravje. Ta vest je napravila v (Sofiji velik vtisk. Grof Tolstoj -ce na potu v Sofijo ustavi tudi v Belgradu, kjer ga nameravajo sprejeti z velikimi častmi. — Kraljestvo Zeta? Iz Zagreba javljajo: Da se Črna gora proglasi ob priliki SOletnega vladarskega jubileja kneza Nikole za kraljestvo, je dognana stvar. O tem načrtu so 'že zdavna bile obveščene vse velesile in so ta načrt tudi že odobrile. Zanimivo pa je, da se Črna gora po proglasitvi za kralj-stvo ne bo več imenovala po tem svojem starem častitljivem imenu, marveč da se bo odslej zvala kraljevina Zeta. — Če je ta vest resnična, ni znano, a je precej neverjetna. Verjetno je pač, da se Črna gora proglasi za kraljestvo, ni pa mi-liti, da bi si obenem spremenila tudi svoje ime. Vest. o kraljevini Zeti je najbrže prav tako časnikarska raca. kakor govorica, da namerava Turčija knezu Nikoli ob njegovem jubileju podariti za v e žilo sandžak Novi pazar. Zaktruplieni bonboni. V Tri-dentu je dal 361etni ekonom Cor-nelio Zamboni gostilničarjevi hčeri Juliji Dalmonech, ki je zavrnila njegove ljubezenske ponudbe, strupene bonbone., vsled katerih je deklica v groznih bolečinah u-mrla. Zamboni je tudi sam zavžil par teh bonbonov, ki so bili s ciankilijem zastrupljeni, toda so ga rešili. Porotniki so enoglasno potrdili vprašanje o krivdi, na kar je bil Zamboni obsojen na ve-šala. Hiša se je podrla. Nedavno tega. se je v židovskem delu .mesta Lvov podrla trinadstropna hiša (Stropi vseh treh nadstropij so se podrli ter pokopali stanovalce pod razvalinami. Stanovalci so spali. Začeli so takoj iz rešilno akcijo, doslej so dobili 8 mrtvih in 8 težko ranjenih. Vojaščina in policija nadaljuje rešilno akcijo, ker se nedvomno nahaja šie več ponesrečencev pod razvalinami. Interesantno je, da je magistrat pred kratkim dal lastniku hiše, Samuelu Menkesiu ukaz. naj izprazni hišo, ki ni več varna. — Menkes je rekuriral, namestništvo j,e ugodilo rekurzu ter sisti-ralo (ukaz magistrata. V celem mestu vlada veliko razburjenje. Umor. Dne 20. p. m. je posestnikov sin. Fran Majhen iz Goričah a pri 2Lavrču na Štajerskem v gozdu 'zaspal. Spečega Majhena je opazil stari njegov sovražnik, posestnikov sin Tranear, .ki' je takoj, sklenil, da ga ubije. K temu ga je nagovarjal tudi njegov prijatelj Kosterwein. Trančar je šel najprej v go.-til no, kjer se jc napil korajže, potem pa je šel nazaj v gozd, odrezal krepek količ ter začel udrihata po spečem Majhe-nu. Divjak je razbil svoji žrtvi črepinjo, odbil uho ter mu zadal nebroj poškodb po vsem telesu. Ko se Majhen ni več ganil, jc Trančar odšel. Pozneje je prišel pogledat, če je Majhon še kaj živ, in ker je ta še dihal, ga je Trančar začel znova obdelavati s koli-čam po glavi. Divjaka so zaprli. Kolera v Južni Rusiji. Zaradi tropične vročine, ki vlada v Južni 'Rusiji, se je začela razširjati kolera. Prebivalstvo beži na vse strani. Občinsko zastopstvo mesta Rostov je določilo 100.000 rubljev za varnostne naprave zoper epidemijo. V Poltavi je zbolelo 77 ljudi na koleri, umrlo jih je 25. Ob Dnjcp.ru najbolj razsaja kolera. Na vseh ga’i&kih obmejnih postajah so uvedli strogo nadzorstvo. Dober lov je napravila policija v Čemovieah. Zasledila je mednarodno vlomilsko družbo, katere član je bil tudi zloglasni vlomilec tV as inski. Glavar sedanji družbi ,je Jak. Goldstein. Družba je izvršila razne vlome pri različnih bankah v Belgradu, (Sofiji in po galiških davkarijah. Pri njih so dobili nad 40.000 K denarja. Borba med svetno duhovščino in frančiškani. V Bosni se vodi izredno zanimiva borba: med svetno in samostan ko duhovščino. Svetna duhovščina zastopa načelo mednarodnega klerikalizma, frančiškani pa, na katerih strani stoji pretežna večina naroda vseh slojev, princip narodnosti. Pri nedavno tega končanih de-želnozborskih volitvah je na vsi črti podkgla klerikalna duhovniška organizacija, zmagali pa so zmerno napredni in narodni elementi ki ®o jih podpirali tudi frančiškani. Borba med omenjenima strujama pa tudi po končanih deželnozborakih volitvah ni prenehala, marveč se nada'juje tudi v saboru. In da je ta borba načelna in ne sloni, morda samo na trenotnem nesporazumljenju, dokazuje dejstvo, da vlože poslanci “Hrvatske narodne zajed-niee”. stranke, ki jo podpirajo frančiškani, predlog v saboru, naj se svetni duhovniki polagoma v celi deželi nadomestijo s frančiškani, naj se vse imetje posvetne duhovščine zapleni in naj se odpravi kongrua. — To je brez dvoma radikalen predlog, ki bi delal čast naj zagrizene jšim liberalcem. Ta predlog pa vlože poslanci, ki izrečno naglašajo, da so verni katoliki, poslanci, ki so bili izvoljeni s pomočjo katoliških rediovnilkov-frančiškanov. ¡Vzemi-mo, da bi sličen predlog stavili v kranjskem' deželnem zboru napredni poslanci. Kakšen krik in vik bi nastal po klerikalnem časopisju, kričali bi. da so naprednjaki najmanj framasoni, ako že ne anarhisti, in predlog sam bi proglašali kot naravnost naperjen proti siveti katoliški cerkvi. V Bosni pa predlagajo konfiskacijo cerkvenega imetja in odpravo duhovniških plač katoliški redovniki sami! Ali ni to nadvse interesantno.? Najinteresantneje' pa je to. da o vsi tej -stvari kranjski slovenski klerikalni listi molče kakor grob. Ali se boje povedati. da so med najvarnejšimi katoliškimi duthdvniki možje, ki se zavzemajo za konfiskacijo,cerkve' nega premoženja in za odpravo duhovniških plač?! Škof pod varstvom bajonetov. Pred nedavno tega so imeli ipri sv. Jurju' na otoku Kvaru v Dalmaciji birmto. Birmo je delil škof Zaninovio. Naravno, da je bila cerkev natlačena vernega ljudstva. Naenkrat se je med ljudstvom. razširila vest, da je škof ‘prepovedal brvatsko petje v cerkvi. Ljudstva se je polastilo silno razburjenje. Ko se je pričela božja sliižba in so verniki zaslišali petje v latinskem jeziku, so se kakor na povelje dvignili in demonstrativno zapustili božji hram. Nato se je ljudstvo zbralo preG cerkvijo in ogorčeno razpravljalo o škofovi odredbi. Ne-Volja, ljudstva je vedno bolj naraščala. da se je bilo bati. da se posamezniki dejanski ne lotijo škofa. V varstvo škofa so morali poklicati orožnike, da .so iga ščitili pred dejanskimi napadi. Ljudje so bili tako razburjeni, da je .škof Zaninovič pri odhodu zahteval orožniško spremstvo, da 1 ga Ščiti pred ljudsko nevoljo. H é a •i • 4« a a Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje v staro domovino b~ ti se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. § ^ Cortlandt St., New York, N. Y., ali na njeno podružnico 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, kar mu je šlo. tfi A t? • < '• •4? t? BaaaBBBBaa «100 BBaaaaasaa a a BBBaaaBaBEaBB s h ® 0“ 0 ® H a ® a a a a a Severova Zdctvila je preizkusil čas in spoznal kot zanesljiva. Zato se lahko zanesete nanje. DOBER TEK je vedno znak dobrega zdravja in kjer ga ni. tam je nekaj v neredu. V tej letni dobi jskoro vsalkdo potrebuj« nebesa, da si poživi in okrepi tek, ki je izgubljen vslled slabečih vplivov toplega vremena. V to svrbo je ni boljše stvarce, nego je SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC Priznan daleč in široko kot najzanesljivejše zdravilo za ofcreplje-n.je želodca in poživljenje prebave. Imeti steklenico tega gren-čeca doma, pomenja, občuvati' želodec vseh nerodnosti, ki so tako navadne ob vročem vremenu. Ceno $1.00. Na prodaj v lekarnah. Vedno zahtavajte pristnih Severovih Zdravil. a a a a a a a a a a a a a a a • Otekanje Napor obraza, rok in nog1, kakor tudi medle oči in oslabelost so navadni znaki obistnebolezni. Nikar jih ne preziraj marveč začni takoj uživati. modernega živi jenja pritiska p edvsem na živčevje. Posledica skrajne delavnosti, skroiinje:e e ž.včaa onemoglost in slabost. Vaši živci potrebujejo tonike in najboljše je Mnn Zdravilo za obisti in iatra SeveFov Nervoton To zalaga obisti z uprav tisto tvarino, ki je potrebujejo v poživljenje obolelih i 1 oslabelih celic, tako da jih občuva onemoglosti Cena SOc in $1.00. Njegov vpliv je pomirjev len ua razdražene in or :o ičutae žt /ce. povračajim život-no moč, preganja potrtost in zagotavlja zdravo, poživljajoče spanje. Cen » $1 00. Z1XESLJIV ZDR1VNIŠK1 SVET ZASTONJ. a a a a a a a a a a a a a a a a W.I F. Sev pn a CEDAR RAPIDS EK A WO. Iowa ODVETNIK PATENTI I GARL STFOVER 1009-140 Washington St. Tel. 3989 MAIN CHICAGO. Dobra UnijsVa Goslilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigri- |ftc C Ctoctnv zek. : Pod vodstvom O- JldOUIJf 2005 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene io linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim keglišeem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Bine Island Ave. Chicago Ul *1 __________________ b» V* «n «i «I «s «8 «< potrebujete obleke ali obuče, za ss ali vaše dečke tedaj pridite knam. Največja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadm strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. «jJ. J. DVORAK & Co.» « » 1853-55 Blue Island Ave- Jjj Telefon Canal 1198. ^ E 9999 B f Velika francoska revolucija 1789 do 1815. I. Od začetka revolucije do Napoleona. Mnogo nevarnejše homatije so se med tem: začele v Parizu, kamor je od' kraljevega grada v Versaillesu bilo samo nekoliko ur. Skoraj da ga ni mesta, ki bi prav tako v v s alke m oziru bilo središče državnega in narodnega življenja, kakor je na Francoskem' Pariz. V 'Parizu stekajo se pota cele države, a iz Pariza se vsaka nova misel hitro razširi po vseh, francoskih krajih. Ves narod ima tako rekoč svoje oči vedno uprte v Pariz, kakor da bi od ondod pričakoval dobro in slabo srečo svojo. Kdor doma ne najde zaslužka ali če ga tarejo druge nadloge, pa gre v Pariz sreče iskaj/ Tako je bilo tudi leta 1789., ko sta lakota in dragina pritiskali vso Francosko. Vsak dan prihajale so nove druhali lačnih postopačev v Pariz ter so tu pomnožili število domačih revežev, katerih je bilo čim dalje več. odkar sta obrtni ja, in trgovina jeli hirati vsled državnih homatiij. Takošno stanje pa je dobro došlo predrznim rovarjem, 0 katerih smo že prej povedali, da so okoli sebe zbirali potepuhe vsake vrste ter jih rabili za svoje namene. Navadno zbirališče teh ljudij bil je tako zvani “Palais royal”, velikansko štirioglato po- 1 lopje. v katerem so bile gostilne, kavarne, igralnice, plesišča in druge podobne naprave, a na prostornem dvorišči bilo je s kostanjem zasajeno še tališč e. Prvi govornik v tej čudni družbi1 je bil mladi pravnik 'Camille® Desmoulins, ki je komaj spolnil devetnajst let. Kar na mizo je stopil pred nešltevilno množico ter jej razlagal najnovejše dogodbe, ali pa jo vnemal za kako uporno začet j e. Po deset tisoč ljudi j shajalo se je vsalk dan v tej palači in ni iga bilo miru ne po dnevi ne po noči. Nenavadno burno bilo je v nedeljo dne 1(2. julija, ko se je razne-el'glas. da je kralj odpustil ministra Neckerja, a med Pariz in Versailles da je sklical tabor zvestih vojščakov, ki bi imeli strahovati uporno ljudstvo. Candiles Desmoulins je zopet stopil na mizo in kar penil se je od jeze; a ko je p>rav grozno opisal nevarnost. ki jim bajé preti od vlade v Versaillesu, (končal je svoj govor blizu tako-le : “Čuvajte se državljani, oborožite se! Dog ve, kaj snujejo? Poklati nas hočejo, kakor nekdaj hugenote v šent-jer-nejevi no V. Zelen list, ki pomeni dobro nado, naj nam bode znamenje, po katerem se bomo med seboj poznali v boji za svobodo našo PMNla to je z bližnjega drevesa odtrgal list ter si ga pripel na klobuk, a za njim je to isto storilo več tisoč ljudij in v nekoliko trenutkih je vse drevje bilo o-skub’jeno, kakor v pozni jeseni. Zdaj se je razburjena druhal vri-skaje podala na pot iz ene ulice v drugo, ter po vsem mestu razsajala, kakor razbojniki; tu je razbila okna, tam vlomila v štacune, kjer se je orožje prodajalo, a ko .se jej je pridružilo mnogo francoskih vojščakov, lUstavila, se je celó oboroženim' vojaškim krde-1om, v katerih so služili švajcar-dki najemniki in vojščaki iz ■' vzhodnih' nemških krajev. Hudobni vojvoda Orleanski se je ,tu-' di silil med upornike ter jih opominjal, da se morajo oborožiti. Olas o teh nemirih privabil je postopače iz vseh bližnjih mest v Pariz, kjer tudi drugi dan v pon-- deljek (13. jul) ni bilo konca ne kraja strašnemu divjanju. Dne 14. julija jelo je na vse zgodaj plat zvona biti. Hitro se je zbralo V alk ih štirideset tisoč ljudij, in o-boroženi s palicami, sulicami, sabljami in samokresi drli so proti vojaški orožnici, vlomili vrata ter : pobrali črez trideset tisoč pušk in dvajset topov. Zdaj je 7>i bilo moči, ki bi bila mog’a ukrotiti razkačene divjake. Kakër iz enega glasa kričali so: “na bastiljo”! in šli so naravnost proti tej grozni jetnf.šniei, v katero so prej navadno zapirali ljudi, ki so se s pisanjem ali govorjenjem pregrešili zoper državno oblast. Te svobodoumne može so uporniki hoteli osvoboditi. Bastilla bila je mala trdnjavica, ograjena z močnim zidom in stolpi za bramlbo. Ukazoval je v njej poveljnik de Launay, za stražo bilo je kakih sto mož, nekoliko starih izsluženih vojščakov in nekoliko švajearskihi najemnikov ; vjetni-kov pa je takrat bilo samo sedem prostih hudodelnikov. Ko je besna druhal jela razgrajati okoli trdnjave, je Launay za strah dal na stolpu zažgati top; to pa je u-pornike le še bolj razdražilo. Z v.so silo pretrgali so železne verige, spustili most ter prilomastili v prvo dvorišče. Da bi jih umiril, je Launay razpel belo «a-lavo ter poročil, da jim bode sam odprl trdnjavo, če (bodo pustili oditi njemu in straži. Toda zmešnjava bila je tolika, da se je malokdo zmenil za belo zastavo, poveljnika pa nihče ni poslušal, razun nekoliko mestnih zastopnikov, ki so zastonj skušali pomiriti brezumno ljudstvo. V tem so preplašeni stari vojščaki sami odprli vrata. Kakor divje zveri planili so uporniki na nje, pomorili večji del stražarjev, Launayu odsekali glavo, bastiljo pa razdejali, da ni kamen ostal na kamenu. Mestni župan Flesselles -prišel je na bojišče, da bi potolažil razkačeni narod, ali tudi njega so ubili, potem pa njegovo in Launay-evo glavo nasadili na dolge sulice ter ju kot znamenja zmage svoje nosili po mestu. Že prve dogodbe v nedeljo prestrašile so trezne meščane in jelo jih je skrbeti za življenje in imetje svoje, ko so videli, da niti vojaška sila ne more več brzdati razuzdane druhali. Volilni možje sešli so se v mestni hiši, in skupaj z mestnim starešinstvom so (13. julija) sklenili, da se ima ustrojiti meščanska hramba od osem in štirdeset tisoč premožnih meščanov. Po Flessel-lesovi smrti so čisto prenaredili mestno upravo, izvolili državnega poslanca " Bailly-a za župana, Lafavette-a pa za poveljnika me-Sčanskelj hrambi, ki je prva dobila nove modro-belo-rudeče zastave. Stara franco-ka zastava je bila čisto bela, a zastava mesta Pariza bila je modra in rudeča ; iz teh barv so tedaj zložili novo trobojnico, ki je še dandanes narodna in državna zastava francoska. Poročila o pariških homatijah so silno pretresla kralja in svetovalce njegove, kajti sprevideli so, da ni mogoče ustaviti velike nevihte. Dne 15. julija šel je Ljude-vik SV! v narodno Skupščino ter jej sam povedal, da je razpustil vojaški tabor. Veselje bilo je ne-popilsljivo in vsi poslanci so peš spremili kralja nazaj v njegov grad. Dva dni potem (17. julija) peljal se je kralj v Pariz ter s tro-bojnim trakom stopil v mestno hišo, da bi s tem potolažil razburjeno ljudstvo. Tisti trenutek so ljudje dobremu vladarju pač “slavo” kričali in še večja bila je splošna radost, ko se je Neeker vrnil v piinisterstvo ; ali ustaviti velike prekucije to le ni moglo. Rovarji so se vsak slehern dan shajali v “palais royal” ter sklepali smrtne sodbe vsem, ki niso odobravali njihovega začetja ; a njihovim ukazom poslušna druhal je vedno hodila po mestu in kjerkoli je zasačila kakega obsojenca, zgrabila ga je ter ga pri tej priči obesila na bližnjo svetilnico. Neeker vsemu temu ni mogel Ikaj ; državnih- stvarij itak nikdar ni prav um el', zdaj pa nitijienarjev ni bilo, dahi ž njimi gospodaril, kajti na posodo ni bilo moigoče nikjer dobiti, davkov pa so ljudje od dne do dne manj plačevali. Njegova slava je popolnoma ugasnila, in ni ga bilo, ki bi se še zmenil za-nj. Dalje prihodnjič. V podporo štrajkujočim premo-garjem v West;more!and okraju, je poslal Louiš ¡Strle svoto $3.70. katero je nabral na seji druižtva Ziarja Svobode št. 11, S. D. P. Z. v Dunlo, Pa. Rojak Math Petsehnik je nabral o-d! družtvenikov pri društvu št. 4 S. ¡S. IP-. Z. v Black Diamond, Wa«lh. v isti namen svoto $5.16. Skupna «vota dosedaj nabranega denarja $36.11. Listnica uredništva. Radi pomanjkanja prostora srno morali več dopisov odložiti za prihodnjo številko. Cenj. dopisniki naj nam tega ne štejejo v zlo. Vse, kar je za priobčen j e, pride na vrsto. Cenik knjig katere se dobe v zalogi “GLAS SV030DE” Co. 1518 W. 20 Street, Chicago, 111. Tara gospoda, VI. snopič.... ....$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. sno pič . .. .$2.50 Rerife novice. IX. snopič... ....$1.75 Kritika-Komentar XII zvez.. 75 Trdinatovi spisi: Bahovi huzarji ....$1.5® Bajke in povesti, I. zvezek. $1.00 II. „ . $1.00 III- .. • ....$1.00 IV. „ . ....—•80 V. „ . ....$1.25 „ ,, ,, VI. zvez.... $1.25 Jurčičevi spisi: I. zvezek ....—.60 II , ....—.60 HI ... .—.60 IV. „ ....—.60 v —.60 VI , ....—.60 VII , ... .—.60 VIII „ ....—.60 IX ....—.60 x ....—.60 XI ....—.60 Cankarjevi spisi: Vinjete .......................$1.30 /akob Ruda......................—-60 Za narodov blagor..............$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj na Betajnovi.............$1.00 Hiša Marije Pomočnice..........$1.00 Gospa Judit....................$1.00 Nina ..........................$1.00 Krpanova kobila................$2.00 Hlapec Jernej...................—-75 Zgodbe ........................$1.00 Za 'križen ....................$1.50 Ob zori .......................$1.50 Kurent............................90 Hlapci.........................$1.00 Kersnikovi spisi: Burska vojska ..................—.30 Avstrijski junaki ..............—.75 Znamenje štirih ................—.30 Veliki trgovec .................—.60 General Lavdon .................—.30 Črni bratje .....................—.25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff..........—.30 V tujih službah ...............—.50 Na bojišču .....................—.40 Marjetica ......................—.50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada ........................—.75 Krištof Kolumb .................—.25 ! Uporniki ......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.80 Cyklamen, I. snopič...........$1.25 Odkritje Amerike .$1.00 \gita-tor, II. snopič.............$1.25 Na žerinjah, III. snopič..........$1.25 Lutrski ljudje, IV. snopič---------$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Sienkievviczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih... .$5.00 Mali vitez v 3 delih.............$3.50 Potop I. in II. zvezek...........$3.20 Križarji v 4 delih...............$2.60 Za kruhom .......................—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih... $2.50 Brez dogme ......................$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo .........................—.60 Jagode.............................—.60 Lešniki .........................—.60 Zimski večeri ....................—.60 Knezova knjižica: I. zvezek ......................—.40 II. VII. IX. X. XI. XII. XV. -.40 ..................—.50 ..................—.40 ..................—.40 ..................—.40 ..................—.40 ..................—.75 Tavčarjeve povesti: l. zvezek ...................$1.35 II. III. IV. V. .$1.35 .$1.35 .$1.35 .$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ...............—.40 Ana Karanina ..................$3.20 Kazaki ........................—.80 Venec slov. povesti: [II. zvezek .. ..............—.60 IV ......................... —.60 V ...........................—.60 VI ...........................—.60 VII ...........................—.60 VIII ..........................—.60 IX............................—.60 Zabavna knjižnica: 13. zvezek ......................—.50 14. 15. 16. 17. 20. .—.30 .—.60 .—.75 .—.40 .—.75 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ....................—.40 II.............................$1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Momenti ......................$1.50 3pomini........................$1.00 iz naših krajev ...............$1.25 Obsojenci .....................$1.25 igračke .......................$1.00 Tiiho in drugi ................$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ................—.25 Dodbra gospodinja..............$1.50 Primož Trubar....................50c Dobra kuharica.................$3.00 Medvedji lov ................,.—.50 Kapitan Žar ...................—.60 Na divjem zapadu ..............—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo.......'...........scc Srce......................... $1.00 Slovenski fantje v Boznl, 2 zve*. PO............................—.76 Marica ........................—.40 Spominski listi ................—.25 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Repoštev .......................—.20 Babica .........................—.60 Robinzon .......................—.60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...............—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—.60 Križem sveta ...................—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne....................—.50 Pri stricu .....................—.40 V delu je rešitev................—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih..................—.40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem ............................—.80 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ...........................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-slovenski slovar .......—.60 Avstralija in nje otoki..........—.75 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—-75 Ruska moderna ..................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .......................—-20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—-40 Kirdžali ........................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto.....................—.30 Strahovalci dveh kron 2 zvez... .$1.00 Barvaste črepinje ..............—-30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje...................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartariniz Taraskona..............60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 „ II............$2.00 Dama s kamelijami...............$1.00 Preko morja ....................—.40 Korotanske povesti .............—.60 Čez trnje do sreče...............—.60 V znamenju življenja............—.75 Bolgarija in Srbija...>..........—.75 Utrinki ........................$1.00 Dolin a krvi....................$2.10 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80 V naravi ...................—.60 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja...............—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—-50 Rdeči smeh .....................—-75 Mali lord .......................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.25 Znanci .........................$1.00 Jari junaki ....................$1.25 Ljudska knjižnica 3. zvez........—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po.............—.25 Zločin In kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Solnce in senca ................—.15 Človek in pol...................41.25 Pesnitve, Aškerc................$2.00 Stara Devica........................30 Kacijanar...........................70 Morski razbojnik.................$1.25 Lazarič Lindarski...................80 Kako sem se jaz likal...............60 Grča, igra..........................SO Quo Vadiš, vezan.................$2.75 Fra Diavolo.........................30 Pariški zlatar.....................25 Musolino............................35 Skrivnosti srca.....................60 Skrivnost najdenke..................30 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali Iva centa. Poštnina Je pri vseh teh cenah te všteta. KRIŽARJI. Nadaljevanje z 5. strani, Nu, bodisi da helminsko vitež-tvo, med katerimi je bilo dovolj vitezov poljske krvi, ni vdarilo dovolj pogumno, bodisi, da niče-a.r več ni moglo vstaviti poljskega navala — ni dosege! ta nemški napad onega vspeha, kakor ga je bil pričakoval Ulrik. Zdelo se mu je, da ib,o to poslednji udarec, ki ga zada poljski moči, med tem pa se je kmalu prepričal, da napadajo ¡Poljaki, da gredo naprej tar bijejo, sekajo in obkoljujejo njegov oddelek in da se njegovi vitezi le branijo, ne pa napadajo. Zaman jih je spodbadal z grmečim g’asom, zaman jih z golim mečem, podil v boj. Nemci so se zares branili, branili se hrabro, toda v tam1 boju ni bilo več one vneme, ki vodi vojake k zmagi. V polomij enih oklepih, posuti z ranami1, obliti s krvjo, s polomljenim orožjem in brez sape v prsih so vdarjali poljski vitezi na najgostejše tolpe Nemcev, ki so že obupavale. Med tem se jame od gozda razlegati nov krič. Bil je to Zin dram, ki je pustil svoje kmete v hoj. Oistre kose in okovani cepci so zvenfcljali ,po železnih oklepih in mrliči so padali v čim dalje večjem številu na tla. Kri je lila v potokih' na, poteptano zemljo in bitka se vname znovič z velikim plamenom. Nemci so spoznali, da edino v meču tiči njihova rešitev, zato so se jeli obupno braniti. poginil kot hraber bojevnik, proslavimo tojraj njegovo hrabrost, in dajmo inu dostojen krščanski pogreb. ’ ’ Grobi za padle poveljnike so bili kmalu skopani. Položili so trupla junakov k počitku, na prst, ki je pokrivala njih trupla pa sio vtaknili osvojene zastave, katere je večerni vetrič razvijal, da so plapolale, kakor bi hotele zbuditi mrliče........ (Na višini bojnega polja pa so se zbrai’i kralj in vs*e slavni vitezi. Ko se je kralj ozrl po bojišču začele s» mu kapati solze in končno je prašal: “(Ali ves križarski red leži tukaj ?” Iu podkancelar Mikolaj pa mu odvrne- “Napočil je čas, ko so jiun polomljeni zobje in jim je odsekana desna roka.” Duhovnik: iiz ¡Klobučka pa je dostavil : “Si c tnansit gloria mun-di.” # Križarsko trdnjavo Marbung (Marienburg) je popolnoma razdrl Friderik II., pruski kralj, po •propadu poljske ljudovlade. Odločilni udarec. In tako so se borili dalj časa v negotovosti na katero stran se nakloni zmaga, dokler se ne dvigne nakrat s tal silen prah na desni strani bitke. “Litvinci se vračajo,- Litvin- ■ci!” Litvinci, katere jie bilo lažje razgnati nego premagati, so se vračali v boj ter jezdili nalik vetru na .svojih urnih in lahkih konjih. 'Nekateri komturji. opazivši ta manever Litvineev, so priskočili k velikemu mojstru proseč ga: Rette dieti! Reši se in naš red, dokler nas popolnoma ne obkolijo. Toda vi težki Uilrik jih otožno pogleda in dvignivši roko k nebu. je zaklical: “Ne daj bog, da bi jaz zapustil to polje, na katerem je padlo toliko junakov!” In ko je zaklical svojim ljudem naj gredo za njim je odjezdil v središče bitke. Med tem so pridrveli Litvinci in nastala je taka zmešnjava, da človeško oko ni moglo razločiti ničesar. Veliki mojster vdarjen z ostrino littevske sulice v usta in. ranjen dvakrat v lice, je še odbijal nekaj časa z oslabljeno desnico krepke vdarce, končno pa zadet z vilami v vrat, je pal kakor posekan hrast na tla- in v zverinske kože oblečeni bojevniki so ga pa pokrili kot mravlja .... Poljska žilavost je konečno le premagala nemški vitežki red pred katerim je trepetala vsa Evropa. Na večer 15. julija. Pod nogami velikega poljskega krafja Ladislava Jagello ni padel le .križarski red, ampak popadali so tudi vsi Nemci, ki so s svojim najboljšim vitažtvom pomagali tej tevtonski prednji straži, ki se je zadirala čim' dalje globlje v slovansko telo in dušo. Od sedemdeset “belih plaščev” ki so vodiči to germansko povodenj. jih je ostalo komaj petnajst in na tisoče trupelj je ležalo večnem snu na krvavem bojišču. Različni prapori, ki so še opo-ludne ošabno plapolali nad neizmerno križarsko vojsko so padli v krvave, zmagujoče roke hrabrih Poljakov. Dvaindvajset narodov je stalo v tej vojni križarskega reda proti Pot’jakom — in .sedaj je bil konec m oren ja. (Naše čitatelje opozarjamo, da imamo' v zalogi Sienkiewiez-ev roman, “Križarji”, v štirih del. ki obsega nad 1000 strani in iz katerega je naš bivši urednik A. H. -¡Skubic povzel zgodovinske podatke za gornji članek. V zalogi imamo le še, malo število teh romanov. Kdor hoče in želi citati ta zelo zanimiv roman, si ga lahko naroči od nas, katerega pošljemo proti predplačilu $2.50, poštnine prosto. Upr. IGlas Svobode.). (KONEC.) Solnee se j.e naribalo k zapadu Iz oblakov se je vsul kratek, toda obilen dež. ki j.e ugonobil prah Kralj, 'Vita!d in Zindram so hote li navnoi oditi na bojišče, ko so vojščaki jeli prinašati pred nje trupla padlih poveljnikov. Litvinci so prinesli na sulicah s krvjo in prahom pokrito truplo velikega mojstra Ulrika von, Joni.n gen ter ga položili pred kralja, on pa je otožno vzdihnil in rekel “To je toraj človek, ki si ie še danes jutro mislil, da je večji oc vseh kraljev na, svetu! Ker pa je NAJ VEČJI AVSTRIJSKI ČUDAK. V Hagir, Nižje Avstrijskem živi advokat dr. Ferdinand .Siegi, ki je ipo naši sodbi naj1 večji čudak, kar jih živi v avstrijskem, cesarstvu. Ta mloiž je obelodanil odprto pismo na finančnega ministra Bilinskega, v katerem razvija in utemeljuje gorostasno misel, naj država konfiscitra Use cerkveno premoženje. Kakor znano, so davki. direktni kakor indirektni, v Avstriji tako visoki, kakor v nobeni druigi evropski državi. Vsled teh silnih davkov, pod 'katerimi omaguje prebivalstvo, vsled katerih je v Avstriji vse veliko dražje kakor v drugih državah, vsled katerih so stanovanja, živila in obrtni izdelki dragi, vsled katerih hira industrija, ki bi sicer lalhiko pomagala prebivalstvu do blagostanja, trpi vse. In še ni dovolj. Država potrebuje denarja, ogromne milijone potrebuje in Ihoče pol e! g starih davkov uvesti še nloVe davkle in povrh nekatere stare davke še povedati. Z ozirom na to je pozval rečeni dr. Siegl vlado, naj konfiscira cerkveno oremoženje, ki znaša mnogo tisoč milijonov kron. Dr. Siegl dokazuje, da bi država z dohodki iz cerkvenega premoženja lahjtio pokrila vse svoje nove potrebščine in bi laihko zmanjšala vse stare davke, tako da bi 'bilo pomagano državi in ljudstvu. Saj je popolnoma resnično, kar piše ta dr. Siegl, ali pa sploh misli, da bo avstrijska, do kosti klerikalna država to tudi storila, to kaže, da je velikanski čudak, če že ne popoln norec. Prej ibo država ljudstvo do srajce slekla, predno se ibo dotaknila mtnogo tisoč milijonov znašajočega cerkvenega premoženja, Cerkve vseh veroizpove-darij lahko mirno sede na svojih nabasanih: denarnih 'Žakljih, država se jih ne bo dotaknila, pa če bi1 1 j unij e kar trumoma od lakote umirali. Kaj misli vlada o nasvetu dr. Siegl«, se vidi iz tega. da je njegovo “Odprto pismo” na finančnega ministra — konfiiscirala. Naj dr. Siegl le gleda, da ne bodo še njega konfis-einali in ga ' v norišnico vtaknili, zakaj icehkveni denarni Žaklji Spadajo m)ed najsvetejše svetinje vsakega dobrega in vernega naroda. Vse se ženi in moži . . . IV Ohijcagi se je menda mladi svet zarotil, da mora postati mesec juui rekordni mesec; kar se tiče porok. T.o se je tudi popolnoma posrečilo. V uradu za ženitna dovoljenja niso prošli mesec izdali nič manj, kakor 3574 ženitnih dovoljenj,, proti 3308 lansko leto v mesecu juniju. Samo zadnjega junija je prod 1 o za ženitna dovoljenj«. 230 parov.