lev, 20% MMm Ma* i KUM nnati M li WM pht!« — tovremii ponedeljek — vsak dan »jmraj. — UredniJtro: ulica sv. *«n«ka Asl&ega štev. 20. L nadstropje. Dopial naj se poSijaJo ured-IIttru. — Netrankirana pisma »e ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fc5a|*UIJ in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Hste ifdinosa — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina maša na mefcec L 7.—, pol ■eta L 32._ in eei> leto L 60.—. — Telefon uredništvi in uprave štev. 11-5T. -- ^osemem Številka 20 stotinK tatnft xin EDINOST \ Posamezne številke v Trstu in okolici po 29 stoti nit. — Oglasi se računajo v •f širofaooti ena kolone <72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot- [ A osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi deaa;nih zivoJov, ^ • mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas H narotataa in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv ' Frančiška Asiškega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva i« uprave 11-57! ; sa*«*- j Voditelji se poslavljajo Pred nekaj -dnevi je prinesla Italijan* sko časopisje vest da je odstopil pod* iajnik fašistovskih organizacij Cesare Rossi. V pismu, ki ga je poslal izvršilne; mu odboru bojevniških zvez, naznanja, da mu resnoba in čast prepovedujeta ostati še nadalje na vodilnem mestu v fašistovskih organizacijah. On se jte^ vnemo potegoval za mir med fašsti in jsocialist* in je mirovno listino tudi pod* pisal. Ker pa večina bojevniških zvez mir odklanja in kaže napram mirovni pogodbi odločno sovražnost, podtajniku ne preostaja drugo, kakor da odloži svo» je mesto in se umakne. Ta vest nam je nova priča, da se na* haj a fašizem v težki krizi. Prvo zname* nje krize je bil odstop ustanovitelja fa* šizma Benita Mussolinija. Njegov od* stop jc vzbudil v italijiaraski javnosti ve? liko pozornost. Tehtni so morali biti Vzroki, da je Mussolini zapustil vodstvo organizacije ,ki jo je sam ustvaril, ji daroval vse svoje sile in sposobnosti, stavil nanjo vse svoje nade. Zadnjič smo v našem listu govorili o krizi fašizma in se pri tem ozrli na oseb* ne nagibe in nazore Benita Mussolinija. 'Iz njegove preteklosti in njegove duše v* nosti si je mogoče tolmač ti, da je usta* novil fašizem, da ga je gnal v boj proti boljševiškim organizacijam in da je kon* čno odstopil. Kriza fašizma pa nima svojih korenin le v osebnih nazorih njegovega vodite« lja. Socialne in politične razmere v Italiji so se tekom enega leta tako spremenile, da so morale z železno nujnostjo p o v* zročiti krizo v fašistovskem gibanju. Kriza je izšla iz razimer, kakor so se raz* vile brez posebnega ozira- na voljo in mi* šljenje posameznikov. Fašizem je nastopil v Italiji v času naj* ^ečje komunistične nevarnosti. Dan na dan je pričakoval svet, da izbruhne i talk janska revolucija, ki zruši ves obstoječi gospodarski in državni red. Italijanski nacionalisti so bili! vsi preplašeni in ne* kateri so mislili, da je že vse izgubi j no. :Vse ogromne žrtve, ki jih je prenesla Italija v svetovni vojni, bi bile zaman, sadovi zmage bi padli zmagovalcu iz rok. Neprestana revolucionarna nevarnost je dušila vse gospodarsko življenje Italije. Nihče ni več zaupal italijanskemu pod* -jetniku. Stalna negotovost, v kateri se je ^nahajalo vse družabno živlejnje Italije, je uničevala njen ugled in njen kredit na svetovnem trgu. Tuje dežele si niso upal'j naročevati blago v državi, ki se more vsak trenutek pogrezniti Nf Irevolucijo. Gospodarstvo je zastajalo, italijanska rvaluta je padala. V te razmere je posegel fašizem. Vrgel se je v ljut boj zoper boljševiške or* ganizacije. Na njegovi strani so stali [vsi nacionalisti, velik del vojaštva, a celokupno podjetništvo in vsi veleposest* niki. Če upoštevamo, da je bila italijan* «ka socialistična stranka v tistem č^su nasilna, da je terorizirala celo delavstvo, če ni bilo pri njej organizirano, potem razumemo, da je bil tedanji nastop faši* sto v do neke mere popularen in je vpli* val ugodno na javno mnenje. Tudi kro* _____ Jugoslavija Šestmesečno žalovanje v državi Ministrski svet je sklenil šestmesečno žalovanje v državi. Do 25. t. m. so pre* povedane vse javne prireditve v vsej1 dr* žavi. Amnestija ob nastopu kralja. Aleksandra Ko bo kralj Aleksander zasedel pre* stol, bo pomiloščeno veliko število zlo* čincev. Pravosodno in vojno ministrstvo izdelujeta obširno listo zločincev, ki; bo* do predloženi v pomiloščenje. Zaprisega novemu kralju. — General Franchet d' Esperey v Belgradu BEL GRAD, 24. Vest iz italijanskega vira, da je bolezen kralja Alksandra posledica nekega atentata na njegovo ose* bo v Parizu, se zanika kot popolnoma neutemeljena. Kraljevo zdravjie se je že izboljšalo lin upati je, da bo mogel priti le malu v Bel g rad. Medtem so mu tudi bratje že prilsegli rvestobo. Princ Juri je prisegel že takoj i po smrti kralja Petra novemu kralju [skupno z belgrajsko posadko. Princa Ar* ►senije in Pavel sta prisegla novemu kralju in vojnemu ministru danes. I Med drugimi dostojanstveniki iz ino* zemstva je prispel v Belgrad tudi general Franchet d1 Esperey, ki bo položil venec na grob kralja Petra. Slovenska zmaga v Bistrici na Ko= roškem PREVALJE, 24. Kljub skrajnemu pri* tisku od strani- nemških oblastev je v občini Bistrica pri Pliberku pri ponov* nih volitvah zopet zmagala z absolutno večino koroška slovenska stranka. Gla* i sov je bik> jtigosL 445, socialističnih 274, »Bauernbund« 133. ; Avstrijski nadvojvoda aretiran v Ljubljani LJUBLJANA, 23. Leopold Salvator, sin bivšega avstrijskega nadvojvode Le? opolda Salvatorja. roj. v Zagrebu, po* ročen s hčerjo bivšega1 podbana barona ■dr j a. Vladmura NikSaea, imenom Dag* gi, ki so bili načeleno nasprotni fašizmu, so ga skrivaj itn na tihem pozdravljali. To razpoloženja dežele je bila največja opora fašizma. Razmere so združile na* cionaliste, podjetnike, veleposestnike m celo veliko število delavcev in kmetov, če ne v bojno enoto vsaj v duševno skupnost. Priznati je treba, da je faši* zem dosegel svoj namen. Strahovi revolucije so se razpodili, sadovi zmage so ostali zavarovani. Vsi narodno čuteči Italijani, vsi rodoljubi in patrioti so se oddahnili. V trenutku, ko je bila odstranjena nevarnost revolucije, se je začelo krepiti gospodarsko življenje. Tuji svet je jel iaupati laški industriji, naročila so s; množila, ugled Italilje je zrastel. Lira je šla kvišku. Italijanski podjetniki so bili fašistom hvaležni in so jih z vso silo podpirali. V tovarnah je prenehal teror sociali* stične stranke na delavstvo drugega« mi* Visoko se je v tistih dneh dvigal po nos fašistov. Oznanili so se za rešitelje domovine. Toda razmere so se začele na rahlo in polagoma izpreminjati. Čim bolj se je oddaljevala bolj še viška nevarnost, tem manj so bili podjetniki navezani na boj* no organizacijo fašistov. Ko je postajalo •jasno, da revolucije ne bo več, so zgu* biK kapitalisti vsako veselje za gmotne podpore fašistom. Njih veselje se je tc-ko bliskovito manjšalo, da so lepega dne ustavili vsa izplačila. Materialna podlaga bojevniških zvez se je čezdalje bolj krčila. Oglasili so se celo glasovi, da so faši* sti nepotrebni, da ie nr*h delo naravnost škodljivo. Če je bal njih nasilen boj proti boljševizmu prej koristen in so njihova nasilstva dvignila kredit italianske indu* strije, je njiihovo današnje divjanje gospodarskemu ugledu Italije škocBjivjo. Kar je bilo za časa revolucionarne ne* varnosti dobra, je danes skrajno slabo. Prej je nasilie tečai Kre dvignilo, danes ga bo potisnilo v niž'bio. Skrb za njihove ogspodarske koristi je podjetnike pelja» la v cbiem fašistov, skrb za njihove gospodarske koristi jih danes odvrača od fašistov. Tudi nacionalisti ne potrebujejo več bojevniških zvez. Sadovi zmage so zago* tovljeni, zato ie vsako nadaljno nasilje nezmiselno, Škoduje ugledu države in veča nered v notranjosti. Tako se je polagoma razpolož en i e italijanske javnosti* obrnilo v škodo bojevniških zvez- Fašisti so zgubili tisto silno c poro, ki so jo imeli v mišljenju iin ču* stvovanju dežele. Gmotna in duševnu podlaga njihove moči se mora zrušiti, ako ne spremene svoje taktike. Globoko sprenembe socialne, gosnodarske in po* lirične razmere Italije siBjo fašizem na druga pota. To je Benito Mussolini izprevidelin jc hotel po tem spoznanju uravnati svo jo politiko. Naletel je na odpor svojih kratkovidnih, bojevitih somišljenikov, ki bodo pri tirali fašizem v pogin. Musso? lini' ie hotel biti dosleden in je odstopil. I. mar, je prišel iz Zagreba, kjer se je na* haj al na po sestvu Nikoli ča približno 1 mesec s soprogo in tastom, na Bled. Tam so ga izsledili detektivi, ter ga pri* vedli v Ljubljano, kjer je bil zaslišan on in dr. Nikolfć. Zadržala ga je policija pod strogim nadzorstvom in potem ga odpravila v spremstvu policijskih organov skozi? Maribor čez mejo v Avstrijo. Prišel je iz Avstrije s potnim listam na drugo ime in brez vizuma jugosl. zastep* stva na Dunaju in jugosL obmejnih oblastev. Kozaki v Jugoslaviji Preko Soluna je prispela te dni v Ju* goslavijo 2500 kozakov. Novo došli ko? zaki se bodo uporabili za vzdrževanje reda v južnih krajih. ČehoslovaSka • Beneš bo šel koncem tega meseca v Ženevo PRAGA', 24. Čehoslovaški mini&ter za zunanje zadeve dr. Beneš bo odpotoval dne 29. t. m. v Ženevo, da se udeleži seje komisije za spremembo pravilnika Zve» ze narodov. Rbsija Sporazum med Hooverjem in sovjetsko vlado RIGA, 24. Sporazum, ki sta ga skleni* la g. Brown kot zastopnik Hooverja in Liitvinov kot zastopnik ruske vlade, vse= bujie sledeče najglavnejše določbe: 1. Osebje, kateremu bodo Ze d in j ene države poverite razdeljevanje podpore, se bo določilo na ta le način: Kar se tiče Neamerikancev, bo American Relief Ari? ministration predložila seznam sto oseb. Sovjetska obListva bodo imela pravico izključiti osebe, Id b& jim ne bile -všeč. 2. Kraljevne odbore bodo svobodno izvolili vbi sloji prebivalstva. Sovjetska vlada bo imela pravico poslati v odbo» re svoje Mstopnttv. 3. Poš3jatve bodo na lurid meji pod' vržene carinskim formalnostim po ao^ vih predpisih, ki se bodo pozneje do* ločili 4. V slučaju, da bi izginilo kaj živil, ki jih pošlje ameriška organizacija, se so* vjetska vlada obvezuje, da bo organizam ciji povrnila vrednost dotićnega blaga bod&i v dolarjih, bodisi v naravi. 5. Pomoč se bo delila predvsem otro* kam, bolnikom in tistim, kil trpijo lakot. Konferenca za ruske begunce ŽENEVA; 24. Konferenca za prouči* tev vprašanj« ruskih beguncev je imela svojo prvo sejo v ponedeljek dne 22. t. m. Seji so prisostvovali zastopniki Ju* goslavije, Bolgarske, Čehoslovaške, K& tajske, Finske, Francije, Grške, Poljake, Romunske in švice. Jugoslavenski- za* stopnik g. Jovanović je bil izvoljen za predsednika komisije, za podpredsednic ka De La Ouys. Konferenca je sklenila resolucijo, v kateri je rečeno, da je ne* obhodno potrebno zbrati točne podat? ke glede števila ruskih beguncev in gle« de njihovega poklica. V resoluciji se predlaga, naj zbere tozadevne podatke mednarodni urad za delo. - v,: ? -o-- Baltiške države Lotvinska bo zopet prosila za sprejem v Zvezo narodov RIGA, 24. Lotvibska vlada je naročila svojemu zastopniku v Parizu, naj pred; loži novo prošnjo za sprejem Lotvinske v Zvezo narodov. Znano je, da se je Zve« za narodov v decembru lanskega leta iz* rekla za sprejem- Lotvinske, toda s tak* šnfmi pridržki, da ni mogel imeti ta sklep nikake praktične vrednosti. Ta zadeva je bila vpisana na dnevni red prvega občnega zbora Zveze na» rodov. _vt PoUska ; Odnosa ji med Poljsko in Ru&fjo VARŠAVA, 24. Ministrski predsednik Witoš je odpotoval na vzhodno mejo, kjer bo nadzoroval razne obmejne kraje ob rusko * poljski meji. - Italija : Komunisti zahtevajo splo&no stavko Osrednji odbor za komunistično pro* pagando v italijanskih strokovnih orga* nizacijah je poslal te dni Splošni dela v* ski zvezi, Italijanski strokovni zvezi in Strokovni organizacij italijanskih želez* ničarjev sledečii predlog glede splošne stavke v Italiji m »Predlagamo velikim proletarsklm or? gamzfieijam, ki stoje na stališču razred* ne borbe, da vprizore veliko proletaTsko "bitko. Vprašanja, ki danes zadevajo vse delavske sloje, naj se dvignejo preko strokovnih organizacij* v načelna vpra« sanj a. Vsaka, še tako omejena popust* Ijivost mora biti izključena, kajti vsaka talca popustljivost bi pomen jala nevaren zgled, ki bi pospešil .zmago nasprotni* kov. ' Točke, katere bS delavski razred mi> ral braniti, so po našemi predlogu sledeče: a) Osemurni delavnik; [ b) ohranitev veljavnih dogovorov in sedenjih plač z vsemi raznimi doklada^ mi vred; c) ohranitev kolonskih dogovorov za male poljedelce; • d) zajamčen obstanek za odpuščene delavce in njšh družine potom odškod* nine ki naj odgovarja draginji in številu členov družine; stremeti je treba za tem, da se doseže višina celotne plače za srednjo delavsko družino; sredstva za to bi morali dati deloma industrijalci, deloma država; # e) nedotakljiva pravica;^ organiziranja in prepoznanje organizacije. Dvigniti te zahteve do načelne važno* sti pomeni vprizoriti splošno stavko vseh organiziranih delavskih in kmet* skih kategorij.« — . Potovanje vojnega ministra po ^ Tirolskem —^ TRIDENT, 24. Vojni minister je za» čel potovati o Tirokkem. Pregledal je skladišča municije in vojnega materiala ter vojašnice. Na generalnem kemisa-rratu je bil skEcan sestanek, na katerem je Gasparotto pojasnit namen svo* jega potovanja in opozoril med dmgim, da bo kmalu tudi na Tirolsko vpeljan italijanski zakon o vojaških naborih. Iz Triidenta je odšel vojni mikiister v sprem* stvu gornjeadiSkih poslancev Nticohissl« j a in Walterj» v mesto Klausen, ki je bilo ob priliki zadnje povodnji zelo pcr* škodovano. Sprejelo ga je pred mestom meščanstvo pod vodstvom; župana, ka* terS je izrazdl hvaležnost prebivalstva za pomoč vojaštva tekom povodnji. V Boicanu je imel vojni minister pogovor z gornjeadiškeni poslanci. Hz^+j&š&kt Italijanska socialistična stranka za sporazum m meččanskmH strankami MILAN, 24. Proglas izvrSilnega odbo* ra Tretje kiternacionale na italijanski ppoletariat, v katerem se poziva italijan* sko delavstvo, na$ zapusti socialistično stranko, ki noče revolucijo, ker Sče sti* ke z meščanskimi strankami, tvori Se ve* dno predmet poiera&e v »Avautiju«. V proglasu stofi med dm^on: »Velika ru&> ka revolucijn nmmči, oa mom pnoiet^ iiti, če hoop Aiveti itf flDantS v odk> Kftht. oAliHiiU i>Suf- ker v teK razmerah prinaša popuščanje koristi samo malomeščanskim! stru jam in slabi udarce proletariata v zadnjem napadu«. Proti temu odstavku nastopa »Avan* til« odločno. »Naj poreko »čilsti' čisti«, kar hočejo — pravi list — politike brez kompromisov ni, niti je ne more biti, tu* di če gre za levolucibnarno politiko ali pa celo za revolucionarno akcijo. Kdor bi hotel načelno zagovarjati tako politi* ko ali tako delovanje, bi se postavil sam v nasprotje z dejanskim? razmerami. List utemeljuje to svojo trditev ne sa* mo s citati iz Marxovih in Engelsovih spisov teanveč tudi s citati spisov Lenina samega, ki je napisal med drugim: »V času oktoberske revolucije smo sklenili z malomeščanskimi kmeti formalno, to? da zelo važno zvezo (ki je rodila velike uspehe). S tem smo sprejeli ves agrarni socialno * revolucibnarni program, to je sprejeli amo nedvomno kompromis.' Za? ključek je jasen: načelno odklanjanje kompromisov, zanikanje pripušoanja ta? kih kompromisov kakršnekoli} vrste, je otročarija, ki se ne more vzeti resno. Očitno so pisatelji onega proglasa zaključuje list, namigavajoč na gonijo trditev glede nedopustnosti komproam? sov — pozabifi, da je način, kakor je rešila ruska revolucija agrarno vprašanje, največji kompromis z malimi meščani. Brez tega kompromisa bi ta revolucija ne bila> nadaljevala in morda tudi ne za* čela' svoje zmagovite poti. Preiskava v črnogorskem konzulatu v Rimu. RIM, 24. Včeraj ob 10 predpoldne je prišel policijski komisar v spremstvu več policijskih agentov v črnogorski konzulat in izjavil prisotnim uradnikom da ima nalogo preiskati prostore. Preiskava je trajala do pozno popoldne. Policija je zaplenila več listin. Podobni preiskavi sta biii izvrženi istočasno tudi v hotelu «Londra», kjer stanuje član črnogorske vlade v Italiji Popovič in bivši ministrski predsednik Plamenac. Konzulat, kakor tudi obe omenjeni stanovanji so zastraženi po vojaštvu. Uhod v konzulat je prepovedan vsem. Popović je protestiral pri italijanski vladi zaradi tega dogodka. Nekateri tukajšnji listi trde, da ta dogodek. nima nikakršnega političnega pomena, toda splošno mnenje je, da bi se bila preiskavu ne izvršila na tak način, če bi Šlo za navadno policijsko preiskavo. Govori se celo, da je italijanska vlada hotela še pravočasno rešiti nekatere spise, ki so preveč kompromitirali nekatere italijanske politike. Vlada je odredila tako nenadno preiskavo — kar ji je bilo tem lažje, ker črnogorski konzul je le tolerirani gost in nima pravic drugih inozemskih konzulov — ker je baje izvedela, da se nameravajo omenjeni spisi poslati v inozemstvo. O tej preiskavi je objavila agencija Štefani sledeče poročilo: Varnostnim oblastvom je bilo naročeno, naj izvedejo preiskavo o nekaterih dejanjih, ki bi znala biti protizakonita. Omenjena oblastva so izvršila vsled tega pri nekaterih čenogorskih zastopnikih hišno preiskavo z namenom, da se napravijo tozadevne ugotovitve. Tekom preiskave so se zbrale vse listine diplomatske narave in so se zaprle v kovčeg, ki je bil nato zapečatjen s pečatom g. Pla-menca. Ta kovčeg je oblastvo seveda vrnilo f. Plamencu. Druge spise, ki nimajo političnega značaja in ki so lahko v kaki zvezi z dejanji o katerih se poizveduje, bo varnostno oblastvo pregledalo. - v - , - 1 j- \ ; Zvaza narodov Quinones noče biti poročevalec o Gornji Šleziji. PARIŠ, 24. Dopisni urad Havas poroča iz Madrida, da Quinones de Leon ni hotel sprejeti nalogo poročevalca pred Zvezo narodov o vprašanju Gornje Šlezije. Pariški diplomatski kregi izjavljajo, da predsednik sveta Zveze narodov japonski poslanik Išji nikakor ne smatra Quinonesovo odklonitev za pepreklicno. Francija Poineare o odnošajih med Anglijo in Francijo LONDON, 24. TukajŠnj'il list »Mor* ning Post« je objavil članek bivšega predsednika francoske republike Poin* careva. Poineare pravi, da; je Francija bolestno razočarana, ker vidi, da se njena pravica do popolne odškodnine z vsaJkilm sestankom vrhovnega sveta bolj in bolj ogroža. Dalje razlaga Poineare položaj Francije v slučaju novega nemškega na* pada, ki je po njegovem mnenju mogoč, opozarja nai razočaranje, ki je zadelo Francijo v zadevi Gornje Šleziijte in emir* ja Fejsala v Mezopotamiji itn zaključuje, da so to vzroki nesoglasja med Francijo in Anglijo. Temu nesoglasju pa je treba napraviti konec — pravi dalje Poineare. Da bi se tnal j ni sporazum zopet spravil na trdno podlago, bi b&o po njegovem mnenju potrebno, da diplomati natančno* pro* učijo sedanje politično ozračje. Tudi zveza med Francijo i!n Anglijo bi se mo? rala pri tem vzeti v pretres* dasi zanjo še ni1 prišel Čas. »Morning Post« pripominja iz svojega k temu članku, da so diplomati! ustvarili sporazum in da gaj bodo diiplomati znali rešiti in zopet utrditi. Take Jonescu v Parizu ' PARIZ, 24. Včeraj predpoldne je prispel semkaj romunski minister za zu« nanje zadeve Take Jonescu s svojo so* psogo. Novi petrolejski viri v Franciji PARIZ. 24. Listi javljajo, da so biK v pokrabini Haute * Loire odbiti novi pe* vici rt,^- - i > . \ Anglija ^ Pripravljenje irskega odgovora Angliji. % DUBLIN. 24. Načrt irskega odgovora je bU predložen tajnemu irskemu parlamentu. Odločilna seja, na kateri, se bo končno določilo besedilo omenjenega odgovora, se bo najbrže vršila 26. t. m. Splošno se misli, da bodo Irci sprejeli Lloyd Georgeve predloge. Nemčija Nemčija in medzavezniška pojačenja za Gornjo Šlezijo BERLIN, 24. Medzavezniska pojače* nja za Gornjo Šlezijo se bodo jutri o dendorffa s strani univerze v Kra.ljevcu za častnega doktorja je dalo socialisti* čnim listom povod za hude napade proti bivšemu generalu. Dcč,!m »Frankfurter Zeitung«, »Berliner Tageblatt« in Vos^ sisehe Zeitung« odobravajo to imenc« vanje, pravi »Freiheiit«, glasilo neodvisnih socialistov: »Ludendorffu bi se bila mogla piiznati zaisluga, da je priskrbel anatomski ^oli brezštevilna sveža trupla, toda če se ovenča z lovorik o vencem človek, ki je eden največjih krivcev nemške ne* sreče, ni to nič drugega nego izzivanje. »Skrb za zdravlje in življenje bresšfces vilnih nemških vojakov«, ki je — kakor pravi1 izročena nrru zdravniška diploma —-je obstojala v tem, da je pošiljal na sto« tine mladeničev šz naroda v strelske jar* ke, docim so se sfnovi Junkerjcv in bur* žujev zabavah v ozadju ... - ■ ■ »Neomadeževfiiaa slava njegovega os rožja« pomeni, da je ves svet upravičeno govoril o »Hunith« nemškega milita* rizma. »Sijaj nemške kulture«, ki jo je baje Ludendorff razširil od atlantskega ocea^ na do arabskih puščav, ni bilo nič aru? gega nego senca onega barbarstva, ki je zasužnjilo za štiri dolga leta nemški narod. Pisanje o »nepremagsnem meču« Lu> dendorfa je le nesramno laganje. Ravno on, Ludendorff, je s svojo politiko, po? doben hazardnemu kvar ta ču, povzročil nesrečo in je pozneje, v času najhujše nevarnosti', rotil državno vlado, naj pro* si premirje za vsako ceno. Tak vodiltelj lepo pristoja reakcionarni sodrgi, ki ga povzdiguje in proglasa za rešit lja in maščevalca nen^š^ega naroda.« t OdncŠEji med Ogrsko in Avstrijo Izjave ministra Banffysja BUDIMPEŠTA, 24. Ogrski (minister za zunanje zadeve grof Banffy je odgovarjal v ogrski narodni skupščini na vprašanja nekaterih poslancev o položaju ogrskih manjšin v drugih državah in o vprašanju Zapadne Ogrske. Minister Banffy je iizjavil, da dela ogrska vlada vse mogoče, da bi olajšala usodo ogrskih manjšin po drugih državah. Glede Zapadne Ogrske je rekel, da so se pogajanja z Avstrijo o izročitvi tega ozemlja zaključila brez uspeha. Začela pa so se nova pogajanja o tem vprašanju. Nova pogajanja se sučejo predvsem okoli; vprašanja ogrske državne lastnine na omenjenem ozemlju in okoli raznih finančnih vprašanj. Upa se, da se bodo ta pogajanja uspešno končala, toda no more se utajiti, da je bilo ogrsko ljudstvo vsled zadržanja Avstrije zelo neprijet* no presenečeno. Minister je dostavil, da bo Ogrska zahtevala, da se ima upoštevati! Mille= randovo pismo, ki je bilo priloženo J. mirovni pogodbi in ki predvideva fioto« ve popravke meje tudi v slučaju, da se Zajpadna Ogrska izroči Avstriji. Seda* njim pogajanjem z Avstrijo je cild1, da se dosežejo primerna jamstva za ogrskj koristi. Dokler se ta vprašanja povo^i^o ne rešijo, se izročitv Zapadne Ogrsjce ne bo mogla zakleti. iT - Grška Bivši nemški cesar ni čestital grškemu ••'v kralju ATENE, 23. Neko uradno poročilo pravi, da je vest o čestitkah bivšega nemškega cesarja grškemu kralju na zadnjih zmagah nad Turki popolnoma neresnična. Ravno tako se zanikuje vest, da je bil izvršen napad n anekega člana franco®* ke misije. Kaj hoče Grška doseči s sedanjo vojno proti Turški ATENE, 24. Grški ministrska pretf* sodnik Gunaris je izjavil, da bo Grška, nadaljevala vojno, dokler se ne uresni* čijo vsi njeni ideali, predvsem pa, dokler ne bo GTŠki zagotovljena takšna meja> da bo z njo zajamčena njena varnost: Tudi vojni minister Theotokis je dalf novinarjem daljšo izjavo o ciljilh nove Stran It »EDINOST« ■»T—W -a V Tratu, dne 25. avgusta 1921.%. grške ofenzivo. Mi hočemo zavzeti An« goro — je rekei — Theotokis — ne zato, ker bi želeli tam ostati, temveč zato, ker i hočemo biti gotovi pred napadi vBtašev, ako bi hoteli prelomiti sklepe Evrope. Grško so prisilili k tej vojni Turki! sami, ker niso hoteli spoštovati ne sevreske mirovne konference in ne premirja. No» va mirovna pogodba — je rekel dalje Theotokis — bo morala upoštevati žrtve, ki jih je moral doprinesti grški narod, da se zlomi turški odpor. Vsaka vlada se bo morala' ozirati na to zahtevo grškega javnega mnenja. Glede turške moči je rekel Theotokis, da ima Kemal paša še okoli 60.000 mož. Na podlagi sedanjega položaja na boji* sču se da sklepati, da bo vojna v teku enega meseca končana. Mala £zi!a V Mali Aziji se bije nova velika bitka ATENE, 24. Brzojavne vesti iz Smir* ne javljajo, da se je med grškimi kolo* nami in glavno silo turških čet vnela ve* lika bitka ob reki Sakaria. Bitka traja že par dni. Turki so se začeli upirati grški ofenzivi CARIGRAD, 23. Uradno poročilo tangorske vlade o položaju na bojišču pravi: Na vzhodni fronti se grške kolone približujejo turškim položajem pri K a* rahisarju. Grške čete so bile odbite. Tur* ki so zavzeli Čobanlar. Sovražnikov nas pad je bil odbit. Noto kraljestvo v Aziji. BAGDAD, 23. Včeraj se je vršilo kronanje emirja Fejsala za kralja Iraka, Kronanju je prisostvovala ogromna množica naroda. Angleški veliki komisar je prečital proglas, v katerem je rečeno, da Anglija priznava emirja Fejsala za iraškega kralja. Angleški kralj Jurij je Čestital novemu kralju in mu je naznanil, da se bodo kmalu začela pogajanja za sklenitev trajne zveze med Anglijo in Irakom. Novo kraljestvo Irak se nahaja v Mezopotamiji in je protektorat angleške krone. Gotthardi proti Zanelii Poročevalec zagrebškega »Tagblatta« je imel z vodjo demokratske avtonomne stranke na Reki, z Kuggerom Gortliar-ciljem o reškem vpjvaanjju in v vloui. ki jo igra Zanella v razburljivih dogodkih na Reki, zanimiv razgovor. Izjave Gots thardijeve so naravnost presenetljive, ker kažejo razmerje med reškimi stran? kam:! v povsem drugačni luči, nego smo si jih misiiii doslej. Časnikar je vprašal Gotthardija, kako sodi o položaju na Reki po ponesrečen nem potovanju Zanelle v BelgradV »Pred vsem Vas moram opozoriti na veliko pogreško v jugoslovenskem časo* pisju in javnem mnenju, ki jo Zanella in njegovi I:sti radi izkoriščajo v svoje na* mene. Govori se, da šteje Zanellova avtonomna stranka 95 odstotkov reške* ga prebivalstva. To pa nikakor ne odgo? var j a dejstvom. Avtonomna demokrat* ska stranka je veliko močnejša nego Zanellovo udruženje. Avtonomna demo? i ratskž stranka se ni izza prevrata niti za en las odmaknila cd svojega prvotnega programa. Ta stranka zahtva slej ko prej svobodno reško državo s popolno ena* kopravnostjo vseh državljanov; progla* sila se je za nenacionalno in je hotela služiti le gospodarskim in socialnim ko* ristim Reke. Vendar tvorijo avtonomno demokratsko stranko skoro izključno stari Rečani z italijanskim materinskim jezikom. Stranka nastopa odkrito in po steno za ohranitev jezika in običajev, kakor smo jih sprejeli od naših očetov in dedov. Avtonomna Zanellova stran* ka pa je precej različna od naše. Zanella je rodem iz Italije (njegov oče je bil Italijan iz Italije) in mnoge vodikie ese* be v stranki živijo tu še le od enega rodu sem; številni pristaši stranke so bili še nedavno ultranacionalističnega mišljenja. Da so nas volitve združile, to ne po* meni nikakor še, da sta se stranki stopili. In danes morem reči čisto odkrito, da je bilo volilno sodelovanje velika pogreška, ki pa je nisem zakrivil jaz osebno. Pred volitv ami sem bil odločno nasprotem te* mu, da bi oddali svoje glasove Zanelii, lažen v slučaju, da bi nam dal izdatna jamstva. Po mojem mnenju bi bilo toH* ko primernejše, ako bi bili ŠH na voHhre s svojo manjšinsko listo.. Če bi bil moj predlog sprejet, bi bil narodni blok zrna« gal nad Žanello z okolo 200 glasovi, a naša Ksta bi bila dobila več glasov nego blok ali Zanella. Posledica takih volitev bi bila, da bi se sestala ustavodajna skupščina, katere večino bi tvorili pri sta* ši narodnega bloka, ki so pred volitvami priznavali rapallsko pogodbo in potrebo sporazuma z Jugoslavijo. Manjšina bi štela 22 glasov, ki bi tvorila opozicijo in izvajala nadzorstvo1. Ta konstittuanta bi delovala že tri mesece. Moj načrt se je razbil v glavnem ob odporu jugosloven* ske stranke, ki podtika meni osebne ko* risti. In kaj smo končno dosegli? Veči* no, kii ne deluje in ki jo vodi človek, ka* teremu sta glavni svojstvi osebna ambi* cija in brezkrajno častihlepje. Obdal se je z ljudmi, ki mu slede brez vsake Last* ne volje. Imamo manjšino, ki odklanja vsako odgovornost fa ne mara nobene* ga sodelovanja z Zanello. Po vsem tem se ne boste čudili, da nisem Zanellov prijatelj. Njegovo delo* vanje je bilo brezplodno lin o njegovih neo dkri tosrčnih trditvah glede luke Ba» roš in Delte, kakor tudi po breztaktnem postopanju — kljub gostoljubnemu spre* j emu v Bakru ni smatral za potrebno, da bi! se jugoslovenski vladi zahvalil — sem računal s tem, da bodo v Belgradu temu primerno z njim postopali. To sem javno izpovedal v listu »Voce del Popolo«, glasilu Zanelle. Po neuspehu Zanelle v Belgradu so* dim, da je položaj boljši, nego je bil kedij1. Kajti Zanella je videl, kako sta se njegovo samoveličje in njegovo brez* rrejno častihlepje razbila na vratih Pa* šiča. In izprevideti mora tudi sam, da volitve niso bile namenjene njegovi ose* bi. Nacionalisti začenjajo spoznavati, da sta sporazum in mir potrebna. Sedaj treba le sprejeti ponuđeno roko, kar tu* di mislimo storiti. Ustvaritil se mora začasna vlada. No* vi možje ne bodo smeli poznati nič dru* gega nego blaginjo ubogega mesta. Z delcm treba začeti takoj. Pogajanja se morajo začeti istočasno z Italijo in Ju* goslavijo, in siter tako, da se bosta Rim in Belgrad smatrala kot enakopravna pogodbenika. Slednjič mora vlada raizpi* sati nove volitve upoštevaje pri tem so* razmerni volilni red. Dalje je naglašal Gotthardi, da je bil doslej nasprotnik vseh italijanskih vlad, da je pa uverjen o odkritosrčnosti seda* nje italijanske vlade. Će ne varaj a vsa znamenja, si ta vlada pošteno prizadeva, da se reško vprašanje reši pravično. Kar se t'iče luke Baroš — je naglašal Gotthardi — se moja stranka strogo drži stališčai, da smo kot del Ogrske prema* ganci1 in da se moramo vkloniti zapove* di zmagovalcev. Tudi ne glede na to, prepoznavamo, da Delta in Baroš nista nikoK pripadala Reki. Dokaz za to je dejstvo, da ni smela reška policija, nikoli stopiti v luko Baros in na Delto ter so tam poslovala sušaška oblastva. Tudi Ogrska; je tedaj priznavala ti ozemlji za hrvatski. Reški guverner je imel ingeren* co ie kot pristaniško oblsstvo in v ten svojstvu je imel tudi oblast čez vse obrežje do Karlobaga. Gospod Zanella bi mogel torej z isto pravico zahtevati vse ozemlje do Karlobaiga. Nekoliko drugače je bila stvar z onilm delom luke Baroš, ki gre cd Rječine do pomola Lazarus. Ta del tvori reško ozemlje. Priznavamo pa, da mora imeti suverena država Jugoslavije vse prista* nišče, ker ne more biti odvisna od mi* losti naše male države. Tu treba iskati izhoda. Prepustiti hočemo to ozemlje Jugoslaviji v najem. Uverjen sem, — je zatrdil Gotthardi — da dosežemo to v prijateljstvu, nikoli pa ne v predrznem tonu Zanelle. Gotthardi je zaključil: Govoril sem pošteno in odkrito ter se nadejam, da pride kmalu do miru. Tedaj odpošljemo svoje odposlance v Rim in Belgrad, kjer jim bedo gotovo priredili boljši sprejem, nego g. Zanelii. Mi moramo ti dve veliki deželi družiti, ne pa razdvajati. To je naša dolžnost in naša korist. Športno-telovadni dan V prvačani, dne 28. t m. Vojna je zadušila naše društveno živ* ljenje. Le polagoma se bujaj o naša kulturna društva k novemu življenju. Kdor ve, koliko podrobnega dela, »n trn* da, koliko tihega, neopaženega, nikjer zapisanega- dela, je treba, da se le eno kulturno društvo oživi, ta bo znal ceniti to počasno vzbujanje in one mirne in tihe a neumorne delavce. Mi čitamo v našem časopisju, da je pričelo to in to društvo s svojim delovanjem. To je razveseljivo dejstvo in to pot je treba nadaljevati. Kulturnega dela med našim ljSudstvom ne smemo zanemarjati^ če hočemo, da bo naš narod napredoval, če hočemo, da se ohrani na tej zemlji. Pred vojno smo ikneH na Goriškem in v celi naši pokrajini ogromno število te* lovadnih in športnih društev. Danes jih je le malo število, ki delujejo. Telesna vzgoja je pa v sedanji dobO zavzela vso mladino osrednje Evrope. V vseh drža* va h in med vsemi narodi vidimo, kako gredo vlade na roko različnim telovad* nim in športnim organizacijam z moral* no in gmotno podoio. Saj je tudi prav tako! Kajti vojna je s svojimi grozota> mi in svojim trpljenjem malone ves se* danja rod duševno $n telesno pokvarila. Državniki, sociologi in vzgojitelji so pri* želi razmišljati o sredstvih, s katerimi bi se zajezila preteča nvamost. Prišli so do spoznanja, da se zamore z vztrajnim in smotrenim delovanjem na polju telesne vzgoijje rešiti mladina pred propast j o. Ni čuda tedaj, če sta se telovadba in šport v vseh narodih tako razmahnila. M i srno od vseh zapuščeni in prepuščeni samim sebi. Nič drugega nam ne preostaja ne* go samopomoč. Gonška slovenska omladina je v svo* jem krogu ustanovila telovadni in športni- odsek, ki prav pridno delujeta. Da pa vzbudi zanimanje za telesno vzgojo tudi med širšimi plastmi naroda, prl'redi v nedeljo 28. t. m skupno z do* mi2čšm društvom veliko športno j telo* vadno slavnost. Za to skevnost so vse predpriprave v najlepšem teku in tudi mnogo društev je že priglasilo svojo udeležbo. Vse je pripravljeno, da bo potek slavnosti miren in dostojen. Spo red je sledeči: Ob 11. zjutraj pričetek tekem, »3n sicer: 1. Plavanje 50 m na hrbtu, 2. Plavanje na 100 m, prosti stil 3. Brzohoja na 5 km. 4. Tek na 200 m. 5. Skok v višino, brez zaleta. 6. Skok v dali ino brez zaleta. 7. Skok v višino a za* letom. 8. Skok v daljino z zaletom. 9. Skok ob palief v višino. 10. Metanje kamna (teža 7, % kg). 11. Kolesarska dir* ka senibrjev (pot se je nekoliko spre* menila; ni taka, kakor je bila prvič ob javljena): Prvačina, Domberg, Rihera berk, Komen, Tomaževica, Kobjaglava, Kobdil, Trevižani, Mance, Vipava, Aj* dovščina Vrtovžn, Selo, črneče, Šempas, O tava, Vogersko, Volčjadraga, Prvačina. Start in cilj v Prvačini. 12. Kolesarska dirka juniorjev: Prvaičina, Dornberg, Batuje, Selo, Črnuče, Šempas, Otava, Vogersko, Volčjadraga, Prvačina. Start in cilji v Prvačibi. Ob 4. popoldne se bo vršila na lepem prostoru tik Vipave jiavna» telovadba po sledečem vsporedu: a) nastop naraščaja, b) proste vaje posameznih društev (čla* ni in članice), c) orodna telovadba, č) vzorna vrsta, d) skupne proste vaje. Po telovadbi bo javna proglasitev zmago* valcev pri tekmah. Nato ljudska vese* lica s prosto zabavo, godbo, paviljoni itd. Zvečer ob 8. se bo vršila gledališka predstava v Sokolskem domu. Člani G o riškega- dramatičnega krožka bodo igrali F. S. Finžgarjevo ljudsko zgodbo v treh dejanjih »Veriga«. Igra je kot nalašč 0z> brana za ta dan. Pisatelj sam je napisal knjigi zai uvod sledeče besede: »Zgodba je to, in nič drugega: za ogledalo je po* stavljena, kako strasti iz malenkosti po rojene spačijo obraz ljudski duši m jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, resnih ci* ljev, do katerih vodil pot ljubezni Pri prireditvi sodeluje vrla prvaška godba. Po gostilnah in na zletišču bo preskrbljeno za okrepčila. Komur je pri srcu naša mladina, pride gotovo 28. t. m. v Prvačino. J DomaČe vesti Iz fašistovskega tabora. Preji nji gl«vtJ (urednik tukajšnjega fašistovskega H sta »Po-Skrbi In želje «Ere Nuove*. «Era Nuova*' pplo di Trieste* in pozoejlž glavni ured-je priobčila v svoji torkovi Številki zanimivo j ^k milanskega fašistovskega lista «Po-in ob enem prežalostno statistiko. Navaja 'i>olo d'Italia« se je odrekel svojeg«, mesta, kt-namreč celo vrsto zločinov — tatvin, ropov, j kor pravi sam, iz osebni?) vzrokov., umorov — ki so se v malo mesecih izvršili v • Semenj vzorcev, ki se je imel vrtiti sep-našem mestu, ne da bi bili zlačinci prišli pod .tembra , je bil odjoden do maja prihodnjega roko pravice. Naglasa pravilno, da je vojna! *eta- Vzrok temu sklepu je dejstvo, da se ino- zemski trgovci premalo zanimajo za tržaški trg. Pravijo, da je tega kriva tudi sedanja carinska tarifa. K vsemu se je pridružila tudi kriza v tukajšnjih ladjedelnicah, ki ni gotovo dobro vplivala na inozemstvo. Akad. fer. društvo Balkan. V petek, dne 26. t. m. ob 8H zvečer se vrši redni sestanek s predavanjem. Vabimo tudi srednješolce višjih razredov. OdKor. Prosimo in pozivamo vse one, ki imaju knjige iz bivših knjižnic akad. .'e" društva «BiI-kan», naj jih nemudoma vrnejo. Prosimo obenem tudi vse one, ki vedo, v Čegavih rokah se nahajajo knjige, da nam to naznanijo. Knjige se lahko izroče v upravi «Edinosti». Akad. fer, društvo «Bartan». Dramatična predstava. V nedeljo, dne 28, avgusta se vprizori v dvorani Gospodarskega društva na Kontovelju, A. Novačanova drama v treh dejanjih «Veleja». Igro vedi Alpkaiej. Aled dejanji svira Proseško-Kontoveljski orkester. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Uradne vesli Prostovoljna ponudba žita državf. Glavni civilni komisariat nam je poslal sledeči odlok finančnega ministrstva, ozi» roma komisije za sprejemanje žita na Primorskem. Da bo poljedelcem mo? goče dobiti zia žito letošnjega pri* delka cene, ki jih predvideva za> kon od 4. maja leta 1920. št. 660, bo osrednji urad za- nove pokrajine odredil s posebnim odlokom, da se bodo na&ra; de, ki jih določa omenjeni zakon, pla* čevale tudi' v novih pokrajinah. Poljedelci bodo torej lahko prostovoljno ponu* dili žito lastnega pridelka, ki ga imajo več kot jim bo potrebno za seme, za pre? hrano družine, kolonov, hlapcev in stal* nih delavcev. Ponudbe je treba predlo* žiti občilnskemu uradu kraja, v katerem se nahaja posestvo ali njega večji del, do 15. septembra. Ker se ta rok ne bo v no* benem slučaju podaljšal, je za kraje, kjer se žito spravlja po 15. septembru, dovo= Ijeno, da predložijo približne ponudbe z ______________________________na splošno navedeno količino žita. Kdor gnezdo puntarjev in najbolj nevarnih elemen-1 ne prideluje žita ne posredno lie nepo* tov za državo, ker imajo toliko ž njimi opra- sredno, ne sme predložiti nikake ponudb viti drŽavo varujoči fašisti, kateri so jih zo- j fe Ponudbe se pišejo na posebnih pet v nedeljo počastili s svojim obiskom. No, vzorci}1> fo ^ dobivajo v občinskem ura. dragi čitatelj, zelo se varaš, ako tako mislis, ^ morajo vsebovati odgovore na vsa vprašanja. Občine izdajo potrdilo spre* jema predložene ponudbe. Pridelovalci ž!*ta. ne smejo ponuditi žita, ki ga potre* bujejo za seme in za prehrano lastne družine in poslov. Količina, ki mora ostati za seme, ne sme biti manjša kot prejšnje leto, a za prehrano je treba ra» čiinati 110 kg na leto za vsako osebo. Žito, ki so ponudi državi, bo moralo biti na razpolago spre: "mni komisiji in se ne bo smelo ne prodati- ne drugače od* stopiti, ako ne da sprejemna komisija posebnega dovolj en j a. Ponudnik bo mo* pokvarila in demoralizirala ljudi in ustvarila posebno razpoloženje za zločine. Priznava tudi, da so se natepli iz kraljestva v Trst številni sumljivi elementi. Posebno iz početka po zasedbi' je začelo pravo romanje v naše kraje. Mnogo je bilo ljudi, ki so videli tu obljubljeno deželo za trgovske spekulacije in dobičke. A prihajala je tudi druhal, ki* se je pečala s sleparskimi kupčijami, ali pa začela izvajati tatinsko rokodelstvo. V sramoto Trsta so bili zločini na dnevnem redu. «Era» pripoveduje, kar vidi in gleda vse prebivalstvo dan na dan. Toda «Era» — kakoršnja je že nasproti našemu prebivalstvu — ni mogla opustiti tudi te prilike, da ne bi udarila tudi po našem ljudstvu. Prejšnji vladi očita, da ni imela dovolj energije, da bi bila pregnala od tu avstrija-kantsko in slovansko zločinsko druhal! Kje pa je tista druhal? Od kod se je vzeia ravno po italijanski zasedbi naših pokrajin? Kje je bila pa prej ta slovanska zločinska druhal? Ta druhal se je porodila v domišljiji «Ere Nuove». Prav nič bi ne škodovalo, če bi jo pregnali! Značilna malenkost. Ob vhodu v urad jugo-slovenskega delegata stoji napis v slovenskem in italijanskem jeziku: «Ne pljuvajte na tla!» Nekdo, ki je hotel menda pokazati svoj italijanski patriotizem, je slovenski napis prečrtal. Če bi nam mož prišel pred oči, bi ga vprašali: Ali Slovencem ni treba vedeti, da se v uradih ne sme pljuvati na tla? Ali pa morda to že sami vedo! To bi bil vsekakor dokaz njihove — socijalne olike! Će motrimo stvar & tega vidika, ne moremo razumeti, zakaj ni italijanski mož prečrtal — italijanskega sva-rila! Pač ne bo smatral Italijanov za manj kulturne, nego so Slovenci! Selitveni urad opozarja one državne uslužbence, ki se morajo seliti iz tega ozemlja v Jugoslavijo, oziroma, ki so že tam nameščeni, imajo pa še tukaj svoje stvari, naj se takoj priglasijo pri uradniku Ant. Podbrščeku v ulici Torre bianca 39, I. Potrebno je dostaviti uradno potrdilo službovanja na tem ozemlju in po možnosti potrdilo, da imajo stanovanje in službo v Jugoslaviji Iz Bazovice nam pišejo: Marsikateri Čitatelj »Edinosti« si bo mislil ko bo zopet nekaj čital o Bazovici, da so ti Bazovčani res pravo ker jih ni menda bolj mirnih ljudi, kot so ravno Bazovčani. Častna izjema je bila edino neka gospo domačinka, katera se je neustrašeno potegnila za pravico ter ni odnehala niti tedaj, ko ji je junak postavil svitlo bodalo na prsa ter ji žugal z smrtjo. Odgovorila mu je, da ji bo v ponos umreti na rojstni grudi za svoje pravo. Čast ji. Vprašal bo kdo, zakaj pa gre prav za prav? E cela stvar ni tako malenkostna kakor bi si človek mislil, temveč zelo važna, ker od nje je odvisen vsaj po mnenju fašistov in njim podrejenih 28 orožnikov v Bazovici obstanek države! Gre namreč za slovenske napise na trgovinah, kateri nase prijatelje zelo bodejo v oči, kakor se je izrazil neki orožnik, ki ni mogel razumeti kako mo-jrai s,Draviti žito do skladišča ali postaje, rejo biti trgovci tako trmasti, da stavi,a,o na ki mu jQ odioii komlslija, a komisija mu svoje trgovine v prvi_ vrsh napis pisan v jezi- b(> izplačak za preyo^ primerilo odško. ku, katerega razumejo oni, od katrih žive. Vsa stvar je končala, brez hujših posledic, toda fašisti so obljubili, da pridejo v nedeljo zopet. Zažugali so tudi s požigom hiš s slovenskimi napisi. Še par besedi na račun orožnikov, katere lahko imenujemo «filija!ko fašistov«, vsaj z ozirom na njihov nastop. Svetujemo Bazov-čanom, naj si enkrat vendar izbijejo iz glave misel, da so orožniki zato tukaj, da pazijo da se ne kali red in mir. Tako si bodo prihranili opazke, kakor so ph morali slišati v nedeljo, ko so jih prosili, naj vendar enkrat napravijo mir in red. Vedite, da so oni za to tukaj, da varujejo pred vami fašiste in da vas mirne državljane preiskujejo, nimate li v žepu kakega slabo nabrušenega pipca s katerem ste lupili dnino Izvoz žita iz ene pokrajine v dro? go je v nrčelu prest, toda do 31. avguste t. 1. je prepovedano uvažati žito v sle* deče pokrajine: Videm, Treviso, Beilu* no, Vieenza, Benetke, Rim, Orosseto, Ter amo, Chieti ,Aquila, Ca.mp-obasso, Neapolj, Avellino, Benevento, Caserta, Salermo, Foggia, Bari, Lecce, Potenza, Co . po&ebno dovođenje sprejem, fantje, kateri bi se radi zabavah v pošteni a t •• xt - družbi vsaj do policijske ure, svetujemo, da sc ne ^cmmje dotične P^krajme. Največje vpišete med fašiste in gotovi ste protekcije ?a zlto P^Jf&f1 1 1921 so sh.decc: gospoda brigadirja, kateri vam gotovo dovoli L 145 50 za mehko in napol trdo zrnje ne samo pošteno zabavo, temveč tudi razgra- in L 170 za trdo zrnje. Tc cene hudo janje po 11, uri, kakor je dovolil v nedeljo par veljale na podlagi ČL 1. in 2. komisaria!= Tržačanom, kateri so — ne vemo komu na nega odloka od 23. junija 1921. Nagla* čast — prepevali izzivalne _pesmi. Vprašali bi ša pa SCj da bo pomjsija zavrnila žito, gospoda cvr. komisarja za Trst in okolico, ^, katerega'težina bo obstoja policijska ura samo za mirne vaščane,! ^ znašala manj kot ne pa za orožnike in njihove miljence. Prosimo naše poslancc, da se za stvar zavzamejo pri kompetentnih krogih. Očividec, 70 kil na hektoliter, dalje žito, v katerem bo več kot 5% smeti, ki: bo imelo kakršenkoli pogrešek ali ki ne bo dobre in zdrave vrste in ako ne bo suho. Pridc!o= PODLISTEK Rene Thevenin. Železni malik Quiterio se ;e umaknil na stran, privzdignil obe strani črnih las in jih splel na vrhu glave v šop. — Glejte, kaj dela! — je šepetal gospodar tovariša. — Ne razumem — je odgovoril ta — takega gizdalinstva v tem trenutku, — Dragi moj — je odgovoril Peter Desro-ches — umreti hoče kot bojevnik. Ta skrbna frizura poda sovražniku način, da zajame nasprotnika. Glava, ki jo vidimo tako trdno, u-tegne viseti, zdrobljena v velikost pesti, kot strašen ornament z vratu zmagovalca. — Čudno — je rekel Mavricij Tarnier _ kadar sem v svojem muzeju občudoval stvari, munificirane od Jibarosev, ne bi bil mislil, da bi mogla kedaj moja glava služiti v to. — Opozoril sem vas — je rekel gospodar žalostno. Da jc rekel profesor in se silil v šaljivosi — lev tak«- tanju se t—nem nekega dne v svoj muze,. Ali, nko zl U: kdo me pride iskat semkaj? — Moramo zmagati, moramo zmagati _ je kričal Peter Desroches — pa ne zato, ker se bojim mučenja in smrti, ampak edino le zato, ker moja naloga na tem svetu še ni dovršena. Moram izpolniti še sveto dolžnost in ne morem umreti poprej, dokler ne rešim svoje hčere. — Pokkuša/mo ubežati — jc rekel Mavri- cij Tarnier — Indijanec je imel morda prav. Morda je še čas za to. — Sovražnik se bliža — je rekel — Qui-terio Acquavili s težkim glasom - prišla je ura preizkušnje. Tako je bilo res. Grozilni molk in nepredirna tema je ustvarjala du&jivo tišino, kakor je navadno pred nevihto. — Moramo vsi v hišo — je ukazal gospodar — kjer bomo bolj varni. Quiterno« pojdi in skliči spremstvo in izberi straže: ne bi koristilo, če bi se posamezno izpostavljali. Indijanec se je oddaljil kot senca. Evropejca sta vstopila v hišo, ki je bila slabotno razsvetljena od fosforiranih mrčesov, ki so viseli na gredi stropa in bili zaviti ▼ nekak pajčo-lan. Tu pa tam po sobi so bili kosi orožja. Ranjenec je še vedno ležal na postelji; Čulo se je njegovo težko dihanje, kakor da ga duši v vratu. Mavricij Tarnier se mu je približal in ga prijel za roko, položeno na odejo. — Mrzlica je nekoliko porasla — je rekel — žila bije nekoliko hitreje. Temboije, tako se zbudi pred dnevom. Pripomnil je nekoliko malodušno: — Ali mu dopustijo, da se zbudi? Gospodar ni odgovoril, pač pa je vprašal: — Kje je mož, ki naj bi ga čuval? Ali je morda.., Vzdramil ju je neki hrup korakov in ju je prisilil, da sta se obrnila. — Quiteriof — je vskliknil, spoznavši novega došleca — torej? — Sami smo — je odgovorfl Indijanec mirno —. Ljudje spremstva so zbežali, kakor je. bilo pričakovati. Sicer ne bodo mogli iti da- leč, ali za sedaj smo sami trije proti ne vem koliko sovražnikom. Vkljub svoji srčnosti nista mogla potovalca prikrivati strahu. V glavi gospodarja se je porodila neka miseL — Moreš naju ostaviti — je rekel in prijel Indijanca za roko. — Ti se moreš laglje rešiti, nego drugi Čemu naj bi torej ostal z nami? — Dober gospodar ste — je odgovoril Qui-terio mirno —. Rešili ste mi življenje in zato pripada sedaj vam. Peter Desroches je bil ganjen. Stisnil mu je roko in ga vprašal: — Kaj storimo sedaj? — Čakali bomo — je odgovoril Indijanec s svojo hladno mirnostjo. Trojica mož je vzela orožje v roko, da bo pripravljena na vsak dogodek. Tišina je bila popolna in globoka. Motilo ju je samo težko dihanje spečega ranjenca. Tudi puščava je molčala. A£inulo je tako nekaj ur. Kar naenkrat se je začel odmev težkih u-darcev v veliki daljavi, kakor da je nekaj tež-ketfa padlo na zemljo. Ravno tedaj se je ranjenec zbudil. - " POGLAVJE XI. -- is uti. Ranjenec se je zbudil, ne da bi kdo opazil. Kajti, mkdo v sob« navzočih ni mislil nanj, kajti, zaposleni so bili z veliko hujšimi stvarmi. Čudni ropot ie med tem ponehal, a Mavricij Tarnier se je domislil, da je nekaj sličnega čul v (M tragična noči, ko je bila gospodarjeva kČi ugrabljena, Tajittrtvene stvari (stvari ali bitja?! ao Ut torej v bližini? Ali so imele še obhod ▼ -srcu noči? Gospodar in Indijaaec, ki sta spoznala tisti fantastični hrup, sta »e. pogledovala vpraševaje. S kakim novim tajin-stvenim sovražnikom bodo imeli opraviti? Kaka nova nevarnost jim grozi? Pozabljeni ranjenec pa se menda ni zavedal, v kakih razmerah se nahaja: ležeč vedno na postlji, nepremično, je imel samo odprte oči ter gledal zeleno luč mrčesov, ki so viseli na stroju. Ni bil še pri sebi, glava mu je bila polna misli. Ležal je nepremično, ne da bi se ganil, v stanju nezavesti, ali trpel ni . Drugi trije možje so bili na straži, in si niso privoščili počitka. Ure noči so bile mučne, vendar je kmalu prišla zora, V nemoteni tišini so si mogli domnevati, da so le sanjali o zvokih bobnov in čudnem ropotu udarcev ob zemljo. Mogli so si misliti, da so na varnem v veliki puščavi, ne da bi jim grozil kak sovražnik. V resnici pa so utegnili biti Jibarosi v senci, v zasedi, in gotovo so se bližali molče, kakor je bila njihova navada, čakajoč na primeren trenutek, da neopaženi zasedejo hišo. Iznenada se utegnejo dvigniti plameni od vseh strani in obsedenci bi se morali - ker bi jih dušil dim — vdati se, ne da bi imeli časa za brambo. Hkratu bi se indijanske sulice zasadile v lesovje hiše in pred zoro bi banda zbežala v nedostopno zavetišče, vzemši seboj krvave glave premagancev. Vse to bi se gotovo zgodilo pred dnevom: kajti Jibarosi se ne bore nikdar, ako niso Srav prisiljeni, na solnčnem svitu. In ker se liža zora — kaj čakajo še? Će bi minula tako še ena ura, potem se ne bi bilo ničesar več bati do naslednje noči. Morda so Indijanci ostavtii te tri može, da bi zasledovali spremstvo in jih napolnili v pri- mernem trenutku, ko bi bili gotovi, da so .močnejši za napad? Tudi ta domneva je bila možna, ali vkljub temu je bilo treba poojstrili pozornost. V vsakem hipu bi mogel priti strašni napad in gorje, ako ti trije potovalci ne bi bili pozorni in bi se pustili iznenaditi. Mavricij Tarnier, ki je stal nepremično poleg vrat možkih, je poslušal najpozornejše >n z napetostjo, da bi čul tudi najmanjši ro^ot zunaj hiše. Gospodar pa je stražil pri vratah žensk, dočim je Quiterjo, pozorno in z zaprtimi očmi, napenjal uho, da bi razločil med različnimi nočnimi šumenji in žuštenji, ki so zanesljivo napovedovali bližino sovražnika. Nikdo ni mislil na ranjenca, ki je polagoma prihajal k zavesti. Sedaj se je spominjal, kaj se je zgodilo z njim, predno je izgubil zavest* kako je bil privezan na mučeniški kol ,obdaa od sovražnikov, in zdelo se mu je, kakor «ia še vidi divjaške obraze. Kaj so delali v ti1-stera trenutku? Ali je mučenje končano? Al* je bil že tik blizu smrti? Sicer pa ni trpel, nobena rana ga ni bolela več. In zakai sc. jjt*. obsodili na smrt? Kako je mogel priti v roke divjakov? Odkod je prišel? Kara je šel? Napor, da bi uredil svoje misli, je zopet osiabil ranjenca in polagoma je zapadel zopet v zaspanost, v kateri so se sanje mešale z resničnostjo. Ali, v sanjah so se ideje zop£t razvrstile v logično črto, vsled česar se je ranjene^ zbudil pri polni zavesti. Razumel jc, kje fe, ne pa da bi si mogel razložiti, kako je priSel tja. Spoznal .jc zopet indijansko hišo. razločil je v polutemi trojico mož, postavljenih in nepremičnih, in razumel je. da to niso več sovražniki, ki so ga bili ugrabili, ^ . V glavi se mu je pojavila misel, ki ga jo vznemirjala; vtaknil jc roko v notranji žep1 »EDINOST« Stran m. To |e videl neki stražnik, prijel tifika in g« odpeljal na policijo, kjer je izjavil, da se piše Ivan Logar. ____ Darovi za nesretne žrtoe i lstrl Namesto venca pok- Adolfu Stadler k Za-rečja rodbina Korošec, Lampret, Mizgur-Kregar 110, ob svatbi Dragice Kovačič z Jankom Ramovš pri Cvetanovih v Šmarjah (80 lir in mesto 20 din. 12 lir) 92, T. P. D. E. za storjene usluge (VII. prespevek) 22, Kanoni* Grašič 10, nabrano v Kortah pri Piranu 150. Zadnji izkaz: 125,546*75 L, 14% din., 1000 rubljev, 300 nepr. kron, 1 dolar in 1*10 marke. Skupaj: 125.93075 L, 1496 rvega Jstran, pesnfka-lirika, narodovega ljubljenca Simona Gregorčiča in popoldne našemu narodnemu Žalostno so se v jutro oči zavednih Kobarid- . obračale v roseče oblake, katere smo j dež zadnph_ dni oddih v naravo Vesti is Nofranisks Spodnja Idrija. Kakor je prinesel blagodejnj »__j.: v naraun. tako je bil cev, preje v vročini in suši toliko časa zaman pri-j nam praznik VnebovzetjaL^-r! čakovalf Toda okoli 9. ure se je pokazal ko-' težkih dneh našega sedanjega šček siniega neba, nakar smo jo udarili proti dan smo namreč praznovali Sv Lo™%je; se je na prostem imela da- Katol. ploven, ^obraževalnega društva v Sp. življenja! Ta tukaj 301etnico rovati sv maša v spomin pesnikovim manom. Idriji/ Ob tej priložnosti smo ustanovili tudi rovati sv. mas vreIe množice potrebno »Kmetsko in delavsko zvezo« za Spodnjo Idrijo, V ta namen sta prihitela med nas naš poslanec Šček in dr. Bitežnik. Domačega in sosednega ljudstva se je že dopoldne pri službi božji vse trlo; po službi božji pa je bila šolska dvorana premajhna za ... ... 1« J< 1 '_____iTctroinn in Od vseh koncev in krajev so domačega prebivalstva na pesnikov grob, zlasti njegovi najbližji rojaki iz Vršnega in Li-bušnjega; ceste so kar mrgolele narodnih romarjev, ki so se šli z ljubeznijo in hvaležno- SnJ^^rMS niso | toHko^štotin ljudi, ki so poslušali vstrajno in moŽi vdeleŽti slavnosti narodnjaki iz bolj hvaležno svojega poslanca šceka, ki je v do-oddaljenih krajevi A v srcu so bili med nami ^ razlozl1 oolozai V dr' in svoja čustva so nam dejansko dokazali s ^Požrtvovalni g. dekan, ki je istega jutra že mačih besedah ljudstvu razložil položaj žavi, katere podaniki smo. Nato je Bitežnik razložil zborovalcem pomen in nujnost »Kmetske in delavske zveze« _____ __ __________pristopu. Moč njegove besede ei.pm „.m ic v vznešenih besedah razložil je navdušila vse _ skem, nam je v ^ .-----ki .mači Župnik razložil pravila »Kmetske m de- oreieZi^eVpropoved"v domačrcerkvi in v Ider- in poživljal k pristopu. Moč njegove besede skem,^Ma jev vznešenih besedah razl^il ^ navdušila vse zborovalce. Potem je še do-nedeljski evangelij. Spomnil se je pesnika, biji obrodile tako kot lani. Cene so nižje, nego lani, ker je povpraševanje iz inozemstva zla-, sti iz Nemčije manjše kot lani. Izvozne cene, ki jih ponuja Nemčija, so 10 do 12 K 1 kg za slive v vrečah, a 14 do 15 K 1 kg za slive v zabojih, vse ab postaja. Izgledi letine koruze v Jugoslaviji. Poljedelsko ministrstvo javlja, da so se vsled dežja izgledi letine koruze znatno zboljšali. Jugoslc venska razstava v New=Yorku Dne 25. oktobra se o-tvori v New*Yor* ku razstava naseljeniških skupin pod pckroviteljstvc 5te, kar bo brez dvoma zanimiv del raz* stave. Interesantno bo za Amerikance delovanje slovenskih in hrvatskih mi išajonarjev. Umetnost bo zastopana po* kom slik, čipk, narodnih noš itd. • Stanie ruske petrolejske industrije. Po uradnem poročilu, ki ga je pred kratkim dobila estonska vlada in ki so ga objavili [listi, se da stanje petrolejske industrije v ■RijKŠii takole opisati Začetkom oktobra L 1917 se je cenila paloga petroleja v Rusiji na 24,000.000 sodov- po 42 gadonov. Od teh se je 15,000-000 sodov nahajalo po zalogah ob rustju Volge. Dasi je že 1. 1917 bil promet !po železnicah pomanjkljiv, so se notra* nii trgi še mogli zalagati s petrolejem. t'L. 19l8. so se razmere korenito izpre* menile. Proti koncu 1. 1917 so boljševiki [izgubiH Groznvj in v avgustu L 1918. [Baku. Toda tudi pred evakuacijo teh rkntjev po boljševikih so bile prometne razmere zelo slabe in možnost prevoza petroleja zelo majhna. Dokler je bila plovba do Astrahana mogoča, je bilo pripeljanih v Astrahan le 74,000.000 pu* dov petroleja in petrolejskih izdelkov. ^Ta. koKčina pa predstavlja le 25% na? Vadhe količine, ki je prihajala v omenje? ?no mesto. Vsled zgube krajev, kjer se nahajajo petrolejski viri, je grozila sovjetski vladi nevarnost pomanjkanja petroleja. Ta bevarnost bi bila v vsaki drugi evropski idržavi brez pomena, ker je petrolej le postransko narodno bogastvo, dočim je Jv Rusiji ravno nasprotno, ker igra pe* feiolej zelo važno vlogo v gospodarskem {življenju države. Položaj Rusije glede (petroleja se je zboljšal le Ledaj, ko so jboljševiki zopet zavzeli kraje, kjer se nahajajo petrolejski viri. Toda proiz* vodnja petroleja je zelo padla, kakor ka* žejo sledeče številke: V januarju 18,200.000 pudov ali 2,184.000 sodov; v f februarju 17,300.000 pudov ali 2,100.000 3odov, v marcu 19,300.000 pudov ali 2^16.000 sodov, v aprilu 17,900.000 pu* dov ali 2,148.000 sodov, v maju :J6,500.000 pudov ali 1,980.000 sodov, v juniju 15,100.000 pudov ali 1,812.000 so* ,dov, v juliju 13,300.000 pudov ali ;1,596.000 sodov, v avgustu 12,200.000 pu* ■'dov aH 1,464.000 sodov, v septembru .10,600.000 pudov ali 1,272.000 sodov, v joktobru 7,200.000 pudov aH 864.000 so* 'fiov, v novembru 4,100.000 pudov ali 492.000 sodov in v decembru 5,400.000 pudov ali 648.000 sodov. Skupaj 157,300.000 pudov ali 18,876000 •jodov. L. 1917 je delalo v okraju Baku*a več ko 3000 virov, dočim se jc v janu* arju 1. 1920. dobival petrolej samo in 1800 virov, v septembru istega leta še •sasmo iz 1340 in v januarju letošnjega leta komaj iz 820 virov. Pridobivanje petroleja v okraju Gro* znyj je bilo v boljšem stanju, kajti v 1. 1920. se je pridobilo za 10,000.000 pudov grobega petroleja več kot v 1. 1919, do* ■čim se število delavcev ni povečalo v istem razmerju. Sovjetska vlada je po* slala iz petrolejskih virov na ozemlju Groznega več petroleja, kot ga je bilo pridobljenega 1. 1920., ker je rabila tudi stare zaloge petroleja. V 1. 1920. se je ves petrolej, ki je bil poslan iz teh kra* jev v druga ruska središča, prepeljal po železnici, dočim se je 1. 1916. in 1917. iprepumpalo 50% petroleja v pristanišče Petrovsk, odkoder se je potem prepeljal v razna središča na pamikih. Kar se tiče položaja na petrolejskem .ozemlju pri Embi, naj se omeni uradno poročilo sovjetske vlade, ki' so ga ob j a* viti moskovski listi in za njimi tudi li* tovski. To poročilo pravil, da je bilo pri* dobivanje petroleja v omenjenem kraju zelo težavno, ker ni bilo potrebnih skla* di£č in ker je primanjkovalo-delavcev in orodja. Tekom 1. 1920. se iz tega kraja petrolej sploh ni izvažal. L. 1917. se je pridobilo 1,872.000 sodov, leta 1918. 1.068.000, 1. 1919. 192.000 in L 1920. 448.000 sodov. Splošna proizvodnja grobega petrole* j a na vseh ozemljih s petrolej skimi viri ,je znašala L 1917. 63,072.000 sodov, leta 1918. 27,168.000, L 1919. 31,752.000 in leta 1920. 25,429.600 sodov. Količine petroleja in petrolejskih iz* delkov, s katerimi razpolaga Rusija, se ceni: 1. grobega petroleja 15,660.000, od* padkov od petroleja 13,478.000 sodov, petroleja za luč 1,462.500 sodov, mine* ral neg a mazila 525.700 sodov (sod po 8 -pudov), lingroina 237300 sodov, piro* nafte 250.000 sodov, bencina 1,013.300 sodov in 3,606.000 sodov drugih izdelkov j te vrste. Po mnenju g. Lomova, predsednika vrhovnega gospodarskega sovjeta, so 3A navedne količine potrebne ruski repu* bilki, dočim je ostanek na razpolago za izvoz v inozemstvo. Z jugotlorenskega tržišča s poljikiai pridelki. Zadnji teden je padlo precej dežja po vse; Jugoslaviji, vsled česar so si opomogli krompir, koruza, otava, ajda. Ajda bo lahko rodila — vsaj v Sloveniji — popolnoma nor* matno, čeprav je zaostala, ako seveda ne pritisne prezgodnji mraz. Dež je koristil največ v nižjih legah« dočim žalibog na peščeni zemlji, kjer se je vsled suše vse postiSilo, m imel kaj rešiti. Vsled škode po suši izredno rastejo cene koruzi in ovsu. Koruza notira 820 do 850 K ab postaja vtovoritve. Naraščanju cen koruze je krivo v veliki meri pomanjkanje vagonov, ki je zlasti občutno v Bački in Banatu. Pokritih vagonov tam sploh ni, dočim jih je v krajih, kjer jih komaj morejo vporabljati dovolj. Prometno ministrstvo podvzame vse mere, da se temu pomanjkanju vagonov odpomore, zlasti tudi zato, ker je vsled malo vode rečni promet skoro onemogočen. Ponudba pšenice je živahna, zlasti v Bački, promet pa je neznaten, ker pomanjkanje vagonov ovira transport. Pšenica notira 1020 do 1040 kron ab postaja vtovoritve. Producenti zahtevajo ponekod v~Vojvodini tudi 1050 kron za 100 kilogramov. Prejšnji teden je bilo malo kupčijskih zaključkov. - Oves se kupuje za vojsko. Cena 720 do 730 kron ab postaja vtovoritve. Letošnja kvaliteta je zelo dobra. Ječmen prihaja na tržišče večinoma iz Srbije po ceni 700 do 750 kron ab postaja vtovoritve. Promet z moko je precej Živahen. Povprašuje se v prvi vrsti za najboljšimi kvalitetami, za katere se plačajo tudi visoke cene. Cena moki št. 0 15 do 16 K ab postaja vtovoritve Tudi za moko velja isto, kar smo gori omenili, da namreč pomanjkanje v a- HALI OGLASI IMilra m U - V«0 - Ma PRODA SE krasna dvonadstropna hiša, oddaljena dve minuti od postaje, na cesti zelo lepi' legi, s trgovino in krčmo (z dekretom) s kletjo in posodo za 200 hI in drugimi potrebščinami. Zraven je krasno zemljišče. Kdor jo Želi kupiti naj se čimpreje potrudi na ogled in dogovor na lice mesta v Levade št 605, Istra. 1505 DIMNIKARSKEGA pomočnika išče Ludvik Rudež, Kobilja Glava, p. Štanjel na Krasu. 1507 DEČEK 16—17 leten, ki se razume {Mri konjih in drugemu delu, se takoj' sprejme. Pojasnila: Plesničar, via Donizetti 5. 1508 V AJDOVŠČINI se proda hiša. Vsa potrebna pojasnila daje Štefan Stekar, trgovec v Ajdovščini, 1509 JŠČE SE služkinja za slovensko gostilno. Naslov pri «Edinosti». 1510 HRASTOVI sodi mali in veliki Via Tintore 2, zaloga vina. se prodajo. 1512 POSTELJE iz trdega lesa L 120.—-, vzmeti L 70.—, žimnice L 50.—> umivalniki, nočne omarice, chifloniers se prodajo po nizki ceni. Ulica Fonderia št. 3, skladišče. 1511 LEPO STANOVANJE, soba in kuhinja, voda in plin, se zamenja z večim 2 do 3 sobe z vodo in plinom. Via Coroneo 29, II. stopnice, IV. n. vrata 18. z vrečami. ze gonov ovira transport in v veliki meri povzroča podraženje moke. Cena moki je visoko nad svetovnimi cenami, vsled česar je izvoz zaspal. Avstrija, Nemčija, Švica in Češkoslovaška kupujejo ceneno ameriško moko. Fižol se je prejšnji teden zelo podražil vsled tega, ker bo letos vsled suše malo pridelka. Mešani fižol 500 do 550, a beli 700 do 750 kron ab postaja vtovoritve. Izvoz žita skoro popolnoma počiva, in to ne Ie vsled prometnih težkoČ, temveč še bolj vsled previsokih cen. Ako se razmere v najkrajšem času ene zboljšajo v obeh ozirih, bo ostala Jugoslavija popolnoma izključena iz svetovnega žitnega trga. Urad Ljubljanskega velikega semnja« izda povodom semnja ofioijelen sejmski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razšla vi jajočih tvrdkah in bo izboren pripomoček za trgovske stike z inozemstvom. V katalogu bodo razvrščene firme v treh oddelkih, in sicer bo prvi oddelek obsegal seznam razstaviteljev po zaporednih številkah paviljonov, drugi oddelek bo obsegal abecedni seznam razstaviteljev z navedbo paviljona in številke, ki jo i-majo v paviljonu. V tretjem oddelku pa bo abecedni seznam kategorij izdelkov, ki jih razstavljajoče firme razpečavajo. Kakor samo po sebi umevno, bo katalogu prideljen vodnik po sejmišču in najnovejši načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik reklamni del. Tiskan bo v vseh jugoslovenskih narečjih, tako da bo že s tem otvoril najboljšo reklamo na tvrdke, ki bodo vanj uvrstile svoje oglase. Produkcijo surovega olja (petroleja) so v zadnjem času v Ameriki zmanjšali za približno 100.000 sodčkov na dan. Začetkom januarja t. 1. je znašala 830.000 sodčkov na dan, začetkom julija le še 760.000 sodčkov. Najvažnejša petrolejska polja v Ameriki se nahajajo v državah Oklahoma iin Texas. V Rumu-niji so tri najmočnejše družbe Steana Romana, Astra Romana in Romana Američana. A-merikanci trdijo, da je vzrok padcu cen pri petroleju ne toliko nadprodukcija kot dejstvo, da se je konsum silno zmanjšal. Ljudje menda štedijo celo pri petroleju ter za razsvetljavo vedno bolj uporabljajo elektriko in celo svetilna plin se je precej moderniziral. Italijanska gospodarska penetracija Balkana postaja čimdalje važnejša. Pred enim letom je Banca Commerciale Italiana v Milanu ustanovila v Sofiji svojo afiliacijo pod imenom Banca Commerciale Italiana e Bulgara s kapitalom 12 milj. levov, ki je pred kratkim zaključila svojo prvo poslovno leto, za katero je razdelila 8% dividendo. Banka je važna eksponentinja italijanske trgovine in italijanskega vpliva v Bolgariji. Italija je takoj po sklenjenem premirju vrgla velike množine blaga na bolgarski trg ter je v par mesecih sklenila kupčijo za 450 miljonov levov. Zdaj se gre za to, da bi ta trg tuda ohranila in kot kaže dosedanji razvoj, se ji bo ta namera tudi posrečila. ŠIVILJA izurjena za ženske hi otroške obleke prevzame vsako delo. Eventuelno pride tudi na dom. Ernesia, Via Riborgo 17. 1497 RADI SELITVE iz Trsta se odda stanovanje s 4 sobami in kuhinjo. Scorcola Cordaroli 271 (vila Gortan). 1506 Urnik od 1. julija 1921 Lir Tja ODHOD Nazaj Lir — 7.— ■ Trst (P. Oberdan) f 12.— 28.35 3.80 7.40 Bazovica..... 11.25 25.05 6.90 8.10 Kozlna-Herpelje • 11.— 22.35 7.50 8.15 Tuble...... 10.50 2045 8.7S 8.25 Mate. .j« • • • • • 10.40 20.20 945 8.35 Markovščina . , , 1030 18.70 10 20 8.45 Gradišče..... 10.20 17.85 11,05 8.50 Obrov ..... 10.10 1695 12.— 9,— Hrušica • • • • • J 0.05 16.05 13.— 9.10 Podgrad..... 10.— 15.85 13.55 9.15 Račiće •••••• 9.55 14.25 14.55 9.30 Starad •••••• 9.45 13.25 16.15 9.45 Pasjak •••••• Sapjane..... 9.15 11.65 16 75 9.50 9.05 1105 17.75 10 — Rupa . ..... Perma n! • . . • • 8.50 10.— 20.50 10 20 8 30 7.25 21.60 10.30 Jurdani , • • • • 8.20 6.15 22.25 10 35 Jošići ...... 8.05 5.40 23.— 10.45 Mat ulje . • . . . 8.— 4.30 25.S5 11.— 11.15 jjgg tsteb-fetiji (ti) 7.30 3.— 28.35 11.45 r Rab (TrgLBsttfti) g 7.— — Trst Podgrad Lir Tja ODHOD Nazaj Lir —.— 16.30 S Trst (P. Oberdan . f 930 13.— 3.80 17.10 Bazovica ...... 9.- 10.20 690 17.35 Kozina-Herpelje • 8.40 7.50 7 50 1750 Tubi je...... 8 25 6.f»0 8.75 18.- Materija . . . • . 8 15 5.35 9.45 18.10 Markovščina • . • 8.05 3.85 1020 18.20 Gradišče • . . . • 7.50 3.— 11.05 18.25 nbrov...... 7 45 210 12— 18.30 Hrušica . . . . • 7.40 1.20 13.— 18.40 v Podgrad • • • , . jj| 7.30 —.—' POZOR1 Srebrne krone in zlato ;x> najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via f Madonnina 10, J. 38; KRONE, goldinarje in srebro, plačam po zvi-šanih cenah. Francesco Buda,,Via Scalinata št, 1. Pozor na naslov! 41 CUNJE, velike, čiste, bele kupujem po 1 do 4 lire. Ulica Solitario 1. 1465 RADI družinskih razmer se proda hiSa s 4 sobami, 2 kletmi, svinjakom, vrtom s sadnim drevjem in obširno njivo ob državni cesti in postaji v Sloveiiji. Naslov; Jos. Huber, Opatija. 1382 SREBRO. Samo v ulici Pondares štev. 6, I n., dobite največ za krone in goldinarje. 1397 ZLATO in srebrne krone plačam več kol drugi kupei. Albert Povb. urar, Mauim 46 fw bližini drvenega trga). 29 SREBRNE krene in goldinarje plačam po najvišjih cenah. Saloniechro, Trst, Piazza S. Caterina 3, III- 1491 V SENOŽEČAH se odda dobroidoča gostilna in tobakarna. Naslov pri upravništvu. 1498 SPALNO SOBO, vzmeti, žimnice, nočne omarice, umivalnike, prodan tudi posamezno. Via Fonderia 12, L - 1503 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (prej iamjq) Samo no debelo za preprodajalce. Trakovi, moške in ženske nogavice, robci, čistilo za čevlje Brili, Ecle, Lift različni glavniki, špaga, dišeča mila, kratače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir L t. d. po dnevnih cenah. S. Nlcolo 19 GiACOMO LEVI S. Nicofo 19 v Trstu registre van a zadr, z neomejenim jamstvom Ulica Mer Iniol da Pnlestrlna it. 4. L sprejema hranilne vloge od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 1] o 2 O večje po dogovoru Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Osje posojilu po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 1. Ker potrebujem večjo množino srebra, je plačam po najvišjih cenah. ■a assEsasaBi iib m — TVRDKA — i DEBIAS10 i DONEHIS i Trst, ul. Coroneo 13, tel. 12-34 priporoča svojo zalogo IZREDNA PRILIKA. V Gaberjih pri Štanjelu št. 17 &e ceno proda enonad stropna hiša vinsko kletjo, živim in mrtvim inventarjem Cene po dogovoru. Petrič, Via Molino Vento 19 vrata 8 ali Gaberje 17. 1472 KROJAČNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi št. 34, HI. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pplej delavnice odprla tudi sakm za izfotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne ob leke. Priporočam se za obilen obisk. A. Mer« nolja Rieger, Commerciale 3. 566 Dve Ml no prodaj prva v Ljubljani Štirinadstropna z 10 9tanovanjI, (kupec dobi moderno stanovanj); c ruga v Sp. Šiški moderna trieadstropua biSa z dvoriščem In vrtom, tudi stanovanje za kupca. Cena ugodna. Naslov pove An. zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 635 Borzna poročila. Tečaji: Trst, dne 24. avgusta 1921. Jadranska banka .............. 275 Cosulich ........ ••*••••••• 335 Dalmatia..................272 Gerolimicb • .......................1400 Libera Triestina •••••••••••••• 442 Lloyd ....................... Lussino 700 Martinolich . ..................t ». • 165 Oceania *••..*.•»... o. .... 3"'0 Premuda 370 Tripcovich ......................330 Ampelea.............................615 Cement Dalmatia .•••.••.••••.. 322 Cement Spalato...............307 x Tuja valuta na fržaikem trtfni Trst, dne 24. avgusta 1921. avstrijsko nemške krone ••••••• 2.25— 2.35 češkoslovaške krone 27.50— 28.50 dinarji..............58.75- 54.25 leji................ 28 50— 29.- marke.............. 27.50— 28 50 dolarji.............. 23.45— 23.60 francoski franki .....•••.. 182.-184.— švicarski franki 402.--404.— angleški funti papirnati 87.- 87.50 angleški funti, zlati ...•••.. 105.-1G6.— napoleoni...........- . 88 75 — 89 50 lnserlrajte «„Edinosti" PozBf firikaflti-Priiirti! V večjem trgovskem središču se proda velika popolnoma nova trgovska hiša radi preselitve. Hiša je prosta kot nova vseh omejitev stanovanjske naredbe in davka. Ponudbe pod „TRGOVSKA HIŠA" na anončno družbo ALOMA COMPANY z o. z _LJubljana, Kongresni trg 5. 676 VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih In pisanlti, žepnih robcev, tnožklh nogavic itd. i nam. im itn 1.1 n sh. n I CEHE CTEKLEHINE i Prodaja oa debelo. Porcelan, lončevina, raznovrstna steklenina. — m Najrazličnejše vrste korazarcevza pivo, vino, im likerje itd., steklenice, svetiijke, cilindri, šipe l1/*—2 mm debele za stavbo v zabojih, željo tudi po natančnih merah. BI SI UulillansRn Kreditna &anlra| Pođružnka v TrsS&s. \\ Centrala v Ljubljani. Po drobnice: ! m, loreiljt, Eoma, SaraL Split,Trst, MM Piuj, Delniška glavnica K 50.083.089. Bagro R 45.000.030 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3'/.°/ nlirMhHHiin na žiro-račune proti 37* ^MNlM Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. 1 Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 ŠIRITE Ve!ecenj@na gospa! 99 && pristni izdelek, garantiran iz čistega sadu, je zdrava, okusna, rediina in ekonomična, katero se priporoča osobito otrokom, bolehavim in bolnim na živcih. Kot primes k kolonijaln? kavi, da lepo tečno barvo in ji poveča slast. _ Pozor na znamko« Prva tržaška tovarna figoue kave „LEVAT4TE" L&ser & Lulta, Vsa Carplson 10-12 — Trst Za loga ieleznin in kuhinjskih potrebščin — Izbera ročnih strojev za drobljenje mesa — Tehtnice, šape, lopate, vile, škropilniki, krtače za konje in vole itd« po zmernih cenah ^^^ Retfllni proseb za živino za konje, rogato živino ovce, in prailče, se rabi z najboljšim uspehom: ako živina ne more jesti, slabo prebavlja, zboljSuje pri kravah mleko in je dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kaSljtt za konje. Sigurno sredstvo proti kašlju in pljučnemu kataru pri konjih-Priporoča in razpošilja: 548 v Vipavi izvršuje oso tiskarska im točno In solidno M tiskarne se iiaino v m Sv. Frančiška f&m 3.29 BSFIDAMCUA DAMINA >1 mM> Cei& Mmrn, Kotor, Kron], Ljiiij-^Hl/KH 1^1 Jl\H DHHAH ■ f liano, Marmor, HsMć, mm, Sarajevo, sprejema vloge no hranilne knjižice, žiro in druge vloge m ndoMnejihnl pogon = M Šibenik, Zadar, ZosreE, Trs*, M. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji H | Postopne zoezezrol oečjlail KrflllPta-lnlnozemstgu _ iMiiBnimimu^iiaiiBiiiim J