delegatska tribuna "J ŠTEVILKA IX. LETO 30. JUNIJ 1983 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZ VSEBINE: Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Mo- ste-Polje za obdobje 1981—1985 v letih 1981—1983 str. 4 r Na podlagi 73. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sklicujem' 17. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo . ■ i» Y rfi.vfnti ' v ponedeljek, dne 18. julija 1983 ob 16,30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1 in predlagam naslednji dnevni red: . L Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zborov občinske skupščine z dne 29. junija 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 v letih 1981 —1983 — Ocena uresničevanja srednjeročnih planov v letu 1981 -1982 — Ocena uresničevanja resolucije 1983 in ukrepi za realizacijo resolucij do konca leta 1983 — Ocena možnosti in smeri uresničevanja družbenih planov v letu 1984 5. Osnutek sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje 6. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava ostalega gradiva za 15. sejo zbora združenega dela Delegiranje delegatov in obravnava ostalega gradiva za 15. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 7. Izhodišča za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane za leto 1984 8; Poročilo o izgubah v OZD na območju ljubljanskih občin v letu 1982 „ PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Niko BAMBIČ. I.r. GRADIVO: — za 4. (delno) 5. in 6. točko dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni — za 4. (delno), 7. in 8. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu Skupščine , mesta Ljubljane št. 14 — za 4. (delno) točko dnevnega reda je objavljeno v prilogi Poročevalca Skupščine SR Slovenije št. VI z dne 17. 6. 1983 — za 2. točko bodo prejeli vodje konferenc naknadno Na podlagi 73. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sklicujem 16. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo i v ponedeljek, dne 18. julija 1983 ob 16,30 uri v prostorih doma družbenopolitičnih organizacij, Ob Ljubljanici, soba št. 7. Predlagam naslednji ■ I , : ,:,ni A . ; . , dnevni red: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbo/ov občinske skupščine z dne 29. junija 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Analiza uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981 —1985 v letih 1981—1983 — Ocena uresničevanja srednjeročnih planov v letu 1981-82 — Ocena uresničevanja resolucije 1983 in ukrepi za realizacijo resolucij do konca leta 1983 — Ocena možnosti in smeri uresničevanja družbenih planov-v letu 1984 5. Osnutek šklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požačom občine Ljubljana—Moste—Polje 6. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 15. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane 7 Izhodišča za oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe občin in mesta Ljubljane za leto 1984 | - - • I ' ' :.'Vt j m. GRADIVO: - za 4. (delno), 5. in 6. točko dnevnega reda je objavljeno v tej Delegatski tribuni • - za 4. (delno) in 7. točko dnevnega reda je objavljeno v Delegatskem gradivu Skupščine mesta Ljubljane št. 14 - za 4. (delno) točko dnevnega reda je objavljeno v Prilogi Poročevalca Skupščine SR Slovenije štev. VI z dne 17. 6. 1983 - za 2. točko bodo vodje delegacij prejeli naknadno PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR, l.r. Delegate obveščam, da bomo najprej poslušali uvod k 4. točki dnevnega reda skupaj z delegati zbora združenega dela v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Proletarska c. 1, nato pa nadaljevali ‘s sejo zbora v domu družbenopolitičnih organizacij. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE - ; — -n Na osnovi 154. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o list SRS št. 16/82) izvršni svet predlaga skupščini v obravnavo in družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter na sprejem osnovi 46. in 47. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. ANALIZO URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETIH 1981—1983 V___________________________.__________ ____________/ UVOD V analizi obravnavamo uresničevanje družbenega plana v občini Ljubljana Moste-Polje v preteklem obdobju, to je od 1981 do 1983, s tem da smo za leto 1983 upoštevali razpoložljive podatke o družbe- . neekonomskih gibanjih vključno za mesec april, za preostalo obdobje do konca leta 1983 pa smo dali ocene. Ob tem smo upoštevali tudi sprejete spremembe in dopolnitve družbenega plana ter sprejete resolucije; zlasti smo več pozornosti posvetili uresničevanju resolucije občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1983. Pri pripravi analize smo upoštevali vse do sedaj izdelane analize, ki so bile že obravnavne na sejah skupščine. Analiza je izdelana v skladu s 154. členom Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in 46. in 47, člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje, ki določa da mora izvršni svet do 15. junija predložiti skupščini poročilo o uresničevanju družbenega plana družbeno politične skupnosti v preteklem obdobju in oceno možnosti razvoja v tekočem in naslednjem letu. Predložena analiza je osnova za poročanje o uresničevanju sprejetih usmeritev, ciljev in konkretnih nalog na vseh področjih družbe-no-ekonomskega razvoja občine in naj služi kot gradivo in informacija vsem strokovnim delavcem in drugim subjektom, ki sodelujejo pri uresničevanju zastavljenih in sprejetih srednjeročnih planskih usmeritev občine, tako v OZD, KS in D PO. OCENA IZVAJANJA TEMELJNIH NALOG Za uresničevanje temeljnih ciljev razvoja v obdobju 1981 —1983 je značilno, da sprejeti cilji razvoja za celotno srednjeročno obdobje ostajajo nespremenjeni, pri čemer pa se od prvotnega srednjeročnega plana znižujejo predvsem dinamika rasti družbenega proizvoda, zaposlenih, produktivnosti ter realni osebni dohodki na zaposlenega. Bistveno se krčijo tudi investicije in se prenašajo v naslednje srednjeročno obdobje. Na področju gospodarstva: V letu 1981 je bila opredeljena kot temeljna naloga uresničevanje politike stabilizacije in sicer na področjih mednarodne menjave, doseganja planirane rasti proizvodnje, varčevanja, izvajanja sprejete politike cen ter preverjanje investicijskih programov. Planirane 3% stopnje rasti proizvodnje nismo dosegli predvsem zaradi nedoseganja v industriji (zaradi pomanjkanja domačih in uvoženih repromaterialov in surovin) ter stagnacije v gradbeništvu. Plan zunanjetrgovinske menjave je bil realiziran 101,4 procentno, po področjih je največ izvozila industrija in sicer 39%. Proizvajalčeve cene, cene na drobno in cene življenjskih potrebščin so se gibale precej nad resolucijskimi okviri, kar je razvidno tudi v tem, da so porabljena sredstva porastla precej več kot celotni prihodek in dohodek. Zaposlovanje v občini je potekalo v mejah dogovorjene stopnje 1,5%. Temeljni cilji v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1982 so bili ponovno usmerjeni predvsem v stabilizacijo gospodarstva, povečano gospodarsko rast in povečanje izvoza ter pre-verbo investicijskih programov v smislu prestrukturiranja gospodarstva. Cilji na področju zunanjetrgovinske menjave so bili v I. 1982 uresničeni, saj je bil realiziran konvertibilni izvoz (po podatkih NB korigiranih s pripombami OZD) za 5,5 %< večji od planiranega. Uvoz pa jc bil za 23% manjši kot v letu 1981. Položaj gospodarstva se je v letu 1982 stalno slabšal zlasti glede oskrbe s surovinami in repromaterialom, kar se je pokazalo tudi pr' stalnem upadanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Po organizacijskem principu po podatkih SDK se je število zaposlenih delavcev v gospodarstvu občine zmanjšalo za 0,4%. Ocenjujemo, da velika večina OZD s področja gospodarstva ni sprejela stabilizacijskih programov in programov poslovanja v zoženih razmerah poslovanja, za kar je skupščina v letu 1983 ponovno predlagala, da se ti programi pripravijo. Pri pripravi resolucije o izvajanju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1983 smo temeljne cilje opredelili glede na usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in Sp1^" memb in dopolnitev družbenega plana občine za obdobja 1981—1985, ter glede na zaostrene pogoje gospodarjenja. V prvem polletju 1983. leta ugotavljamo: cilji na področju ohranjanja rasti proizvodnje se ne uresničujejo, saj je v prvih treh mesecih industrijska proizvodnja manjša za 5,6%.v prvih petih mesecih pa za 5,9%. — Izvoz blaga na konvertibilno področje je v prvih treh mesecih manjši za 46%. — V prvem tromesečju sIP Gradis TOZD Kovinski obrati TOZD je s I. I. 1983 pričela s poskusno proizvodnjo v novi tovarni gradbenih strojev in opreme; poskusna doba obratovanja bo predvidoma končana v avgustu 1983. HP Kolinska TOZD Tovarna hranil ' V letu 1982 so pričeli z izgradnjo obrata za predelavo sušenega mesa. 1. faza izvozno orientirane investicije* bo dokončana jeseni 1083. Predvidene manjše rekonstrukcije v okviru obstoječih obratov še niso realizirane (prenos proizvodnje klejiv v nove prostore). ‘fclto TOZD Pekarne OZD je konec aprila 1983 pričela z gradnjo proizvodnih in skladiščnih prostorov za proizvodnjo pekarskih izdelkov in zmrznjene hrane. Gradnja bo predvidoma zaključena konec leta 1983. V pripravi oz. preverbi so še naslednje investicije: I »plama Za razširitev deponije premoga ima OZD vlogo za dopolnitev loka-1 C|jske odločbe, pričetek se prenese v drugo polovico leta 1983. Rekonstrukcija zvračalnih naprav in izsipnika premoga je v fazi izdelave investicijskega programa, pričetek investicije načrtujejo konec leta 1983. Izgradnja tira in depoja za lokomotivo se prenese v leto Za gradnjo elektrofiltrov zbirajo ponudbe za izdelavo investicijske dokumentacije, pričetek načrtujejo konec leta 1984. *e»l in KTM Proleklor: investicijski program Teol« (sinteza aktivnih substanc) je v preverbi nu komisiji za preverbo investicij, program KTM Prolektorja pa je v Pripravi. Emona— Mesna industrija Zalog Investicija v adaptacijo klavnice se bo pričela v drugem polletju 1983, zaključena bo v letu 1984. Gradnja prizidka k hladilnici se bo priče 1^ konec leta 1983, zaključena bo konec leta 1984. Za gradnjo pralnice je potrebna uskladitev z LUZ glede lokacije, vendafr načrtujejo pričetek gradnje konec leta 1983. V oddelku trajnih konzerv za izvoz so spomladi opravili vsa gradbena dela, manjka pa še nekaj opreme. OZD bo v drugem polletju 1983 pričela s sovlaganji v surovinsko osnovo v farmo Ptuj ter Kmetijsko gospodarstvo Kočevje. Papirnica Vevče-TOZD Tehnični papir Za investicijo v vodno turbino HC Fužine je pripravljena vsa dokumentacija, pričetek pogona bo predvidoma v letu 1985. Rekonstrukcija !V. papirnega stroja je na komisiji za preverbo investicij, investicijski program bo končan jeseni, hkrati pa poteka postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije za širitev objekta, ki naj bi bil rešen še v letu 1983. H gradnji obrata lesovine je komisija za preverbo investicij dala pozitivno mnenje, investicijski program bo gotov konec junija. Vzporedno poteka postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije. Glede vlaganja v plantažiranje nasadov že potekajo dogovori z Gozdnim gospodarstvom ter so tik pred sklenitvijo samoupravnega sporazuma. Papirnica Vevče TOZD Veta Investicija v linijo tapet je v fazi pridobivanja lokacijske dokumentacije, pričetek gradnje je predviden v letu 1985. Papirnica Vevče Investicija v novo transformatorsko postajo je v fazi izdelave investicijskega programa ter hkratnega pridobivanja lokacijske dokumentacije. ŽG — Centralne delavnice Prva faza sanacije strešnih površin je v teku, zaključili bodo v letu 1983; ostali dve fazi investicije sta odvisni od razpoložljivih finančnih sredstev, vendar ocenjujejo, da bo tudi druga faza dokončana v letu 1983. Olma Olma mora preselitev zaradi poteka nove Zaloške ceste izvesti do polletja 1984. Da bi bila preselitev do takrat končana mora gradnjo začeti takoj. Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje OZD je v letu 1982 pričela z rekonstrukcijo obrata ter jo zaključila v letu 1983. Za izgradnjo nove tovarne strojev se pripravlja izdelava elaborata, predviden začetek investicije je v drugem polletju leta 1984 ter konec v letu 1986. Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme Za prvo fazo investicije v proizvodnjo štirioglatih žarometov je pripravljen elaborat, ki bo šel v preverbo na komisijo-v mesecu juniju. Druga faza naj bi se pričela v drugi polovici leta 1984 ter zaključila v letu 1986. Perutnina Zalog TOZD Meso Investicija v predelovalnico živalskih ostankov v MP 5 v Zalogu je v preverbi zaradi ugotavljanja podvajanja kapacitet z rekonstrukcijo kafilerije v KOTO TOZD Koprod v MP 6 prav tako v Zalogu. Koto Kotelts Tobus TOZD Koprod Investicijski program za rekonstrukcijo in sanacijo kafilerije je pripravljen. Program je bil preverjen in pozitivno ocenjen na Koordinacijskem odboru Razvojno-gospodarske skupnosti. Z vidika sanacije varstva okolja je investicijo pozitivno ocenila tudi Sepo komisija pri Inštitutu Jožef Stefan. V naslednje leto se prenese oz. odstopi se od naslednjih investicij: Izolirka 'OZD je imela v letu 1983 načrtovano dokončanje prve faze modernizacija linije stvropora, ki pa ni realizirana. Investicija se predvidoma prestavi v leto 1984. Investicija v proizvodnjo gradbenih in zaščitnih plošč iz odpadne gume ni realizirana ter se prenese v leto 1984. Potrebna dokumentacija še ni zbrana. Velana Za razširitev proizvodnih kapacitet so v OZD pridobili zemljišče, vse ostalo pa se prenese v leto 1984. Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil OZD je zaradi pomanjkanja sredstev v tem srednjeročnem obdobju odstopila od načrtovane investicije v izgradnjo silosov za skladiščenje žita. Za nekatere, v srednjeročnem planu predvidene investicije še niso pripravljeni programi: Programi Kartonažne tovarne Ljubljana in IMP Klime so se glede na prvotne investicijske namene spremenili in spremembe programov za investicije v coni MP 3 na bivšem letališču še niso pripravljeni. Iskra DO Delta planirane investicije v MP 3 v že zgrajenih proizvodnih prostorih ni realizirala. GRADBENIŠTVO Stagnacija v gradbeništvu se je začela že v letu 1981, kaže se v nezaposlenih kapacitetah, nedoseganju celotnega prihodka in dohodka, izgubah in poslovanju na robu rentabilnosti ter v zmanjševanju števila zaposlenih. Ocenjujemo, da gradbeništvo v letu 1981 planirane stopnje rasti, ki je bila nižja kot v gospodarstvu v poprečju ni doseglo tiz. je realno družbeni proizvod padel za okrog 5 %. V letu 1982 smo sicer plan:rali stagnacijo gradbeništva, vendar so bili rezultati še slabši, saj je dohodek nominalno porastel za samo 11 %, kar pomeni bistven realen upad oz. nižji fizični obseg proizvodnje. Število zaposlenih v gradbeništvu se znižuje vse od leta 1981 naprej in sicer 1981. leta za 7 %, leta prav tako za 7 %, v prvem tromesečju pa za 4% (po organizacijskem principu podatki SDK). Izvozna prizadevanja OZD gradbeništva so bila v letih 1981 in 1982 uspešna, bistveno pa se je stanje poslabšalo v letu 1983, saj se večina gradbišč v tujini zaključuje, nova dela pa še niso pridobljena oz. se še niso začela izvajati. Glede na zaostritev položaja gradbeništva je bila pripravljena posebna analiza, ki so jo zbori skupščine obravnavali na sejah v maju. Sprejeti so bili sklepi, ki prvič zadolžujejo OZD za pripravo programov in ukrepov za poslovanje v zoženih razmerah ter drugič stališča, ki so bila posredovana republiškim organom in naj tu prispevala k temu, da se položaj gradbeništva v širši skupnosti ne otežuje ampak se začne z akcijami za reševanje problematike (celovito planiranje stanovanjske gradnje, plačevanje realiziranih del v tujini, pravočasnost in osnova za izplačevanje stimulacij). Analiza je objavljena v Delegatski tribuni št. 5/83, stališča pa v št. 6/83. Investicijske naložbe v gradbeništvu so v glavnem zreducirane na obnovo oz,- nabavo mehanizacije. Večje naložbe v razširitev proizvodnje bo potrebno uskladiti med gradbenimi OZD z namenom da se prepreči nadaljnje podvajanje kapacitet. Usklajevanje je potrebno izvesti v pripravi skupnega programa razvoja gradbeništva. SCT TOZD Tesarska dejavnost Načrtovano izgradnjo in obnovo pomožnih objektov (lakirnica, kotlovnica) so prenesli v leto 1984. V letu 1983 načrtujejo preselitev žage in skladišča iz Litijske ceste na Brdo v predračunski vrednosti 18,5 mio din. V letu 1983 bodo nabavili tudi nekaj opreme v predračunski vrednosti 0,5 mio din. SCT TOZD Elektroobnova OZD načrtuje preselitev na lokacijo ob Kavčičevi cesti. Potrebujejo še nekaj soglasij h gradbenemu dovoljenju. Pričetek investicije bo predvidoma v oktobru 1983, zaključena pa bo pomladi 1984. SCT TOZD Mehanizacija Investicija v nabavo opreme (stroji, vozila) je bila delno realizirana. Gradis TOZD Strojno prometni obrati V letu 1983 so del planirane nabave mehanizacije in opreme v znesku 47,7 mio din realizirali. ŽG GP TOZD Visokogradnje Nabave gradbene mehanizacije, bivalnih gradbiščnih objektov ter posodbitve opreme niso realizirali, do konca leta 1983 bodo predvidoma nabavili opremo v predračunski vrednosti 20,7 mio din. ŽG GP TOZD Nizkogrednje Nabavili so nekaj mehanizacije (lahka in težka progovna mehanizacija) v znesku 46 mio din. Do konca leta 1983 načrtujejo nabaviti še več mehanizacije. lagnd TOZD TrcvozJ Načrtuje preselitev na lokacijo v Šiški, vendar do sklenitve pogodbe za dodelitev zemljišča še ni prišlo. OZD že ima lokacijsko odločbo ter bo predvidoma začela z gradnjo v letu 1983 ter jo zaključila konec 1985. * Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana Načrtovani nakup zemljišča za gradnjo želozokrivskih in tesarskih delavnic ter centralnega skladišča se prenese v leto 1984, vprašanje lokacije še ni rešeno. OZD je podaljšala najem obstoječega zemljišča do leta 1985. Nakupili so nekaj opreme, ostalo pa bodo nabavili do konca leta 1983. « Izoliika TOZD Tectum V začetku leta 1984 bodo začeli z gradnjo prizidka k obstoječi hali, vendar potrebne dokumentacije še niso zbrali. Investicija bo predvidoma končana v letu 1984. PROMET Organizacije združenega dela so v letih 1981 in 1982 izkazovale nižje stopnje rasti razvoja in načrtovanih niso dosegle. S spremembami in dopolnitvami srednjeročnega programa je načrtovana samo 2,5 %-na stopnja rasti družbenega proizvoda. Zaostreni pogoji gospodarjenja vplivajo namreč tudi na dosežene rezultate poslovanja v prometni dejavnosti. Ugodnejših gibanj se na tem področju ne načrtuje do konca tega srednjeročnega obdobja. V prometu je v prvem tromesečju leta 1983 celotni prihodek porastel za 28 %, porabljena sredstva za 28,1 % in dohodek za 27,7 %. Organizacije združenega dela so v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšale število zaposlenih po organizacijskem principu za 0,4 %. V prvem tromesečju so izkazovale izgubo tri organizacije (vse tri TOZD ZG ŽTO) v višini 65,9 mio din. Znesek izgub v prometu se je letos v primerjavi s tremi meseci lani povečal za 9,7 %. Glavni vzroki doseženih slabih finančnih rezultatov so: velik razkorak med cenami surovin in repromaterialov in cenami storitev, restrikcijski ukrepi pri porabi goriva, zastareli avtopark, težave pri uvozu oz. nabavi rezervnih delov, kar povzroča zastoje in s tem tudi manjši doseženi dohodek. Na področju zunanjetrgovinske menjave so prometne organizacije izvozile minimalno in sicer za 73 tisoč din na konvertibilno področje ter so dosegle 0,3 % planiranega izvoza. Na tako slabe dosežene rezultate vpliva nedoseganje planiranega izvoza v Sap TOZD Turbus. Na področju investicij im ŽG ŽTO TOZD za promet Zalog za gradnjo nadstrešnice nad tiri D — 2, ki se izvaja v sklopu ranžirne postaje v pripravi glavni projekt. Gradnja se bo pričela v jeseni in bo končana konec leta 1983. V Blagovno transportnem centru se zaradi zaostrene situacije na področju investiranja gradnja skladišča v coni MP — 2 še ni začela. V kolikor se pogoji ne bodo spremenili bodo z gradnjo pričeli v letu 1984. Odkupi zemljišč v MP — 3 so bili realizirani. PIT — centrala v Polju: montažna dela so v zaključni fazi. Aktiviranje je vezano na polaganje — zveznega kabla Ljubljana II. Moste-Polje — za to so podpisane pogodbe in delo že teče. Predvidoma ho zvezni kabel in centrala aktivirana v drugi polovici leta. — izgradnja krajevnega kabelskega omrežja Polje II. faza — pogodbe so podpisane. Delo se bo začelo v juliju in bo do konca leta zaključeno. — dela za preselitev kontejnerja v Nove Jarše so v teku. Kontejner ho aktiviran ko bodo sproščene tehnične možnosti v centrali v Mostah, ko bo aktivirana centrala v Polju — omrežje v Novih Jaršah se bo začelo polagati letos v septembru oz. oktobru — izgradnja krajevnega kabelskega omrežja Fužine II. faza ho potekala skladno z dokončanjem stanovanjskih blokov. OBRT Družbeni in zasebni sektor obrti ustvarjata v občini 4 'A celotnega družbenega proizvoda občine in zaposlujeta VA vseh zaposlenih. V družbenem sektorju obrti se ugotavlja očitno upadanje enot, saj smo imeli v letu 1976 v obrti še 11 organizacij združenega dela, v letu 1983 pa samo še tri mizarske organizacije, eno servisno in eno pogodbeno organizacijo združenega dela. Organizacije v prvih letih srednjeročnega obdobja načrtovanih stopenj rasti niso dosegle. Razdrobljenost, nepovezanost obrti in pomanjkanje razvojnih programov, pa so vzroki, da se stanje v obrtni dejavnosti ne zboljšuje. Za investicije Pomiz (tehnološka zaokrožitev obrata) na Sap TOZD Servo (izgradnja I. faze servisnih delavnic) je pripravljena dokumentacija, z deli bodo pričeli takoj ter zaključili konec leta. Obrtna dejavnost v občini sloni na zasebnem sektorju. V občini je registriranih 866 obrtnikov. Značilnost naše občine je hitra urbanizacija področja, temu pa sledi nagel in visok porast prebivalstva. Posledica tega jc, da povpraševanje po obrtnih storitvah narašča, vendar pa storitvena obrt stagnira, nove stanovanjske soseske, kjer so lokali sicer urbanistično načrtovani, vendar pa zaradi sistemsko neurejenega ‘inandranja izgradnje najemnih lokalov ostajajo te nove soseske (npr. Stepanjsko naselje) brez najemniških storitvenih dejavnosti, ki Jih potrebujejo občani. Po drugi strani pa sc opaža razvoj obrti v donosnejših, visokoakumulativnih strokah. Razvoj obrti zlasti storitev ovira predvsem pomanjkanje poslovnih prostorov in delovne sile ter učencev. V družbeni lasti je v naši občini namreč le 103 poslovnih lokalov, vsi ostali so v privatni lasti, katerih namembnosti ni možno spremeniti. Glede pridobitve novih najemnih lokalov so doseženi že določeni pozitivni premiki in sicer preko Samoupravne stanovanjske skupnosti občine se izvaja prekvalifikacija stanovanj VI. in VII. kategorije. V letih 1981—1983 je bilo s prekvalifikadjo pridobljeno 7 lokalov. Prekvalifikacija se izvaja s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine, oddaja nezasedenih skupnih prostorov pa preko krajevnih skupnosti s sredstvi obrtnikov. Realizacija nalog: , Za obrtno servisno cono MM 4 se še pridobiva zemljišče. Težave Pn odkupu zemljišč so nastale zaradi zagotavljanja nadomestnih kmetskih zemljišč. Posledica tega je tudi kasnitev komunalne opreme zemljišč. V končni fazi bo razpoložljivih 12 lokacij. Razvojni programi Olme, Elektromedidne, Sanolaborja so bili že v preverbi pri koordinacijskem odboru pri Razvojno gospodarski skupnosti. Prese-1,1 ve so bile potrjene. . Dokumentacija za realizacijo za Elektromedidne in Sanolabor je v •zdelavi, dočim Olma pridobiva že gradbeno dovoljenje, vendar je gradnja Elektromedidne in Sanolaborja vprašljiva glede na določbe me^b3 ° varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanmjem na- . — v drugi polovici leta se bo v stanovanjski soseski Fužine pričela Vgradnja sekundarnega centra, v katerem bodo naslednje stroke: Manufaktura, kemična čistilnica, kava bar, ženski frizer, popravilo gospodinjskih aparatov, bistro, cvetličarna, fotokopimica, ekspres po-Pfavilo čevljev, pizzerija. Pridobljeni so investitorji. Pri sofinandra-J° centra bodo s sredstvi sodelovali tudi: Razvojno-gospodarska ^kupnost, Samoupravna stanovanjska skupnost občine in mesta in "■ izgradnja primarnega centra v Štepanjskem naselju in centra v 0vih Jaršah je zaradi problema zagotovitve sredstev in pridobitve . nvestitorjev v tem srednjeročnem obdobju vprašljiva. v mesecu maju in juniju letos so v Ljubljani in občini potekala širše azprave o problematiki razvoja drobnega gospodarstva. Izvršni svet Je ob tej priliki posredoval skupščini občine ter DPO SML stališča in P^Pombe, ki naj bi pripomogle k hitrejšemu razvoju te dejavnosti, ^zvršni svet je izpostavil zlasti problematiko ter predloge za razrešitev S-ezi z ustanavljanjem pogodbenih organizacij združenega dela IrOZD), problematiko financiranja poslovnih prostorov v novih Danovanjskih soseskah, problematiko kreditne in davčne politike, Problematiko cen ter vključevanje drobnega gospodarstva v izvoz. Na podlagi stališč, ki so jih sprejele družbenopolitične organizadje esta (predsedstvo MK SZDL, Družbeni sveti za vprašanja družbe-oekonomskega razvoja in planimja SML in Skupščina mesta Ljub-jane bo potekala v okviru SML, vseh ljubljanskih občin, medobčin-r e gospodarske zbornice, LB, itd. usklajena aktivnost za sistemsko azreševanje ključnih problemov na tem področju. Zato bo Izvršni i cl.v jeseni predložil skupščini občine v obravnavo celovito analizo Rajanja programa drobnega gospodarstva v občini Ljubljana oste-Poije s programom ukrepov za pospešen razvoj te dejavnosti. Izvršni svet bo prek komiteja za družbeno planiranje, Komisije za, v *v°j drobnega gospodarstva in Razvojno-gospodarske skupnoti aktivnosti predvsem v naslednjih smereh: " proučil možnosti ustanavljanja novih enot OZD drobnega gobarstva v občini ocenil možnosti ustanavljanja novih POZD v občini n:~~ skupno z medobčinsko gospodarsko zbornico in obrtnim združe-Jcm proučil razvoj kooperantskih odnosov med OZD in samostojni obrtniki, zlasti z vidika možnosti posrednega vključevanja za-nega sektoja v izvozno dejavnost " proučil možnosti izgradnje centra v Štepanjskem naselju in °vih Jaršah ter možnosti priprave dokumentacije ter nadaljeval s en°vo stanovanj VI. in VII. kategorije v obratovalnice (Jr • V s°delovanju z zemljiško skupnostjo občine ter ZIL TOZD lajanje stavbnih zemljišč vodil aktivnosti za pridobitev nadomestnih ql e,'jskih zemljišč za zemljišča v obrtno servisni coni MM 4. Prek S(. rt°ega združen ja občine in SZDL občine pa se bodo vodile aktivno-Za vključevanje zdomcev v izgradnjo cone. Gostinstvo lu« *CtU gostinstvo ni doseglo načrtovane stopnje rasti. V letu z "2 in 1983 pa ni bil načrtovan večji porast družbenega proizvoda in P°slenih. Na dosežene slabše rezultate poslovanja vpliva: narašča- nje življenjskih stroškov, kar ima za posledico zmanjšanje povpraševanja po gostinskih storitvah. Poleg tega pa se je zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva spremenilo povpraševanje in sicer v korist cenejših jedi in pijač, ki pa so za organizacije manj donosne. V prvih letih srednjeročnega obdobja tudi niso bili doseženi večji premiki na področju povezovanja gostinstva. Gostinstvo se ne razvija v skladu s potrebami. V občini so tri organizacije in 25 zasebnih obrtnikov. Nizka akumulacijska in reprodukcijska sposobnost organizacij pa ne omogoča razvoja oz. realizacijo načrtovanih investicij. V tem srednjeročnem obdobju je bila realizirana le modernizacija obrata družbene prehrane BTC TOZD Restavracija, dočim se bo gradnja prehrambenega centra v Štepanjskem naselju začela v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da naša občina v celotni turistični dejavnosti Ljubljane močno zaostaja na tem področju je bil na pobudo IS v letošnjem letu ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev turističnega društva. V občini deluje že turistično društvo v Zadvo-ru, za obnovitev delovanja društva pa so se dogovorili tudi v Dolskem, vendar pa je delovanje v teh društvih za občino kot celoto premalo. Iniciativni odbor je že pripravil programska izhodišča in pravila turističnega društva. Oba osnutka dokumentov sta bila posredovana vsem krajevnim skupnostim v obravnavo in dograditev. Na osnovi zbranih pripomb in predlogov bo pripravljen predlog ustanovnih dokumentov in sklican občni zbor društva in sicer naj bi bil občni zbor konec polletja. TRGOVINA Kakor za obrtno dejavnost tudi za trgovsko mrežo ugotavljamo že vrsto let, da je nezadostno razvita in da ne sledi potrebam občanov oz. hitrejšemu naraščanju prebivalstva, ki pa je posledica pospešene stanovanjske gradnje na področju občine. Slabb zatečeno stanje in odstopanje od sprejete dinamike izvajanja investicij pa problem preskrbe še povečujejo. V prvem tromesečju 1983 se je število zaposlenih v trgovini zmanjšalo za 0,8 %. Celotni prihodek se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečal za 28,3,% in dohodek za 28 %. Na dosežene rezultate v prvih letih tega srednjeročnega obdobja imajo velik vpliv restrikcijski ukrepi na področju zunanje trgovine, saj je omejen ah celo ukinjen uvoz najbolj donosnih izdelkov, ki pa jih organizacije ne morejo nadomestiti z domačimi oz. izpada tega dohodka ni možno nadomestiti. Problemi pa se pojavljajo tudi na domačem trgu, kjer organizacije obremenjujejo večmesečna brezobrestna vplačila v naprej, obvezna sovlaganja trgovine v investicije pri proizvajalcih, zamrznjene marže. Nosilec vseh predvidenih investicij na področju izgradnje in adaptacije trgovin je Mercator Rožnik TOZD Golovec: — v začetku leta so začele z obratovanjem SP Hrušica in Dolsko — v spremembi je idejni projekt (glede na možne investitorje) za primarni center v Fužinah — adaptacija SP trgovine v Proletarski ulici se že izvaja, končana bo v mesecu avgustu. V drugi polovici leta bodo pristopili še k adaptaciji bifeja in prodajalne pohištva — za trgovino v Povšetovi ulici je že pripravljena vsa potrebna dokumentacija s soglasji — za trgovino na Zadobrovški ulici je izdelan načrt preureditve, ki je posredovan KS Novo Polje in KS Zadobrova-Snebcrje v potrditev oz. opredelitev. Adaptacija trgovine se bo pričela, ko bo pridobljeno soglasje obeh krajevnih skupnosti — adaptacija trgovine v Jana Husa pa je v fazi priprave idejnega načrta preureditve. FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE Dejavnost finančnih ter poslovnih storitev smo pričeli obravnavati v naših planskih dokumentih šele v tem srednjeročnem obdobju, kajti prej ta dejavnost ni bila razvita. V letu 1981 so OZD s področja finančnih in poslovnih storitev ustvarjale 4,4 % dohodka celotnega gospodarstva ter zaposlovale 3,2 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. V letu 1982 predstavlja delež dohodka te dejavnosti v celotnem dohodku gospodarstva 4,9 %, delež zaposlenih v celotnem številu zaposlenih v gospodarstvu pa je ostal enak kot v letu 1981 — 3,2%. Prihodki od prodaje blaga in storitev na tujem trgu so v letu 1981 predstavljali 16,5 % vseh prihodkov od prodaje blaga in storitev na tujem trgu v gospodarstvu, v letu 1982 pa le 3,2 %. V prvih treh mesecih leta 1983 predstavlja delež dohodka te dejavnosti v celotnem dohodku gospodarstva že 6,6 % ter zaposluje 3,6 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. Ocenjujemo, da se do konca leta 1983 obseg proizvodnje na tem področju ne bo bistveno povečal, organizacije združenega dela pa bodo predvidoma realizirale načrtovani izvoz. Na področju investicijskih vlaganj so OZD realizirale naslednje investicije oz. jih bodo do konca leta 1983: Mercator — Mednarodna trgovina TOZD Slovenija sadje—Hladilnica Zalo« Nabavi« so zemljišče v coni MP 5, kjer bodo gradili halo za predelavo sadja. Predviden začetek gradnje je v letu 1984. Niso realizirali vlaganja v nabavo opreme,za predelavo sadja in zelenjave. Intertrade TOZD Obdelava podatkov Imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje za dograditev prostorov za elektronski računalniški center. Emona — Elektronski center Do konca leta 1983 bodo nabavili računalniško opremo v znesku 4,3 mio din. Ljubljanska banka Gradnja I. faze računalniškega centra ob Šmartinski cesti v MP 2/8 bo zaključena konec leta 1983. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Izvajanje planskih nalog na področju kmetijstva v letih 1981, 1982 in 1983 je potekalo v skladu s splošnimi družbenimi prizadevanji za povečanje pridelave hrane. Najmočnejši poudarek je bil dan povečanju staleža živine. Tako je bilo v letu 1981 in 1982 doseženo 4% povečanje staleža govedi. Ocenjujemo, da bo tudi v letu 1983 doseženo enako povečanje staleža govedi. V letu 1981 je odkup živine porastel za 11 % napram letu 1980, deloma tudi zaradi posledic suše. Tako velik odkup pa je vplival tudi na leto 1982, da realizacija odkupa govedi, ki je dosegel 96% pri govedih, pri konjih 120%, pri prašičih pa 110% od načrtovanega. Pri tržni proizvodnji mleka je odkup porastel od 1.300.000 v letu 1981 na 1.550.000 v letu 1983. Na tako realizacijo na področju živinoreje je poleg splošno družbenih ukrepov vplivala občina, ki je nudila ustrezno materialno in organizacijsko pomoč kmetijski zadrugi. Pri tem velja poudariti predvsem aktivnosti za povečanje služnostnega pitanja, ki bo v letu 1983 dosegla 1000 glav. V rastlinski proizvodnji je bil dosežen pomemben premik v tržni pridelavi pšenice in je bilo v letu 1982 odkupljeno skupaj 329 ton pšenice. Kljub naravnim nesrečam, ki so prizadele občino v obeh letih (I. 1981 suša, 1982 toča KS Dolsko in KS Klopce) beležimo porast rastlinske proizvodnje v celoti in je bil zastavljen program presežen, kar je rezultat tudi povečane porabe mineralnih gnojil. Spodbudni so rezultati tržne pridelave vrtnim, saj se le—ta povečuje iz leta v leto ob sodelovanju trgovskih organizacij, ki so v zadnjem obdobju pokazale večji interes za tovrstno proizvodnjo. Na področju investicijske izgradnje je bilo izgrajenih 31 novih hlevov in adaptiranih 520 stojišč in zgrajeno 34 silosov z 2040 m3 prostornine. Pri tem je vzpodbudno, da se je več sredstev vložilo v proizvodne objekte manj pa v mehanizacijo. Pomembno vlogo je odigrala hranilno kreditna služba, regresiranje in tudi sklad za intervencije v kmetijstvu. Kljub temu, da le-ta ni v celoti služil svojemu namenu t.j. pospeševanju kmetijske proizvodnje. TZO Dobrunje je dokončala izgradnjo centralnega skladišča v Do-brunjah in ureditev skladišč in trgovin z repromaterialom v Besnici, Zadobrovi in Dolskem. Urejene so bile tudi mlečne zbiralnice v Do-brunjah, Šmartnem, Vevčah in Dolskem. Plan bo presežen pri nabavi plemenskih telic in krav, ter žrebetnih kobil. Pri odkupu mleka bo plan realiziran saj je v petih mesecih odkupljeno že 675.0001 mleka, kar je 43% letnega plana. Pri odkupu prašičev ocenjujemo, da plan v celoti ne bo realiziran zaradi kasnitve gradbenih del novih hlevov, kar je posledica pomanjkanja nekaterih materialov. Pri odkupu družbeno organizirane rastlinske proizvodnje se odkup odvija po planu in v TZO ocenjujejo, da bo plan realiziran v celoti. Investicije pri združenih kmetih potekajo v skladu z zastavljenim programom. V letošnjem letu se bodo pričela tudi dela za usposobitev dveh turističnih kmetij. Okrepila se je kmetijska pospeševalna služba, s tem pa tudi aktivnost zadruge na terenu. Na območju občine deluje 23 strojnih skupnosti in 2 proizvodni skupnosti. Na osnovi 5 mesečnih rezultatov poslovanja TZO Dobrunje ocenjujemo, da bo odkup govedi za meso v skladu s planom s tem, da se bodo verjetno spremenile kategorije odkupljenih živali. Tako se ocenjuje, da bo odkupljeno nekaj manj ostalega goveda. V to kategorijo so vštete krave zaradi manjšega izločanja le-teh, kar je pozitivno. Pri teletih ocenjujemo manjši odkup zaradi tega, ker kmetje privežejo teleta za pitanje in za povečanje staleža. Od planiranih 900 kom. govedi je bilo v petih mesecih odkupljeno že 391 kom. Gozdarstvo V tem obdobju je sprejet povečani plan sečnje za 38%- nasproti prejšnjemu 5-letnemu obdobju. TOK Gozdarstvo Domžale, ki gospodari z gozdovi na območju občine je planske zadolžitve pri sečnji in negi gozdov v celoti realizirala. V gozdarstvu poteka sečnja, odkup, gozdno gojitvena dela in izgradnja gozdnih komunikacij ter vzdrževalna dela v skladu z letnim planom TOK Gozdarstvo. V TOK ocenjujejo, da. bo plan za leto 1983 v celoti realiziran. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST Kmetijska zemljiška skupnost usmerja kmetijsko zemljiško politiko v občini. Glavna njena dejavnost je vsestransko urejanje kmetijskih zemljišč. Z melioracijskimi ukrepi izboljšuje kmetijska zeniljišča, jih pripravlja za večjo in boljšo proizvodnjo ter tako tudi pospešuje intenzivnejšo proizvodnjo. Kmetijska zemljiška skupnost upravlja s skladom kmetijskih zemljišč v občini. Usmerja promet s kmetijskimi zemljišči. Aktivno sodeluje pri izvajanju prostorsko ureditvenih operacij in pri vseh ureditvenih posegih v kmetijska zemljišča. Izvaja naloge in izvršuje sklepe", za katere je zadolžena po zakonu o krfoejijskih zemljiščih. I. V letih 1981 in 1982 je KZS izvajala naloge po'vsakoletnem programu dela, ki pa je sestavni del družbenega plana občine. Na podlagi projekta »Melioracija Dobrunjščice« je izvršena glavna odvodnja na 175 ha travniških površin v vaseh Podmolnik, Sostro, Sa-dinja vas, Podlipoglav, kjerso izkopani melioracijski odvodni jarki, ki odvajajo glavno vodo. V jeseni v letu 1983 se bodo z drobno odvodno mrežo dokončno uredila ta zemljišča in tako bo 175 ha zemljišč pripravljenih na ureditev intenzivnejše proizvodnje. Na travnikih v posekanih topolovih nasadih in drugih travnikih v Kašlju in Zalogu so zemljišča urejena in izboljšana na 52 ha. Te travniške površine daje KZ Ljubljana TZO Dobrunje v najem kmetom kooperantom. V dotrajanih sadovnjakih v Vinjah so se uredila zemljišča z agromelioracijskimi posegi v travnike in njive na površini .36 ha. ii"i Manjše melioracije so bile izvršene na travnikih pod Češnjicami v Šentpavlu, v Volavljah na ca- H) ha. • ;< IM. Na travnikih in njihvah v KS Dolsko pod vasjo Petelinje so V sodelovanju z Območno vodno skupnostjo Ljubljanica—Sava l/vršeni glavni melioracijski posegi na ca. 60 ha njivskih in travniških površin. Z večjimi odvodniki je zajeta hribska voda. Na teh površinahso izvršene tudi agromelioracije (gnojenje s Tomaževo žlindro, setev de-teljno travne mešanice). Za lažje obdelovanje kmetijskih zemljišč v hribovitih področjih in za večjo možnost uporabe sodobnih kmetijskih strojev, kar je pogoj za večje pridelovanje, so se izdelale oz. popravile poljske poti tamkajšnjim kmetom. Poljske poti so bile urejene v naslednjih vaseh po KS. KS Lipoglav v vaseh: Brezje 4 kmetom Mali in Vel. Lipoglav 6 kmetom Sela pri Pancah 1 kmetu KS Zadvor v vaseh: Šentpavel II. kmetom Podmolnik 7 kmetom ’ • . i 1 • ; KS Besnica v vaseh: Gaborje I 1 kmetom Volavlje 10 kmetom Zg. in Sp. Besnica 9 kmetom • Dolgo hrdo 7 kmetom Tuji grm 4 kmetom Janče 3 kmetom Vnajnarje 9 kmetom KS Klopce v vaseh: Križevska vas 4 kmetom Zagorica 4 kmetom Klopce 3 kmetom Z ureditvijo poljskih poti smo v letih 1981 in 1982 omogočili 93 kmetom lastnikom zemljišč intenzivnejše pridelovanje na eea 7110 ha zemljišč. Po programih melioracij pa smo z melioracijskimi posegi v letih 1981 in 1982 izboljšali 335 ha kmetijskih zemljišč. Odkupili smo 3 ha 42 a 28 m1 kmetijskih zemljišč. V letu 1983 izvaja kmetijska zemljiška skupnost delo po letnem programu. Izvajanje nalog je povezano z dotokom finančnih sredstev. V kolikor za izvedbo celotnega programa za leto 1983 sredstev ne bo dovolj, bo KZS dala prednost tistim nalogam po sprejetem letnem programu, ki so pomembnejše za proizvodnjo. Ob upoštevanju potreb po čim večjem pridelovanju smo ugotavljali obdelanost kmetijskih zemljišč po krajevnih skupnostih. Ugotovljeno je, da neobdelanih zemljišč v občini ni. Nekatera zemljišča v hribovitih področjih so slabše obdelana in sicer le tam kjer so slabša in plitva tla, ali pa je vzrok nagnjen teren, ponekoa pa tudi ostarelost. Program dela bomo v celoti izvedli postopoma, kakor bo možno zagotavljali finančna sredstva. V letu 1984 bomo nadaljevali z urejanjem zemljišč v komasacijskem postopku. Pričeli bomo z melioracijami na travniških površinah oh Konj ščiti. V ta namen bomo zagotovili družbena sredstva pri Zvezi vodnih skupnosti in bančna sredstva. V kolikor bodo dopuščala finančna sredstva, bomo nadaljevali z malimi melioracijami m ureditvami zemljišč po programu. II. PROSTORSKO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE I I. LETO 1981 TEMELJNA DOKUMENTACIJA — sodelovali smo pri oblikovanju predloga smernic za pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane v prvem polletju je bil sprejet »odlok o sprejemu urbanističnega načrta — Dol-Dolsko — pričeli smo .evidentirane ponudbe in spremembe in dopolnitve CiUP. UP — pristopili smo k izdelavi študije (urbanistična obdelava postavitve kioskov na območju občine kot delu enotne naloge za mesta Ljubljana. IZDELAVA IN POTRJENA URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA — MS 10 — Novo Polje novelacija zazidalnega načrta je bila potrjena v maju 1981 na seji SO ' - MS 4,5 — Fužine — dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove za druge in ostale faze je bila potrjena v decembru 1981 -MP3 — Moste — potrditev spremembe dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za KARTONAŽNO TOVARNO LJUBLJANA — MP 3 — Moste — potrditev spremembe dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za kontejnerski terminal ŽG — MM 4 —Studenec — potrditev sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka za potrebe DO Olma L 2. LETVO 1982 TEMELJNA DOKUMENTACIJA — v mesecu februarju je bil izdelan in sprejet predlog smernic za pripravo dokumentov Ljubljana 2000, ter je v marcu bil obravnavan delovni osnutek urbanističnega načrta — Ljubljana 2000 in je v organizaciji SZDL potekala celoletna javna razprava od oktoha 1981 do julija 1982 smo sodelovali pri izpeljavi postopkov tistih sprememb in dopolnitev G UP in UP, ki so bile nujne za realizacijo tekočih srednjeročnih planov. V območju naše občine je v tako imenovani »paket sprememb in dopolnitev GUP in Up bilo vključenih 9 predlogov, kateri so z odlokom SML bili potrjeni v juliju 1982 — v marcu je pričeto delo na izdelavi karte pravnega stanja temeljne urbanistične dokumentacije in čistopisa odlokov o GUP in UP elaborat »urbanistična obdelava postavitve kioskov na območju občine Ljubljana Moste Polje je bil izdelan in javno obravnavan v krajevnih skupnostih ter s sklepom izvršnega sveta potrjen v oktobru. I IZDELANA IN POTRJENA URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA MS 112/1 - Stepanjsko naselje - v mesecu maju je bil sprejet odlok o postavitvi zazidalnega načrta — MM 2 — Moste — potrditev lokacijskih smernic za SOZD Integral, DO Sap Viator, TOZD Servo — MM 4 — Moste — potrditev dokumentacij za realizacijo zazidalne osnove za DO Olma v septembru — MP 2 — Moste - potrditev programskega dela zazidalnega načrta s strani RGS in IS v juliju OSTALO — akcija 88 dreves za tov. Tita« — osnutek urbanističnega načrta ozelenitve je bil izdelan in javno obravnavan v krajevnih skupnostih L 3. LETO 1983 - I. POLLETJE TEMELJNA DOKUMENTACIJA — podali smo pobudo za spremembo in dopolnitev GUP in UP, ki je posledica odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje voda izven mestnega območja Ljubljana Moste-Polje — izdelali smo odlok o normiranem urbanističnem redu za območje občine — pristopili smo k izdelavi: — predloga dopolnitve obstoječe kategorizacije zemljišč na območju občine — predloga razvrstitve kmetijskih zemljišč — predloga sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985, in sicer na podlagi zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti DELOVNA IN POTRJENA URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA (v prvem polletju nismo nadaljevali z izdelavo in sprejemanjem urbanistične dokumentacije zaradi zgoraj citiranega zakona) PRVA OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE ZA LETO 1983 DO KONCA LETA 1983 TEMELJNA DOKUMENTACIJA Po izdelavi predloga dopolnitve obstoječe dokumentacije zemljišč na območju naše občine in predloga razvrstitve kmetijskih zemljišč bomo v drugem polletju pospešeno pristopili k usklajevanju različnih interesov uporabnikov prostora in izdelali predlog sprememb in dopolnitev prostorskega dela družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985 oziroma predloga za uskladitev družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985 — prostorskih del z določili zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Sledil bo postopek za ustrezne spremembe GUP in UP ter spremembe posameznih zazidalnih načrtov, ho istočasno potekala izdelava karte pravnega stanja temeljne urbanistične dokumentacije in objava čistopisov o GUP in UP. Pristopili bomo k raziskovalni nalogi avtomatskega vodenja podatkov v zvezi z urbanistično dokumentacijo. URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA Do konca leta 1983 načrtujemo le sprejem odloka o potrditvi novelici je zazidalnega načrta za zazidalni otok MS 8/3. - Zg. Kašelj, dočim se izdelava in potrditev ostalih nalog načrtuje šele po uskladitvi prostorskega dela družbenega plana za obdobje 1981 - 1985 z določili interventnega kmetijskega zakona. PROBLEMATIKA PRI IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA NA PODROČJU PROSTORSKEGA PLANIRANJA IN URBANISTIČNEGA NAČRTOVANJA del temeljnih ciljev in nalog opredeljenih v družbenem planu občine ni bil uveljavljen v obdobju 1981 — 1983 zaradi: — neučinkovitega načina financiranja izdelave urbanistične dokumentacije (šele v aprilu letos je LB —stanovanjsko komunalna banka Ljubljana — sektor združevanja dela in sredstev sprejela sklep, da bo v okviru razpoložljivih sredstev dolgoročno kreditirala urbanistično dokumentacijo za usmerjeno stanovanjsko gradnjo dočim način financiranja priprave urbanistične dokumentacije za ostale površine še nadalje ni rešen) — pomanjkanja razvojnih programov DO koristnic prostora v industrijskih conah o/, zaradi neusklajenosti ter razvojnih programov — aneksa k prostorskemu planu za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste- Polje — zaradi sprejema zakona o v arstv u kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja so bile v letih 1981. 1982 in prvem polletju 1983 izvršene naslednje naloge iz družbenega plana občine za obdobje 1981 1985: — dokončan je elaborat »Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje« in na podlagi njega skupščina mesta Lj. v I. 1983 sprejela »Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani in ukrepih za zavarovanje voda« (Ur. list SRS št. 15/83); — izdelana je bila naloga »Bivalni pogoji v KS Zalog« in obravnavana na IS skupščine občine Lj. Moste-Polje ter širša razprava v KS Zalog, katere so se udeležili krajani in tangirane delovne organizacije; — komisija za vprašanja nedovoljenih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor je redno spremljala dogajanja v urbanem prostoru in predlagala sanacijske ukrepe za zavarovanje le-tega; — uporabniki mineralnih surovin delujejo v skladu z resolucijo o’ politiki družbenega plana občine, SGP Pionir pa bo izdelalo sanacijski program za svojo gramoznico ob Litijski cesti v letu 1985; ko bo prenehalo z eksploatacijo gramoza; — v tem obdobju so bila sanirana skoraj vsa divja odlagališča, razen nekaj manjših na nedostopnih terenih, pojave novih odlagališč pa smo sprotno sanirali; — v cilju zmanjševanja onesnaženosti zraka se izvaja toplifikacija in plinofikacija novih stanovanjskih sosesk, izvedena je bila tudi delna toplifikacija na Kodeljevem, v izgradnji je Toplarna II, vršijo se tudi redne kontrole onesnaženosti zraka ter temu primerno ukrepa; — na področju varstva zelenih površin so se izvajala redna vzdrževalna dela na parkih, zelenicah in parkovnih gozdovih. Pripravljene so možne lokacije za akcijo »88 dreves za tov Tita«. 2. Na področju varstva okolja se bodo do konca leta 1983 izvajale predvsem naslednje naloge iz družbenega plana in resolucije za leto — pristopilo se bo k pripravam za pridobivanje zemljišča za I. varstveno cono lokalnih vodovodov, — komisija za vprašanja nedovoljenih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor bo še vnaprej redno spremljala dogajanja v prostoru in pravočasno ukrepala; — izvajal se bo nadzor nad divjimi odlagališči s ciljem preprečevanja.nastajanja novih in sanacijo že obstoječih divjih odlagališč; nadaljevalo se bo redno merjenje onesnaženosti zraka in ustrezno ukrepalo; — še v naprej bomo skrbeli za redno vzdrževanje zelenih površin 3. v oceni možnosti razvoja v letu 1983 predvidevamo z nadaljevanjem del, ki so bila predvidena v resoluciji in družbenem planu občine za leto 1983, posebej pa komunalna skupnost občine bo naročila izdelavo sanacijskega programa lokalnih krajevnih vodovodov; — občina bo postopoma pridobivala zemljišča za I. varstveno cono in jo fizično zavarovala; — spremljali bomo realizacijo sklepov, sprejetih na javni obravnavi raziskovalne naloge »Pogoji bivanja v KS Zalog« in problemi varstva okolja; — postopoma bomo realizirali akcijo »88 dreves za tov. Tita« — samoupravna stanovanjska skupnost občine bo pristopila k postopni izvedbi toplifikacije stanovanjskih objektov v Rojčevi ulici št. 5, 7, 9, 11, 15, 17, 19 in 21 ter Prvomajski ulici h. št. 8, K), 13 in 15. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO V letih 1982 in 1983 smo na podlagi sklepa 45. seje zbora združenega dela in 46. seje zbora KS z dne 2. novembras 1981 sredstva zemljiškega sklada porabili za: L Dom španskih borcev in tržnico v MO 1 — Moste za urejanje zemljišča v višini 9.463.045.- 2. Sanacija (sofinansiranje) lokalnih vodovodov Dolsko in Bizovik (1.500.000 in 75.000.000) 2.250.000. 3. Poračun za urejanje zemljišč »Dom Španskih Borcev« 517.000. - 4. Zunanja ureditev zemljišča med trgovino Mercator in stanovanjskim blokom Rojčeva 16 (sredstva so vložena začasno, do pričetka realizacije trgovine Mercator) 2.832.779,- 5. Pot Spominov in tovarištva (PST) za odkup zemljišča do konca leta 1982 24.083 m2 2.131.065,- do junija 1983 1667 m2 89.184,— 6. Nakup zemljišča MS 112/1 v letu 1983, ki se po oddaji zemljišča vrne sredstvom zemljiškega sklada 5115 m2 811.443,- III. KOMUNALNO GOSPODARSTVO VZDRŽEVANJE KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH NAPRAV Realizacija plana vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav je potekala po predvidenem programu. Naloge po posameznih dejavno-stih so bile realizirane v okviru planiranih nalog oz. planiranega dotoka sredstev. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav (vzdrževanje cest, ulic, trgov, mostov, zimska služba, javna razsvetljava, cestno prometne signalizacije, zelenic in parkovnih gozdov) sc financira po prispevni stopnji 1,10% od brutto OD. V preteklih letih tega srednjeročnega obdobja je bila večina objektov katere so še vzdrževale kraj. skupnosti prenešene v vzdrževanje ustreznim TOZD K PL. Predvideva se, da bodo konca leta dotok sredstev kot je planirano, s tem pa tudi omogočeno izvajanje vseh del in nalog po sprejetem programu. Vzdrževanje v letu 1984 bo ostalo na enakem nivoju kot v letu 1983 s tem, da bo potrebno napraviti razmejitev dela med Komunalno in novo ustanovljeno Cestno skupnostjo. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH NAPRAV (NOVOGRADNJE IN REKONSTRUKCIJE) Objekti, kateri so predvideni v planu za to srednjeročno obdobje sc v glavnem gradijo kot je opredeljeno v srednjeročnem planu Komunalne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje. V tem času so bili zgrajeni oz. so v gradnji naslednji večji objekti: most pod Grbo v Dolskem, rekonstrukcija Koširjeve ul., pločniki ob ul. Vide Pregare, hodniki ob nakladalni postaji v Vevčah, križišče Kajuhova — Litijska, rekonstrukcija dela Litijske ceste od odcepa za Janče proti Trebeljevem v dolžini cca 1 km, Pečinska, Črnivčeva in Skojevska ul., del ceste na Klopcah, Cesta X in XX v Polju, most čez Dobrunjco na cesti II. grupe odredov, most v Zalogu. Poleg navedenih objektov so se v skladu s prejetim programom gradila še avtobusna postajališča z nadstreški, javna razsvetljava in prometna signalizacija. Predvideva se, da bo realizacija do konca leta 1983 kot je sprejeto^ programom. Program v letu 1984 se ho izvajal po sprejetem srednjeročnem programu in v okviru dotoka sredstev. RAZŠIRJENA REPRODUKCIJA INDIVIDUALNIH KOMUNALNIH NAPRAV Realizacija dotoka sredstev namenjenih za gradnjo individualnih komunalnih naprav iz naslova■1,2% od BOD je bila v obdobju od 1.1. 1981 do 30. 6. 1983 komaj 43%. V okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje se je v občini v času od 1.1. 1981 do 30. 6. 1983 zaključila gradnja v MS 12/2 v Novih Jaršah s 309 stanovanjskimi enotami, v MS 11 Zalog 18 individualnimi hišami, v MS 4/5 pa s 1465 stanovanjskimi enotami. Za omenjeno dograditev so bile vse komunalne naprave pravočasno zgrajene s tem, da so bile začasno financirane iz sredstev urejanja stavbnih zemljišč, katerim je potrebno povrniti sredstva iz zbranih 1,2% od BOD. V II. fazi MS 4/5 Fužine se nadaljuje gradnja štirih objektov, za katere je dograjen vodovod in kvnalizaciju, vročevod in plin pa je potrebno še dograditi. • Od pripiarnih individualnih komunalnih naprav je bilo zgrajeno toplovodno omrežje od Toplarne v Mostah do soseske Fužin. Zgrajeno je bilo vodovodno omrežje za vasi Mali in Veliki Lipoglav, Pance -Repče ter Zg. Slivnica in vodovod Dolsko. IV. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO IZVEDBENE NALOGE Za uresničevanje temeljnih ciljev razvoja stanovanjskega gospodarstva v obdobju 1981 —1985 je družbeni plan opredelil tudi izvedbene naloge na področju stanovanjskega gospodarstva. Uresničitev le-tch podajamo po posameznih področjih dela in sicer: 1. samoupravna organiziranost 2. stanovanjska graditev 3. gospodarjenje 4. združevanje sredstev in financiranje 5. prenova, odprava stanovanj VI. in VII. kategorije (>■ odprava barak 7. solidarnost 8- zagotavljanje opremljanja hišne CZ in izdelava dokumentov za SLO in DS 1. Samoupravna organiziranost SSS je potekala v 1981 in do volitev v letu 1982, ko je bilo uvedena dvodomna skupščina s skupnimi organi in kolektivnim vodenjem s trajanjem mandata dve leti z možnostjo enkratne ponovitve. IO so bili po volitvah v letu 1982 odpravljeni. Delovna skupnost SSS je v letih 1981 in 1982 delovala še po starem, medtem ko se je v letu 1983 reoerganizirala. Ustanovila se je ena delovna skupnost za vse SSS občin v Ljubljani z organizacijskimi deli po občinah. V začetku leta 1983 pa je bila dana tudi pobuda za ustanovitev ene SSS v Ljubljani z enotami po občinah. Nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu je uvedel tudi novost v stanovanjskem gospodarstvu, to je ustanavljanje skupnosti stanovalcev v stanovanjskih hišah; ta akcija je bila izredno živa v letu 1982, ko se je za področje občine ustanovilo 175 skupnosti stanovalcev od predvidenih možnih 322 skupnosti stanovalcev. Akcija ustanavljanja še novih skupnosti stanovalcev je upočasnjena. 2. Načrtovana graditev stanovanjskih enot po Aneksu II k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Moste Polje za obdobje 1981—1985 je bila uresničena po planih in sicer: Lokacije 1981 1982 1983 plan real. plan real. real plan (I. poli.) 4,5 Fužine MS 12/2 N. Jarše 956 214 956 214 437 437 95 95 72 Skupaj 1.170 1 .170 532 532 72 . Opomba: V soseski MS 11 Zalog pa je bilo v letu 1981 zgrajenih 18 mdividualnih hiš. Priprave za graditev v obdobju 1986—1990 ne tečejo tako, kot je mio zastavljeno zaradi zakona o prepovedi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Na Fužinah so bili v obdobju 1981 —1983/1. polletje zgrajeni: osnovna šola, VVZ, trgovina Mercator — sekundarni center. Dom občanov pa bo predvidoma odprt 4. julija 1983. V drugi fazi Fužin so v gradnji štirje objekti s skupnim številom sta-n°vanj 530 enot, od katerih mora biti 278 stanovanj končanih v letošnjem letu. V Novih Jaršah je bila zaključena stanovanjska gradnja v letu 1982, vključno s spremljajočimi objekti primarnega centra Emona, VVZ in osnovne šole. * Družbena in etažna stanovanja so bila grajena s povprečno površno 60 m1, individualne hiše 110 m1, stanovanja družbene pomoči pa 56 m2. 3. Postopni prehod na ekonomske stanarine smo dosegli po sledeči dinamiki rasti Plan 'J y 'etu 1981 stanarina povišana za 25 % s 1. 7. ali doseženo 1,62 % RVS 1,69% Kv‘sU 1982 stanarina povišana za 18% s l. 3. ali doseženo 1,57% ^ letu 1983 stanarina povišana za 30% s L 4. ali doseženo 1,55-% RVS 1,75 Z1> prvo četrtino leta 1983 RVS — revalorizirana vrednost stanovanja ^ letih 1984 in 1985 naj hi stanarina rastla z enakomerno rastjo 1-45% kateri bomo dodajali še ugotovljeno rast cen stanovanjske graditve preteklega leta. Z manjšimi povečanji stanarine kot so bile Planirane v družbenem planu, smo prehod na ekonomske stanarine uPočasnih in naj bi ga dosegli do leta 1987. Po zadnjem povišanju stanarine pa lahko rečemo, da tudi upočasnjenega prehoda na ekonomske stnarine do leta 1987 ne bomo dose- " etažni lastniki naj hi prispevali k sredstvom za gospodarjenje Usciji Indos in Žit,o, ki bi s tem pridobili možnost nudenja zdravstvenih Moritev za svoje delavce v obratni ambulanti, vendar zakonski pred-P|si onemogočajo’izvedbo take premestitve. Tako ostajajo krajani KS Gušan Kveder-Tomaž, Jože Moškrič in Tomačevo—Jarše brez prepotrebnega osnovnega zdravstvenega varstva rta svojem področju, ki K' poleg novega naselja Fužine najslabše oskrbljena z zdravstvenim varstvom na območju občine Moste—Polje. I ako kot ostale TOZD Zdravstvenega doma Ljubljana, je tudi ZD Moste—Polje podpisnik samoupravnega sporazuma o delitvi dela n'ed nekateiimi TOZD Univerzitetnega kliničnega centra. Vsi izvajalci zdravstvenega varstva so izvajali svoje delo v izmenskem delov-nem času, tako da je za vse uporabnike zdravstvenega varstva zago- Tako, kot je napisano v resoluciji za leto 1983. smo posebno pozornost posvetili financiranju krajevnih skupnosti. Po ukinitvi prejšnjega sistema financiranja programov krajevnih skupnosti - glavarine, smo v začetku letošnjega leta pripravili posebne samoupravne sporazume za financiranje prioritetnih nalog za vsako krajevno skupnost posebej. Do sedaj smo s to nalogo lahko še kar zadovoljni, saj so se organizacije združenega dela zavezale, da bodo prispevale približno 2.400.(100 din za realizacijo prioritetnih nalog krajevnih skupnosti. Potrebno je poudariti, da smo edini v Ljubljani, ki smo vsaj delno konkretizirali Družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. . • V kolikor v tem letu ne ho v Ljubljani sprejetih enotnih rešitev financiranja krajevnih skupnosti, načrtujemo za leto 1984 enak način zbiranja sredstev kot letos. Zaradi različne stopnje razvitosti krajevnih skupnosti bo potrebno v naslednjem letu doseči večjo solidarnostno prelivanje sredstev in izdelati realnejši prioritetni program glede na finančne možnosti organizacij združenega dela. Sredstva za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti, ki se zagotavljajo v proračunu občine, so še vedno glavni in stalni vir prihodkov kra jevnih skupnosti. V letu 1983 so se ta sredstv a povečala za 42%. Krajevne skupnosti ji h prejemajo na podlagi kriterijev in meril, ki so bili sprejeti v začetku letošnjega leta. Reševanje problematike na področju samoupravnega in družbenoekonomskega položaja zaposlenih delavcev v strokovnih službah krajevnih skupnostih je v začetni fazi urejanja. Načrtuje se ureditev delovnih razmerij, pripravlja vzorec opisa del in nalog ter sistem nagrajevanja. V letu 1983 bi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi morali to nalogo dokončno izvršiti. V zvezi z združevanjem del in nalog je treba poudariti, da so bile ustanovljene tri skupne strokovne službe za več krajevnih skupnosti. Ena izmed njih ne obstaja več (v novih Jaršah), delujeta pa še v Šte-panjskem naselju (za 3 KS) in v Mostah (tudi za 3 KS). V nekaterih izmed imenovanih krajevnih skupnostih nameravajo zaposliti za taj-. niška opravila nove delavce, vendar pa bodo verjetno še naprej obstajale skupne strokovne službe, kar je tudi pravilno. Prizadevati si bo potrebno, da bo tudi drugod prišlo do združevanja del in nalog — predvsem administrativno — tehničnih, povsod tam, kjer obstajajo možnosti. S tem bi delno za vrli nekatere zahteve po novih zaposlitvah in zmanjšali pogodbena dela. Prostorska problematika se uspešno rešuje v novooblikovanih, pa tudi v nekaterih »starih« krajevnih skupnostih. Večji problemi se pojavljajo pri vzdrževanju zadružnih domov in drugih poslovnih prostorov, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, se v nekaterih krajevnih skupnostih vse bolj uveljavlja prostovoljno delo krajanov. V nekaterih sredinah zbirajo tudi finančne prispevke v obliki samoprispevkov. S tem delom in s sredstvi v glavnem Odpravljajo najbolj žgoče komunalne probleme. Vse preoblikovane krajevne skupnosti so organizacijsko in samoupravno primerno organizirane, v zaključni fazi pa je tudi postopek priključitve bežigrajskega dela soseske MS 12 Nove Jarše k naši občini, ki naj W se organiziral kot samostojna krajevna skupnost. Do sodelovanja med krajevnimi skupnostmi prihaja predvsem tam, kjer je reševanje določene problematike skupnega pomena za krajane dveh ali več krajevnih skupnosti, vendar je takih primerov še vse premalo. Vlil. SPLOŠNA PORABA Na skupno povečanje sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb (t.i. splošna poraba), ki so prihodek ustrezne družbenopolitične skupnosti (občina, republika, federaciua), je vplivalo povečanje stopenj (republika) oziroma povečanje stopenj in uvedba davkov na promet določenih proizvodov (federacija). Na občinski ravni znaša pritok sredstev v prvih petih mesecih tega leta 33,6% letnega plana in komaj zadošča za kritje potreb občinskega proračuna za leto 1983, katerega rast je usklajena z resolucijo za leto 1983. Za realno oceno usklajenosti obsega in rasti sredstev splošne porabe z resolucijo je potrebno razmejiti vse tri ravni porabe (občina, republika, federacija) in sredstva, ki so vključena v »splošno porabo« ker se sicer zbirajo na podlagi davkov sredstva za intervencijo v proizvodnji hrane) pa sploh niso prihodek republike (ker se zbirajo na posebnem računu in je njihova poraba natančno opredeljena (za zagotavljanje in usmerjanje za intervencije v proizvodnji‘hrane). IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Nalpge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so se izvajale v skladu z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana občine vendar ne v predvidnenem obsegu. Vzrok zmanjšanega obsega nalog je zlasti v zoženih materialnih možnostih gospodarstva ter zaradi porasta cen materialnih sredstev za izvajanje nalog SLO in DS. Težišče aktivnosti smo usmerili v podružbljanje SLO in DS, uveljavljanje zveznega zakona o splošni ljudski obrambi ter republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti,priprave na vajo »Golovec 83« ter v usposabljanje izvajalcev obrambnih načrtov organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Usposobljenost izvajalcev ter ustreznost rešitev v obrambnih načrtih smo preverjali z vajami. V mesecu decembru 1982 smo izvedli mobilizacijsko vajo »Molnik 82« s katero smo preverili mobilizacijsko pripravljenost v vseh krajevnih skupnostih in nekaterih organizacijah združenega dela. Zaostrene gospodarske razmere, so v organizacijah združenega dela povzročile zmanjšanje zalog surovin. Zato morajo organizacije združenega dela korigirati svoje vojno proizvodne načrte in za manjkajoče količine zagotoviti s sklenitvijo samoupravnih sporazumov oz. pogodb o dobavi surovin v vojni. Krajevne skupnosti so skrb posvečale usposabljanju izvajalcev obrambnih in varnostnih načrtov, dopolnjevanju obrambnih načrtov ter izdelavi načrtov za njihovo delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Obrambne priprave samoupravnih interesnih skupnosti so v primerjavi s prejšnjim obdobjem napredovale, vendar v nekaterih skupnostih še vedno ne potekajo zadovoljivo. Vključevanje delovnih ljudi in občanov v civilno zaščito poteka zadovoljivo, saj je v enote in štabe za CZ vključeno 14,4% vseh prebivalcev. Glavni poudarek je bil dan ustanavljanju, usposabljanju in opremljanju splošnih enot CZ v stanovanjskih hišah ter popoln jeva-nju in urjenju združenega odreda civilne zaščite občine, ki je 96% kadrovsko popoln jen. Skoraj vsi obvezniki združenega odreda so opravili predpisan pouk in so usposobljeni za izvajanje nalog. Izgradnja zaklonišč poteka v skladu s programom. Precejšne napore smo vlagali v ustanavljanje in usposabljanje enot za vzdrževanje zaklonišč vendar z rezultati ne moremo biti povsem zadovoljni. Izobraževanje prebivalstva za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite smo izvajali po programu republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Program je bil na predlog Ljubljane spremenjen zaradi vaje »Golovec 83« tako da so bili v drugem ciklusu predavanj občani seznanjeni s postopki ravnanja ob rušilnem potresu. Udeležba delovnih ljudi in občanov na predavanjih iz leta v leto pada. Tako na primer je bila udeležba v letu 1981 81%, v letu 1982 67% in v letu 1983 le 42%. Očitno se je prostovoljnost udeležbe negativno odrazila. V teritorialni obrambi je potekalo usposabljanje pripadnikov In enot po posebnem programu. Materialna popolnitev teritorialne obrambe je v primerjavi s prejšnjim obdobjem zadovoljiva. Do konca leta bomo glavne aktivnosti usmerili v nadaljnje podružbljanje SLO in DS, uveljavljanje zakona o SLO in DS ter usposabljanje izvajalcev obrambnih in varnostnih načrtov. Posebno skrb bomo namenili pripravam in izvedbi vaje »Golovec 83« na temo delovanja družbenojpoliričnega in družbenoekonomskega sistema v primeru rušilnega potresa. PRVA OCENA MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1984 Ocene možnosti razvoja za leto 1984 so še zelo negotove, predvsem pa so odvisne od uspešnega uresničevanjka ciljev in nalog za letošnje leto, zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino, zagotavljanja nemotenega odvijanja proizvodnje in gibanja vseh oblik porabe v začrtanih okvirh. S spremembami in dopolnitvami srbdnjeročnih planskih dokumentov smo si začrtali zelo umirjeno gospodarsko rast, vendar zaostreni pogoji gospodarjenja, ki se bodo po vsej verjetnosti nadaljevali tudi v letu 1984 vplivajo tako, da bo realizacija spremenjenega in dopolnjenega družbenega plana občine izredno zahtevna naloga. Glede na zahtevnost uresničevanja letošnjih razvojnih ciljev in ob upoštevanju sedanjih ocen razvdjnih možnosti za leto 1984 na republiški in zvezni ravni, podajamo prve ocene možnosti razvoja za naslednje leto za nekatera najpomembnejša področja: — verjetno še bolj kot v letu 1983 bodo v ospredju nujno potrebni napori na področju ekonomskih odnosov s tujino, kjer bomo morali ne glede na zahtevnost le naloge, tudi v naslednjem letu povečevati konvertibilen izvoz ob zaostajanju uvoza. Rezultati zunanjetrgovinske menjave občine Ljubljana Moste—Polje so se v letošnjem letu izrazito poslabšali, zato bodo morale OZD na tem področju vložiti še posebne napore, da se glede na veliko uvozno odvisnost meščanskega gospodarstva oskrbljenost z repromaterialom ne bo še poslabšala in vplivala na nadaljnje zmanjševanje obsega proizvodnje. Vse to bo nedvomno terjalo med drugim dodatne uspešne obdelave tujih konvertibilnih tržišč še v letošnjem letu ni s tem v zvezi povezane spremembe v sami kvaliteti in asorli- manu izvoznega blaga ter večje vključevanje v mednarodno menjavo •istih OZD, ki se v tem trenutku v to še ne vključujejo ali vsaj ne v zadostni meri, — na podlagi ocene uresničevanja materialnih okvirov razvoja v letu 1983, kjer močno izstopa nedoseganje planiranih ciljev na področju realizacije finančnega obsega industrijske proizvodnje, lahko pričakujemo tudi v letu 1984 izrazito umirjeno rast družbenega proizvoda, na kar bo podobno kot v letu 1983 vplival obseg industrijske proizvodnje, kjer bo potrebno doseči pozitivne premike in nujno doseganje večjega konvertibilnega izvoza. Ocena možnosti razvoja na Področju kmetijstva in gozdarstva pa bo v letu 1984 temeljila na nadaljnji intenzifikaciji družbeno organizirane rastlinske proizvodnje, na področju živinoreje pa je predvideno zadrževanje letošnjega porasta, •— tudi v letu 1984 lahko pričakujemo nadaljevanje doslednega omejevanja vseh oblik porabe, tako glede na že načrtovane planske usmeritve, kot tudi glede na uresničevanje stabilizacijskih nalog v zadnjih dveh letih. V zvezi s tem pa lahko pričakujemo nadaljna zaostrovanja teh problemov na področju skupne porabe kakor tudi na Področju življenjskega standarda zaposlenih, ki jih bomo morali podobno kot že v letošnjem letu pravočasno in uspešno razreševati, to pa ho možno le v okviru razpoložljivih sredstev ob večji produktivnosti in ob večjem poudarku na razporejanju dohodka in delitve osebnih dohodkov na podlagi družbeno potrebnih in priznanih rezultatov dela. Ocenjujemo, da bo potrebno v letu 1984 nekoliko vzpodbuditi in-yesticijsko porabo in sicer predvsem s ciljem prestrukturiranja in izvozno usmerjenih programov, — po uskladitvi družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje s Prostorskim planom bomo pristopili oz. nadaljevali s spremembami in dopolnitvami GUP in UP in le-te v letu 1984 sprejeli. Pripravili nove dopolnitve v variantah novega osnutka urbanističnega načrta Ljubljane in se strokovno v javni razpravi do njih opredelil. Nadaljevali z nalogami, ki v letošnjem letu zaradi interventnega zakona niso bile realizirane. — razvoj na področju stanovanjskega gospodarstva bo po ocenah Potekal po planskih predvidevanjih tudi v letu 1984 na področjih stanovanjske graditve solidarnosti in odprave barakarskih naselij ter najemnim. Zožene materialne možnosti pa bodo gotovo vplivale na Predvideno realizacijo planirane prenove in nadaljevanja prehoda na ekonomske stanarine. Podrobnejša ocena je trenutno še prezgodaj, predvidevanja pa kažejo, da bo realno rast stanarine 1,45 r/< težko realizirati oh nespremenjenih gibanjih na področju cen stanovanjske graditve. Rast,stanarine pa bo neposredno vplivala tudi na celotno Področje gospodarjenja in prenove. — v letu 1984 se ho komunalna dejavnost vršila kot določa spremenjen družbeni plan občine Ljubljana Moste-^-Polje in kot določajo Plani komunalne skupnosti. zaključki I. Uresničevanje planskih ciljev v prvih treh letih planskega obdobja kaže, da zastavljene naloge uresničujemo prepočasi, kar je Predvsem posledica zelo zapletenih in vedno bolj zaostrenih gospodarskih razmer. Čeprav smo v spremembah in dopolnitvah srednjeročnih planskih dokumentov predvideli zelo umirjeno rast družbenega proizvoda, ugotavljamo, da do sedaj teh ciljev nismo v celoti realizirali, kar je Predvsem posledica tega, da OZD gospodarstva niso dosegale gospodarske rasli kot je bila predvidena s srednjeročnim planom za obdobje 1981 — 1985 in njegovimi dopolnitvami, pa tudi ne sprememb v gospodarski strukturi, ki hi zagotavljale v smislu prestruktuiranja dinamično gospodarsko rast v dolgoročnejšem obdobju. -■ Ne realizira se temeljna naloga ohranjanja obsega proizvodnje. Sili doseženi fizični obseg industrijske proizvodnje v vseh letih tega srednjeročnega obdobja ne dosega planiranih ciljev. Delno je temu vvrjctno vzrok velik delež predelovalne industrije v gospodarstvu naše občine, ki je najbolj prizadeta s pomanjkanjem surovin in rc-Promatcrjalu. drugi del vzrokov pa je verjetno pogojen tudi šsubjek-Uvninii razlogi kot so: načrtovanje in organizacija poslovanja v zoženih materialnih razmerah, preslabo povezovan je predvsem na področju surovinske baze, nerealiziran je izvoznih ciljev ter prepočasno Preusmerjanje proizvodnih programov. Na področju zunanjetrgovinske menjave smo v prviji dveh letih *s'ga srednjeročnega obdobja dosegli pozitivne premike in rezultate. v’endar pa gibanja v prvih mesecih letošnjega leta kažejo dokaj neugodne trende, saj smo izvozili bistveno manj kot v enakem obdobju •tinskega leta. *s takim neugodnim gibanjem v letošnjem letu v dobri meri pri spe-stijo težave v oskrbljenosti z reprodukcijskim materialom, nedore- čeni pogoji razpolaganja z ustvarjenimi devizami ter še vedno lažje doseganje dohodka na domačem trgu. OZD bodo morale tako v letošnjem kot v prihodnjem letu vložiti vse napore, da se taka negativna gibanja ustavijo in ustvarijo pogoji za boljšo oskrbljenost z osnovnim reprodukcijskim materialom iz uvoza, kar je pogoj za realizacijo višjega obsega proizvodnje. 4. Z družbenim planom smo predvideli, da se bojdo vse oblike porabe podredile ciljem na področju izvoza, povečevanju reprodukcijske in akumulativne sposobnosti gospodarstva, to se pravi, da bo poraba usklajena s proizvodnjo. Delitvena razmerja v prvem četrtletju leta 1983 niso povsem v skladu z resolucijo. Predvsem velja to za del dohodka za splošno porabo, ki se je močno povečal predvsem zaradi povečanja obveznosti do republike in federacije. 5. Eno izmed kritičnih področij uresničevanja srednjeročnih usmeritev občine Ljubljana Moste—Polje je izvajanje investicijske politike in naložb. Ugotavljamo, da se je obseg investiranja močno skrčil in da bo potrebno za doseganje dinamičnejše gospodarske rasti vzpodbuditi investicijsko porabo predvsem s ciljem prestruktuiranja gospodarstva in večje izvozne usmerjenosti. 6. Stagnacija proizvodnje in elementi politike razporejanja dohodka kot.posledica stabilizacijskih in restriktivnih ukrepov so vplivali na zelo umirjeno gibanje zaposlovanja. Število zaposlenih delavcev je v letu 1981,1982 kot tudi v prvih mesecih leta 1983 ostalo praktično enako kot v letu 1980. Ob manjši stopnji zaposlovanja prihaja vedno bolj do izraza problem zaposlovanja mladih delavcev, predvsem tistih, ki iščejo prvo zaposlitev. 7. Zaradi hitre rasti življenjskih stroškov v prvih letih srednjeročnega obdobja so bili realni osebni dohodki stalno v upadanju. To se poleg drugih omejitev porabe, odraža na upadanju življenjskega standarda, zlasti pri delavcih z nižjimi osebnimi dohodki. 8. Za boljšo preskrbo občanov s kmetijskimi pridelki in hrano je bilo v tem obdobju vloženo veliko prizadevanj pa tudi sredstev. S planom smo predvideli dokaj visoke stopnje rasti obsega kmetijske proizvodnje in ugotavljamo, da te naloge tudi uspešno uresničujemo. 9. Na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja je v letu 1983 potrebno: — pospešiti delo na uskladitvi družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 prostorski del z določili zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti — nadaljevati z doseženim usklajevanjem pri naročanju urbanistične dokumentacije na ravni mesta Ljubljane — nadaljevati in zaključiti izdelavo projektov prenove industrijskih con MP I in MP 2 s predhodno uskladitvijo razvojnih programov OZD s tega območja (KTM Protektor. Teol. Saturnus. Gradis. Mineral, kurivoprodaja. SCT. Indos) — pridobiti razvojne programe DO z območja cone MM 2 (V'elana. Avtonabava. Gradis. Hf Kolinska) in pričeti z izdelavo projekta prenove tega območja — uskladiti interese ter oblikovati dolgoročno rabo območja MP 7 in MM 8 (Papirnica Vevče. K PL. Riko Ribnica) ter MP h (Hmezad Jata TOZD Reja. koto TOZD koprod) 10. V času priprave srednjeročnih planov za obdobje 1981 —1985 ni bilo možno računati na tako drastično "zmanjševanje sredstev in omejevanje investicij na področju razvoja družbenih dejavnosti kot se je to potem izkazalo v letih 1981 in 1982. Zaradi tega je bilo že v začetku leta 1982 ugotovljeno, da srednjeročnega plana ne bo možno izpolniti in da so potrebne spremembe. Tako so bile konec leta 1982 opravljene korekcije srednjeročnih planskih aktov, ki so na področju družbenih dejavnosti pomenile predvsem krčen je investicij in prilagoditev ciljev razvoja novim demografskim predvidevanjem. V sredini leta 1983 ugotavljamo, da bo popravljene srednjeročne plane možno izpolniti, če ne bo prišlo do dodatnih bistvenih omejitev rasti sredstev za skupno porabo in dodatnega omejevanja investicij. Obenem lahko ugotovimo, da se osnovni cil| razv oja družbenih dejavnosti v srednjeročnem obdobju 1981 —1985 — izenačevanje družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami — izvaja praktično na vseh področjih, še posebe j pa na treh. ki smo jih izpostavili v planskih aktih: vzgoja in varstvo predšolskih otrok, vzgoja in izobraževanje ter osnovno zdravstveno varstvo. Ugotavljamo tudi. da se resolucija /a leto 1983 v glavnem izvaja tako. kol je bilo predvideno. I l. Gradnja stanov anj je v pretečenem obdobju doka j Uspešno potekala posebno v družbeno usmerjeni gradnji. Dinamika izgradnje je v celoti sledila družbenemu planu občine, zgrajenih je bilo skupaj 170(1 stanovanj. Spre jeti zemljiški zakon pa v bodoče že oži prostorske možnosti, preusmeriti se bomo morali na manj kvalitetna zemljišča, kar pa bo občutno podražilo nadaljno izjgadnjo in jo tudi upoča-sililo. V okviru razpoložljivih sredstev je sorazmerno uspešno potekala tuili prenov a in odprav a barakarskih naseli ^manj pa je bilo doseženo na ptulročju gospodarjenja in samoupravne organiziranosti HS. Tema dvema |iOUroejcma in večjemu vključevanju DO naše občine v stano- vanjsko izgradnjo pri nadaljnjem uresničevanju družbenega plana potrebno posvetiti posebno skrb. Na ta način bo zagotovljen večji vpliv vseh zainteresiranih uporabnikov tako na področju graditve stanovanj kod tudi na gospodarjenje z že obstoječimi družbenimi stanovanji. 12. Vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav poteka skladno s sprejetimi planskimi dokumenti. Enako velja za razširjeno reprodukcijo kolektivnih komunalnih naprav (novogradnje in rekonstrukčije po krajevnih skupnostih) kjer se predvideva da bo plan realiziran 0o obsegu in finančni vrednosti kot je bilo planirano. Izterjava dotoka sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se je v zadnjih dveh letih močno izboljšala, kar tudi omogoča izvedbo programa. Težave nastopajo pri realizaciji programa' razširjene reprodukcije individualnih komunalnih naprav (voda, kanalizacija, plin, toplovod) zaradi še vedno slabega dotoka sredstev 1,20% po samoupravnem sporazumu. 13. V zvezi s financiranjem krajevnih skupnosti je potrebno pospešiti prizadevanja za oblikovanje enotnega sporazuma med temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi fT BELEŽKE: \ !: «ii •: * .Vi i: 1 I I". : • J! :v Id/ udeleženci v občinah v Ljubljani. V kolikor prizadevanja ne bodo uspešna se v naši občini nadaljuje s takim načinom zbiranja sredstev kot je bil v veljavi letos. 14. Podrujtbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je dobilo dokajšen razmak, žal pa gospodarske razmere ne zagotavljajo materializacijo obrambnih priprav v načrtovanem obsegu ka-koir tudi niso zagotovljene surovine in reprodukcijski material za vojno proizvodnjo. 15. V analizi in zaključkih ugotavljamo, da se cil ji iz srednjeročnih planskih dokumentov občine ne uresničujejo v celoti, posebnih ukrepov za posamezna področja (ohranjanje rasti proizvodnje, zunanja trgovina in gradbeništvo) ne predlagamo, ker so bili delegatom že opredeljeni pri posameznih analizah, ki so jih zbori skupščine obravnavali na seji v maju. O realizaciji predlaganih ukrepov bomo poročali pri analizi izvajanja družbenega plana v novembru. , Predsednica izvršnega sveta Gabri jela Jelen A .i;rn.'i irlut .1 I ■d M •vo Polje c. XV 15 izvolijo se: Štefan BELŠČAK, roj. 1945, strojni tehnik, SCT TOZD Mehanični obrati, stanuje Ljubljana, Stražarjeva 23 Stanislav TOMAŽIČ, roj. 1939, ekonomist, HP Kolinska, stanuje Ljubljana, Senožeti 3 Katja PAVLIČ—ŠKERJANC, roj. 1952, profesor, Izobraževalna skupnost Slovenije, stanuje Ljubljana, Kavčičeva 36 9. Skupina delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SRS — prosvetno-kulturno področje razrešita sc: Srečko PIŠKUR, Ksenija TROTOVŠEK izvolijo se: Tatjana GAČNIK, roj. 1953, predm. učitelj, OŠ Edvarda Kardelja, slan. Ljubljana Polje. Berčičeva 4-h Miro DVORŠAK, roj. 1934, prof.. Fakulteta za telesno kulturo, stanuje Vlahovičeva 49, 61 I H) Ljubljana 10. Stalni delegat za zbor občin skupščine mesta Ljubljane razreši se: Ivan PETERCA, roj. 1926. KS Zadvor imenuje se: Mijo—Marko K ATA VIČ. roj. 1925. upokojenec, stanuje Ljubljana, Povšetova 106-a 11. Stalni delegat za zbor združenega dela Skupščine SRS — področje gospodarstva razreši se: Dušanka JANŠA. roj. 1948, dipl. oec, Emona Commerce imenuje se: Olga JARC, roj. 1949. mag. kem. te h n. Velana, stanuje Ljubljana, Tovarniška 23 Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je dne 27. junija 1983 obravnavala predlog kadrovskih izpopolnitev in jih v celoti podprla. Komisija predlaga skupščine občine, da kadrovske dopolnitve obravnava in sprejme. PREDSEDNICA KOMISIJE Staša REJC OSNUTEK - X Na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, it. 2/76) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni Ust SRS, št. 16#2) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dire.in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela SKLEP o soglasju k statutu Samoupravne Interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Po-Ije. v_________________________________________:— \ Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k Statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste—Polje, ki ga je sprejela skupščina te skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev 22. junija 1977. II. Ta sklep začne veljali z dnem sprejema na skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. Številka: Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Zakon o varstvu pred požarom določa, da daje skupščina občine, na katere območju ima sedež samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu skupnost), soglasje k veljavnem statutu. Skupnost je bila ustanovljena že v juniju 1977 s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. 6. 1977 pa je bil sprejel tudi statut skupnosti. Obpriglasitvi v sodni register je bilo ugotovljeno, da manjka soglasje Skupščine občine k statutu skupnosti. Statut, ki je bil sprejet na podlagi tedaj veljavnih predpisov, je sicer delno neusklajen z nekaterimi poznejšimi predpisi, vendar po mnenju registrskega sodišča ni takih neskladij, ki bi ovirali registracijo in posegali v pravice skupnosti. V pripravi pa so tudi spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pred požarom, ki naj bi bil predvidoma sprejet do konca leta. Po sprejetju le-teh pa bo potrebno seveda vskladiti tako samoupravni sporazum o ustanovitvi kot tudi statut skupnosti. Predlagamo, da skupščina občine da soglasje k statutu skupnosti, da se bo skupnost lahko registrirala. Statut skupnosti je na vpogled pri občinskem sekretariatu za občo upravo Ljubljana Moste Polje, kjer se delegati lahko seznanijo z njegovo vsebino. Predsednica Izvršnega .vir/« Gabrijela JELEN PREDLOG i 7 N Na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. I. SRS št. 35—79) in 50. členu samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v DO Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje. je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne.sprejela SKLEP o imenovanju delegata v svet Doma starejših občanov Ljubljana Moste-Polje v______________________’__________J i. V svet Doma starejših občanov se s strani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imenuje tovarišica Anica KODER, stanujoča Ljubljana. Ulica bratov Rozman 4. ♦ II. Ta sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČ INE Niko LUKE/ Številka: Datum: OBRAZLOŽITEV V skladu s 19.1. členom statuta občine Ljubljana M osle-Pid je in zakona o socialnem skrbstvu delegira družbenopolitična skupnost v svet Doma starejših občanov enega delegata, ki zustopu interese širše družbene skupnosti. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na podlugi predhodnega kadrovskega postopka razpravljala o delegatu in ugotovila, da je lov. Anica Koder, roj. 17. 5. 1925, upokojenka iz Ljubljane, Ulica bratov Rozman 4, družbenopolitična delavka. Članica je krajevnega odbora Zveze borcev KS Selo, aktivno dela na socialnem področju članstva Zveze borcev. Je član medvojnega aktiva OF Moste-Selo in tako izpolnjuje vse kriterije za opravljanje delegatske funkcije v svetu Doma starejših občanov Ljubljana M osle-Pid je. I PREDLOG . / > Na podlagi 1. odstavka 50. člena zakona o rednih sodiščih (Ur. list SRS, št. 10,77) in 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 16,82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne.so- glasno sprejela naslednji SKLEP Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje soglaša z imenovanjem EMILA ZAKONJŠKA, sodnika Temeljhega sodišča v Ljubljani, za vodjo enote Temeljnega sodišča v Ljubljani — Enota Ljubljana. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKE/ ___________________________________________/ OBRAZLOŽITEV 50. člen zakona o rednih sodiščih med drugim določa, da vodjo ' enote Temeljnega sodišča določi predsednik Temeljnega sodišča v soglasju s skupščinami občin, za območje katerih se na enoti opravljajo soilne zadeve oziroma v soglasju z. od njih pooblaščenimi organi. Na podlagi določil navedenega člena zakona o rednih sodiščih, predsednik 'Temeljnega sodišča v Ljubljani predlaga skupščinam ljubljanskih občin, da dajo svoje soglasje k imenovanju lov. EMII.A ZAKONJŠKA za vodjo enote Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota Ljubljana. EMIL ZAKONJŠEK se je rodil II). 5. 1950 v Celju. Diplomiral jf na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1971 ter 25. 4. 1976 opravil pravosodni izpit. V letu 1976 je bil izvoljen za sodnika Sodišča Ljubljana IT oh preobrazbi pravosodja 1979 pa'je bil izvoljen za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota Ljubljana. Od I. 4. 191+5 opravlja funkcijo vršilca dolžnosti vodje enote 'Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota Ljubljani/. O njegovi kandidaturi so razpravljali koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri MK SZDL Ljubljana ter izvršni odbor OO Z.S Temeljnega sodišča v Ljubljani Enota Ljubljana in dali soglasje k imenovanju. Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je predlog predsednika Temeljnega sodišča v(k.jubljani obravnavala na H. seji, 27. 6. 1975 in po obravnavi soglasno sklenili' predlagati zborom občinske skupščine, kol je v predlogu sklepa. PREDSEDNIK KOMISIJI. ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN JsA D RO VSK‘L Z. Al) L VI * Staša REJC ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 3, konferenca delegadj — Julon je na 9. seji zbora združenega dela dne 26. januarja 1983 postavila nalednje delegatsko vprašanje: »Kakšne so možnosti povečanja števila telefonskih linij za naselje Podgrad v KS Zalog?« Podjetje za PTT promet Ljubljana je pripravilo naslednji odgovor: »Naselje Podgrad v KS Zalog se bo napajalo iz RATC Zalog. Do konca 1985. leta je predvidena postavitev kontejnerske ATC (1000 številk) v Zalogu. Ko bo ta centrala postavljena, bo možno na območju Podgrada vključevanje novih telefonskih priključkov pod pogojem, da se tudi krajevno telefonsko omrežje zgradi.« DIREKTORICA PODJETJA ZA PTT PROMET LJUBLJANA: Žagmeister Štefanija, dipl. oec. Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje dne 24. maja je Vuk osa v TODOROVIČ, delegat krajevne skupnosti Polje postavil naslednje delegatsko vprašanje: »V kakšne namene se* uporablja prispevek občanov, ki plačujejo prispevek za zaklonišče, nimajo pa zgrajenih zaklonišč (stara naselja)?« Mestni sekretariat za ljudsko obrambo je posredoval naslednji odgovor: »V skladu z republiškim zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Ur. list SRS, št. 35/82) in odlokom skupščine mesta Ljubljane o graditvi zaklonišč (Ur. list SRS, št. 11/77) se prispevek občanov in druga sredstva, ki se namenjajo za graditev zaklonišč, zbirajo na posebnem računu za gradnjo zaklonišč mesta Ljubljane. O razporeditvi in uporabi teh sredstev odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine mesta Ljubljane. Nadzor nad sredstvi sklada pa poleg sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito izvaja tudi republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Sredstva za gradnjo javnih zaklonišč so strogo namenska in se uporabljajo le za graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč. Javna zaklonišča se naobmočju ljubljanskih občin gradijo na podlagi načrta graditve javnih zaklonišč do leta 2000, ki so ga obravnavali in sprejeli občinski in mestni svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno, samozaščito ter štabi za civilno zaščito občin in mesta. Z javnimi zaklonišči se v skladu z oceno ogroženosti mesta Ljubljane in ljubljanskih občin prednostno pokrivajo najbolj ogrožena območja ljubljanskih občin, kar pomeni, da se določeni del sredstev glede na pričetek gradnje posameznih javnih zaklonišč solidarnostno preliva. Javna zaklonišča lahko uporabljajo krajevne skupnosti in občine za skladiščenje opreme civilne zaščite in druge opreme. Dolgoročne načrte gradnje javnih zaklonišč in letne programe-lo-kacije graditve javnih zaklonišč si občani lahko ogledajo ha občinskih ali na mestnem sekretariatu za ljudsko obrambo.« SEKRETAR MESTNEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO Janko Kušar IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Postopek za izdajo odloka *,cdn" rrc,"‘,8,,,di "**” Osnutek oziroma predlog odloka obravnavajo pred sprejemom na Postopek za izdajo odloka se začne praviloma z osnutkom odloka. sejah zborov občinske skupščine delovna telesa, zlasti pa statutarno- Osnutek odloka vsehirje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih do- pravna komisija, ki ugotavlja pravno podlago odloka. Pri sprejemanju ločil ali tez. Le-te morajo biti obrazložene. Pobudo za izdajo odloka odloka je na sejo vedno vabljen predlagatelj odloka. Pri samem po- j lahko poda vsak delegat v svojem zboru, izvršni svet skupščine občine, stopku sprejemanja odlokov govorimo o faznosti postopka. skupščine samoupravne interesne ksupnosti. delovna telesa občinske občinska skupščina sprejema v dvofaznem postopku (najprej I skupščine oziroma zbora, samoupravni organ, organizacij združenega osnutek in n;l drugi stopnji prcdlog odloka) odloke m druge akte, ki dela. krajevne skupnost, m druge samoupravne organizacije m skup- ncposredno posegaj„ v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih ljudi in nosu. V sak zbor lahko da pobudo za sprejem odloka ah sp osnega oK..,nov ()/iroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim na- akta. k, je v pristojnost, drugega zbora. Pobuda za izdajo odloka se |aKajo nove materia|nc obveznosti, posije predsedniku skupščine oziroma predsedniku pristojnega zbora. Ko predsednik občinske skupščine oziroma p^dsednik zbora sprejme Odlok pa se lahko izda v enofaznem postopku (predlaga se sprejem , zahtevo za izdajo odloka jo predloži v odločitev na prvi naslednji seji predloga odloka) samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja občinske skupščine oziroma njenega zbora, seveda to-le v primeru, če in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu občine, kadar to zahte- je zahteva tako sestavljena in obrazložena. V nasprotnem'primeru pa vajo interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, nase pošlje zahteva za izdajo odloka pristojnemu delovnemu telesu oh- ravne nesreče ali druge posebne potrebe občine. V praksi smo se do činske skupščine, ki ho predhodno proučilo in pripravilo ustrezen sedaj zelo redko posluževali enofaznosti postopka. f BELEŽKE: \ I VSEBINA ‘ GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE Analiza * uresničevanja družbenega'plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1983 Osnutek sklepa o soglasju k statutu samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Ljubljana Moste-Polje Kadrovske zadeve ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ IZOBRAŽEVALNI KOTIČEK Postopek za izdajo odloka STRAN 4 4 19 19 21 22 22 DELEGATSKO TRBUNO Izdaja občinska skupščina ih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c 1 Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA. Anka JOŠT—DOMA, Erika RAČIČ—ŠIFT in Milan ŠTRUC Glavni m odgovorni urednik: Erika RAČIČ—šlFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441—660 In 441—644. Priprava za tisk: Dnevnik — IBM Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih Interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije St. 421—1/72— z dne 8. 6. 1977.