Št. 22 (1401)	Leto	XXVII
NOVO MESTO, četrtek, 27. maja 1976
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Mladi po poteh očetov
Dolenjske Toplice: na partizanskem mitingu pred 3000 občani sprejel raport Franc Leskošek—Luka
Predzadnji torek se je v novomeški občini končal pohod na
POHOD USPEL ~ Štiri domicilne brigade so se zbrale v Dolenjskih Toplicah, kjer so jim domačini pripravili s pravim partizanskim mitingom lep sprejem. Slavnostni govor je imel predsednik ZZB NOV Dolenjske Toplice Stane Goršič. Na sliki: Franc Leskošek—Luka sprejema raport.
Junija zbor pionirjev Jugoslavije
Posvečen bo razvoju ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju — Zbor bo v Vasi—Fari v kočevski občini
Zbor pionirjev Jugoslavije bo 19. junija v krajevni skupnosti Vas-Fara v kočevski občini. Na tej prireditvi se bo zbralo okoli 8.000 pionirjev iz vse Jugoslavije, največ iz Slovenije. Pokroviteljice zbora bodo občine Kočevje, Ribnica in Delnice s sosednje hrvaške strani Kolpe.
Pionirji iz oddaljenih krajev bodo prispeli že 18. junija zvečer in bodo gostje pionirjev iz vseh treh občin-pokroviteljic. Predstavniki občin gostiteljic bodo sprejeli mentorje pionirjev in se z njimi pogovarjali o delu pionirskih organizacij ter izmenjali izkušnje.
Zbor pionirjev Jugoslavije je posvečen prvemu osvobojenemu ozemlju in razvoju ljudske oblasti. Temu primerno bo prilagojen tudi program zbora; pionirji bodo tudi zavarovali osvobojeno ozemlje in nadzorovali vstopanje in izstopanje s tega ozemlja.
Na osrednji proslavi, ki bo dopoldne, bo predvidoma govoril Janez Vipotnik, v kulturnem programu pa bodo nastopili pionirski pevski zbori. Na zboru bo predan raport komandantu Francu Leskošku-Luki o poteku pohoda po partizanskih krajih, ki se je začel v Brestanici in bo končan v Fari, in o letošnji Kurirčkovi pošti.
J. P
osvobojeno ozemlje, ki se je začel konec aprila v Brestanici, končpi pa se bo na zboru jugoslovanskih pionirjev v vasi Fara pri Kočevju.
Na prostrani jasi nedaleč od topli-ške osnovne šole so se v popoldanskih urah zbrale štiri domicilne mladinske brigade. V desetih dneh -ves čas so se pri spremstvu menjavali borci in aktivisti NOV - so s pripadniki JLA prehodile več kot 250 km dolgo pot, po kateri so 1942 hodili partizani, in obenem obiskale spomenike, obeležja, grobove padlih borcev in se ustavile skorajda pri vseh partizanskih mamicah in borcih, ki se zaradi onemoglosti niso še enkrat mogli udeležiti pohoda na osvobojeno ozemlje.
V Dolenjskih Toplicah je pohodnike pričakalo okoli 3000 občanov, raport prvemu komandantu slovenskih partizanskih brigad Francu Leskošku-Luki pa je predal komandant mladinskih partizanskih brigad Lojze Retelj.
SEVNICA:
DVOJE PRIKOLIC ZA TOLMINCE
Delegati zbora krajevnih skupnosti in združenega dela sevniške občinske skupščine so na zadnji seji izločili 100.000 dinarjev iz sredstev, ki se natekajo iz gospodarstva (3 odst. od bruto OD) in negospodarstva (1,5 odst.) po samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti in negospodarske naložbe v občini To bo prispevek devetih krajevnih skupnosti sevniške občine po potresu prizadetim Tolmincem KS Bučko in Šentjanž so oprostili, ker sta preti velikimi akcijami modernizacije cest (v Šentjanžu so v petek že začeli). Delovni ljudje že namenjajo za Tolmince tudi enodnevni zaslužek, tozdi Lisce in delovna skupnost skupnih služb v Sevnici so v ta namen že delali v soboto, razen tega pa zaposleni Lisce zbirajo še poseben prispevek za Tolmince in Rdeči križ.
VODOVOD NA GORJANCIH
Na Gorjancih so dokončali vodovod za številne hribovske vasi in zaselke. To veliko pridobitev bodo proslavili 6. junija na Planini v najvišje ležeči vasi na Gorjancih. Za vodovod so v delu in denarju ogromno pispevali občani, pomagali pa sta jim tudi krajevna skupnost Podbočje in občinska skupščina Krško.
GOSTJE IZ AFRIKE IN AZIJE. Kmet Panjan s Krasinca še ni imel takega obiska kot v soboto, 22. maja, ko so si njegov hlev, stanovanjsko hišo in nekaj polja ogledale gostje iz 9 afriških in azijskih držav. (Foto: Ria Bačer)
Lepo, še več: nepozabno...”
Ta teden se mudi pri nas 10 žena iz afriških in 11 iz raznih azijskih držav — Tu je zaključek mednarodnega seminarja o zadružništvu
Od 21. do 29. maja poteka v Sloveniji del mednarodnega seminarja, ki ga organizira in financira Švedska in na katerem se predstavnice dežel v razvoju posvečajo vprašanjem zadružništva.
Gostje vodi po Sloveniji Mara Rupena-Osolnikova, predsednica podkomiteja žena zadružnic v mednarodni zadružni organizaciji Bivajo na Otočcu, od tam pa jih vsak dan vozijo v razne kraje. Dobrodošlico so izrekli gostjam v petek zvečer na sprejemu, ki ga je priredil Andrej Petelin, predsednik zadružne zveze Slovenije, prisotni pa so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja republike in Dolenjske. O pomenu sodelovanja med nerazvitimi deželami, posebej pa še o tem seminarju je govorila Vida Tomšič, članica sveta federacije.
V soboto, 22. maja, so semina-ristke obiskale črnomaljsko občino. Po razgovoru v tovarni Belsad so se ustavile na Panjanovi kmetiji v Kvasici potem pa so se v viniški osnovni šoli pogovarjale s krajani. Zanimala so jih vprašanja v odnosih kmet -zadruga, področje izobraževanja žena in otrok itd.
Udeleženke seminarja so v nedeljo obiskale Žužemberk in Prevole, kjer je bilo zlasti prisrčno snidenje z brigadirji, popoldne pa so bile v Dolenjskih Toplicah. Domači in občinski predstavniki družbenopolitičnega življenja so se z gostjami pogovar-
Hud boj za prvo mesto
jali v osnovni šoli, zatem pa so bile na proslavi krajevnega praznika v Prosvetnem domu.
Gostje iz Kenije, Tanzanije, Ugande, Zambije, Bangladeša, Indi-
f'!, Filipinov, Malezije, Sri Lanke ter vedske so z zanimanjem sledile programu. Veselo pa so bile presenečene, ko so predstavnice posameznih držav med aplavzom klicah na oder in jim izročali spominske plakete. Prav tako jih je navdušila naša narodna in partizanska pesem, ki so jo v topliški dvorani lepo predstavili člani moškega pevskega zbora in drugi izvajalci programa.
Velja omeniti, da je bilo na Švedskem doslej že več takih seminarjev, prvič pa so del izobraževalnega programa prenesli v Jugoslavijo, kar je za nas veliko priznanje.
RIA BACER
Na nedavnem finalnem republiškem tekmovanju klubov OZN v ljubljanskem Kinu Šiška se je srečalo deset ekip iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi iz gimnazije Kočevje. Teme iz katerih so bila vprašanja, so bile naslednje: delavsko gibanje, manjšine in OZN.
Sprva je kazalo, da bo zmagovalec ekipa celjske gimnazije, potem pa je
žirija priznala Kočevju nepravično odvzete točke. Nato so odgovarjali na dodatna vprašanja. Več znanja ah morda sreče so v teh trenutkih imeli kočevski gimnazijci Alenka Urbanč I.b, France Trdan Ill.b in Boštjan Debeljak Ill.b, ki so priborih svojemu klubu OZN naslov republiškega prvaka.
Klub OZN gimnazije Kočevje dokaj dobro dela skozi vse leto. Vodi ga mentor Vladimir Turk, predsednica kluba pa je dijakinja Vesna Metelko. Tridesetim članom kluba je ta uspeh velika pohvala za dosedanje delo in spodbuda za bodočnost.
E. JUNC
SEVNICA:
VSI CESTARJI VPISALI POSOJILO
Vsi delavci Cestnega podjetja Novo mesto, delo-vodstvo Sevnica, so med prvimi v sevniški občini vpisali posojilo za ceste. Najnižji vpisani znesek na zaposlenega je 3.000 dinaijev.
Dolenjski zvoki v Nabrežini
Novomeška in črnomaljska glasbena šola sta v soboto vrnili obisk Slovenski glasbeni matici v Trstu
REPUBLIŠKI PRVAKI - Zmagovalci republiškega kviz tekmovanja klubov OZN: Boštjan Debeljak, Alenka Urbančič in France Trdan. (Foto: Podržaj)
Plat zvona ne bije na gluha ušesa
O trojni solidarnosti Dolenjcev, posebno o njihovi pripravljenosti pomagati Kanižarici in od potresa prizadetemu tolminsko-kobariškemu območju, govori Marjan Pureber
Naj bo dolenjski človek še v takih stiskah, ne bo pokazal hrbta, kadar je treba pomagati drugemu. To je dokazal že mnogokrat, njegov solidarnostni čut za bližnjega se potrjuje tudi prav zdaj.
Delovni ljudje in drugi občani iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine odpirajo srca in denarnice za kanižarske rudarje, od potresa prizadete Tolmince in za posodobitev slovenskih cest (posojilo).
V organizacijah združenega dela so organizatorji te trojne solidarnostne akcije sindikati. O tem, kako sc je Dolenjska do zdaj »odrezala", je povedal Marjan Pureber, predsednik ^ medobčinskega sveta Zveze sindikatov v Novem mestu, naslednje:
..Zbiranje pomoči za Kanižarico se je začelo na pobudo našega sveta ze v marcu. Menili smo, naj bi sle-
herni dolenjski delavec žrtvoval vsaj enodnevni zaslužek. Do zdaj je zbranih 2,3 milijona dinarjev. Sem so všteti tudi prispevki iz drugih krajev Slovenije. Pomoč še vedno doteka. Zastavili smo si, naj bi pomoč Kanižarici dosegla 4,5 milijona dinarjev. Upamo, da se bomo približali tej številki. Ker bi radi akcijo končali čimprej, saj pravi pregovor, da
(Nadaljevanje na 4. str.)
- ‘
rTV
22. maja sta novomeška in črnomaljska glasbena šola gostovali v Nabrežini pri Trstu ter tako vrnili obisk Slovenski glasbeni matici iz Trsta, ki je bila na Dolenjskem in v Beli krajini lani aprila.
Na popoldanskem koncertu v dvorani slovenskega prosvetnega društva „Igo Gruden" so nastopili učenci obeh šol z izbranim sporedom, ki se je po sodbi ravnateljev Ernesta Jazbeca in Silvestra Mihelčiča ml. v celoti posrečil.
Takega mnenja so bili tudi strokovnjaki za glasbo s Tržaškega in drugi obiskovalci, ki so pozorno sledili izvajanju koncerta skozi vseh šestnajst točk. Posebej kaže poudariti, da je občinstvo napolnilo dvorano kljub nekoliko neugodnemu času za tako prireditev: koncert je bil namreč na soboto, začel pa seje ob petih popoldne.
Izvajalcem in drugim gostom se je v imenu prirediteljev zahvalil
prof. Sergij Radovič. Pri tem je izrazil željo, da bi postala taka srečanja stalna, vendar naj bi v prihodnje izmenjavale gostovanja tudi druge kulturne skupine. Samo v Nabrežini deluje nekaj takih (dan po obisku No-vomeščanov in Črnomaljcev sta imela koncert dva domača zbora, ki ju vodi prof. Radovič).
I. Z.
OTVORITEV ELEKTRARNE V BRESTANICI
Otvoritev brestaniške plin-sko-pame elektrarne bo eden izmed osrednjih dragocenih dogodkov v okviru praznovanja občinskega praznika v krški občini. Slovesnost bo 5. junija v Brestanici. Nanjo so povabili kot gosta tudi tovariša Staneta Dolanca.
MOKRONOG:
V SOBOTO FOLKLORA
Kulturna skupnost Trebnje in mokronoško turistično društvo prirejata v soboto ob 17. uri srečanje številnih folklornih skupin iz Slovenije in Hrvaške. Svojo udeležbo so napovedale folklorne skupine iz Duge Rese, Sa-mobora,	Ljubljane—Viča,
Ptuja, Tržiča, Preloke in domačini. Novo meščanov po vsej verjetnosti ne bo, ker imajo težave z narodnimi nošami. Vsaka skupina naj bi predvidoma nastopila z dvema točkama. Sodeloval bo tudi trebanjski pihalni orkester. Ob lepem vremenu bo prireditev na mokrono-škem gradu, če se bo kaj skazilo, pa v zadružnem domu. Sredi junija bo v Mokronogu že naslednja velika prireditev na prostem: sedaj že tradicionalna kresna noč.
Začenja se »Brežiška pomlad”
Hortikultura '76
Republiško razstavo cvetja ..Hortikultura 76“, ki bo od 4-do 7. junija v Brežicah, združujejo organizatorji z vrsto kulturnih in drugih prireditev. Začele se bodo v četrtek s predstavo Amaterskega odra „Stanko Čer-nelč“.
Razstavo bodo odprli v petek, 4. junija, ob 17. uri v brežiškem gradu. Otvoritveni govor bo imel predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. V kulturnem delu programa bodo sodelovali združeni pevski zbori, recitatorji in godba na pihala iz Kapel. Sledilo bo tekmovanje v vezanju šopkov ob 18. uri, uro kasneje pa prirejajo za udeležence juijevanje v Kapelah.
V soboto popoldne vabijo obiskovalce razstave Pišečani na prijetno vinsko popoldne. Na grajskem dvorišču v Brežicah bo ta dan ob 18. uri koncert Slovenske filharmonije, na Prilipah pa po tej prireditvi ribiški večer.
V nedeljo, 6. junija, dopoldne se bodo Brežičani in gostje zbrali na ulicah, po katerih bo stopala pomladna povorka pod geslom „Cvetje in mladost". Ob 15. uri bo v Globokem lovsko popoldne. Tam bodo nastopile folklorne skupine s Hrvaškega, Bele krajine in Posavja.
Pokroviteljstvo nad republiška razstavo cvetja je prevzel medobčinski svet SZDL Posavje.
Marjan Pureber: ,JSa Dolenjskem solidarnost ne odreče."
V drugi polovici tedna se obeta nestalno vreme s spremenljivo oblačnostjo, v popoldanskih urah bodo krajevne nevihte ali plohe.
NEPOZABNO SREČANJE — Učenci in učitelji novomeške in črnomaljske glasbene šole so bili v soboto, 22. maja, zelo lepo sprejeti v Nabrežini pri Trstu, rojstnem kraju pesnika Iga Grudna. Posnetek kaže zaključni prizor, ko je prof. Sergij Radovič (z očali) v imenu domačinov podaril Silvestru Mihelčiču ml. knjižno darilo. (Foto: Ivan Zoran)
tedenski
mozaik
Katastiofalnega potresa, ki naj bi po vraževernem in z ničemer opravičljivem prerokovanju prestrašenih maloduš-nežev te dni (natančneje: 19. maja) porušil Ljubljano, seveda ni bilo, ampak svetovne agencije kljub temu posredujejo kopico novic o naravnih in drugih nesrečah, ki pestijo Zemljane.
Tako se tla še vedno tresejo v severni Italiji (kar je sicer povsem naravna posledica, ki jo beležimo po slehernem močnejšem potresu - in smo jo, denimo, tudi po skopskem), o silovitih potresih pa so poročali tudi iz Sovjetske zveze, Peruja, Čila in nekaterih drugih krajev. S tem v zvezi velja omeniti izjavo znanega in uglednega ameriškega znanstvenika Waverlyja, Parsonsa; ki je odločno zavrnil ugibanja, da se Zemlja letos nenormalno dolgo trese. Znanstvenik je tudi zavrnil domneve, da naj bi to bila posledica atomskih eksplozij. „Prepričan sem, da v letošnjih potresih ni prav nič nenavadnega - edino kar je omembe vredno, je pač dejstvo, da letos potresi nastajajo v bolj gosto naseljenih krajih kot prejšnja leta. “ . .. znanstvenikove besede za panične nejeverne Tomaže...
Prav tako pa ni nič nenavadnega v silovitem divjanju dveh tajfunov (izredno močnih viharjev), ki sta opustošila Filipine. Tajfuna „Olga" in garnela" (vsak dobi ime po zaporedni črki abecede) sta terjala doslej več deset mrtvih in nekaj sto ranjenih, brez strehe pa je ostalo več kot 20.000 ljudi. Vlada je poslala na ogrožena področja vojake in pomoč v hrani ter zdravilih... narava nikomur ne prizanaša. . .
Kar smo zapisali ob koncu prejšnjega odstavka je sicer res, toda prav tako drži, da včasih tudi človek pomaga pri uničevanju samega sebe. Dokaza za to ni treba iskati zgolj v vojnah in drugih nasilnih dejanjih, marveč tudi v lahkomiselnem ravnanju z okoljem - o čemer se lahko te dni prepričajo tudi prebivalci zahodnoafriške obale. Ta je namreč vse bolj onesnažena zaradi izpuščanja nafte iz ladijskih strojnic... premalo skrbi za sedanje in bodoče rodove...
Snovanje prihodnosti
Samoupravno družbeno planiranje spreminja tudi našo zavest in odnose ter ne pomeni le številk na planinskih listih
Prav danes je centralni komite ZKS, ko je obravnaval uveljavljanje samoupravnega družbenega planiranja, posvetil posebno pozornost tudi dogovoru o temeljih družbenega plana naše republike od leta 1976 do 1980. V njem namreč udeleženci na vseh ravneh, torej od osnovnih samoupravnih celic do republike določajo skupne interese in cilje ter na tej podlagi urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti.
Temelj dogovora je predvsem v dejstvu, da moramo z večjo produktivnostjo neprestano izboljševati delovne in življenjske pogoje, da moramo uveljavljati socialistične samoupravne odnose in humane vrednote in smotrno gospodariti z naravnimi in kulturnimi dobrinami. Prav zato tudi ob novem sistemu planiranja ne moremo govoriti samo o številkah, ki so nam jih doslej navadno predla--gale najrazličnejše strokovne službe, temveč predvsem o vsebini, ki bo še kako pomembna za vsakogar.
Gre za vprašanje, kaj bomo dosegli v prihodnjih petih letih in seveda tudi, kako bomo to dosegli. Med drugim dogovor namreč predvideva, da naj bi ra-stel družbeni proizvod letno za okoli 6 odstotkov, da naj bi se povečevala produktivnost za 3,6 odstotka in da naj bi bili poprečni mesečni osebni do-
hodki na zaposlenega čez polovico desetletja realno višji za 16 odstotkov kot lani, če naštevamo samo nekaj najbolj zanimivih predvidevanj. Vse to pa bo seveda zahtevalo od nas vseh kar največjo odgovornost in zavest, da je prispevek vsakogar določen delež u ustvarjanju boljšega življenja.
Plani, ki smo jih doslej sprejemali, so bili nemalokrat le delno uresničeni. In strokovnjaki pravijo, da se je to dogajalo predvsem zato, ker smo načrtovali odtujeno od ljudi, ker smo se vedno soočali z nasprotji med ostanki stare, predvsem administrativne miselnosti in nezadržnim razvojem samo-upravljavske zavesti.
Prav zato tudi ob uveljavljanju samoupravnega načrtovanja in petletnem dogovoru neprestano poudarjamo, da morajo o planih odločati ljudje tam, kjer živijo in delajo, ter
■	viV
MANILA - Drama se je vendarle končala, toda ne za vse srečno: po bitki med tremi ugrabitelji in policijo niso bili mrtvi samo ugrabitelji, marveč tudi deset potnikov — in to je epilog ugrabitve, ki seje začela minuli vikend na Filipinih. Trge oboroženi možje so ugrabili dvomotorno potniško reakcijsko letalo BAC-111 (vredno 4 milijone dolarjev) in zahtevali od filipinske vlade 500.000 dolanev odkupnine ter prosto pot v Libijo. Filipinski predsednik je ponudbo zavrnil, nakar seje vnela bitka med ugrabitelji in polkijo. Rezultat: mrtvi ugrabitelji in deset potnikov ter uničeno (zgorelo v požaru, ki so ga povzročili streli v rezervoaije za gorivo) letalo - na sliki. (Telefoto: UPI)
IZ ZADNJEGA PAVLIHE
UK PRED KONCEM SVETA
— Konec sveta gor, konec sveta dol, plačati bo treba!
čutiti pri odločanju, da je snovanje prihodnosti njihova lastna naloga in dolžnost, ne pa direktiva, ki jim jo predpiše nekdo drug. In prav zato lahko trdimo, da se je zlasti v letošnjem letu v tem pogledu nekaj premaknilo. Ljudje so postali posebej v TOZD in krajevnih skupnostih, čeprav tu še mnogo premalo, mnogo odločnejši; na sestankih govorijo o načrtih, predlagajo svoje zamisli, poslušajo druge in so se tudi pripravljeni sporazumevati z njimi. Toda ta sprememba je v resnici samo delček tistega, kar hočemo doseči z ustavo. Naše obzorje se namreč kaj hitro zamegli in le stežka pogledamo čez meje tistega, kar nam pomeni delovno skupnost ali življenjsko okolje. In prav. zato ugotavljamo, da imamo tudi pred sprejemom družbenega dogovora še vse preveč neskladij in da se ne znamo, nekateri seveda tudi tega nočejo, sporazumeti.
Za sporazumevanje namreč potrebujemo mnogo več informacij, mnogo več znanja, mnogo bolj se moramo poznati med seboj, mnogo bolj razumeti potrebe drugega in se predvsem zavedati, da bomo samo takrat, ko bomo skupno več ustvarili, tudi lahko uresničili več želja.
JANEZ KOROŠEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Tradicionalno praznovanje dneva mladosti in rojstnega dneva predsednika Tita je bilo tudi letos nadvse slovesno — na stadionu JLA v Beogradu je bila v torek osrednja prireditev jugoslovanske mladine, tokrat pod naslovom „Poznamo našo pot“. Slavljencu, tovarišu Titu je kot zadnji nosilec štafete mladosti s čestitkami in sporočilom mladine in ljudstva Jugoslavije ob njegovem rojstnem dnevu letos izročil štafetno palico mladi kmet Milivoje Maričič iz Selevca. Štafeta je pred tem z že tradicionalno predajo iz rok v roke prepotovala vsa območja naše domovine ter se iztekla z zaključno predajo dragemu slavljencu.
Najboljše želje in voščila predsedniku Titu ob njegovem 84. rojstnem dnevu so prispele tudi od vsepovsod iz naših družbenopolitičnih skupnosti - pa tudi od šefov držav ter pomembnih državnikov iz vrste tujih dežel. Tudi najvišji predstavniki SR Slovenije so predsedniku Titu poslali skupno čestitko ob njegovem rojstnem dnevu. Zapisali so, da njegova revolucionarna odločnost in modrost navdajata delovne ljudi Slovenije z zaupanjem in ljubeznijo ter so mu zaželeli še novih uspehov pri njegovem odgovornem delu na čelu Zveze komunistov in SFRJ ter mnogo osebne sreče, zdravja in zadovoljstva.
Predsedstvo republiške gospodarske zbornice, ki je prejšnji teden obravnavalo pripravo dogovora o temeljih srednjeročnega prihodnjega razvoja Slovenije (do leta 1980), je poudarilo, da mora biti to tisti dokument, ki bo s podpisom in prevzemanjem obveznosti nosilcev reprodukcije zagotovil uresničevanje začrtanega srednjeročnega razvoja pri nas. To pa bomo zagotovili le tako, so še poudarili, če bodo v omenjenem dogovoru zares jasno opredeljene obveznosti ter nanje naravnan tudi izbor podpisnikov dokumenta. Glede tega bo v posameznih gospodarskih grupacijah še več delovnih sestankov in raz-
prav — in na teh sestankih naj bi se dogovo- Zvezni izvršni svet pa je konec prejšnjega rili, kaj predstavlja vsebina tega nadvse po- tedna med proučevanjem več vprašanj s membnega razvojnega dokumenta. Rečeno področja ekonomske politike in drugega naje bilo tudi, da so v nekaterih grupacijah že čel tudi vprašanje o uresničenem (planira-izdelali del potrebnih dokumentov (samo- nem) uvozu opreme lani ter o predvidenih upravne sporazume in dogovore), vendar ukrepih v zvezi s tem uvozom za letošnje le-ti ponekod vsebinsko ne ustrezajo. Zato leto. Ugotovitve kažejo, da je lanskoletni bo treba v nekaterih primerih izdelati nove uvoz opreme kar za 45 % presegel takšen dokumente v zvezi s tem, oziroma jih pospe- uvoz iz leta poprej. Ob tem povejmo, da šeno pripraviti tam, kjer jih doslej še niso. znaša delež Slovenije pri tem uvozu 18,1 Republiški izvršni svet je prejšnji teden odstotka, kar je vsekakor precej. Na seji ZIS obravnaval tudi predlog za izdajo zakona za so ugotovili tudi to, da znaša vrednost letoš-kritje primanjkljaja v železniškem prometu njega uvoza opreme (v prvih štirih mesecih) (že prejšnjikrat smo na tem mestu pisali o že 568 milijonov dolaijev in da smo večino
te opreme uvozili s konvertibilnega območja. To je še vedno nad stopnjo, kot smo jo planirali za letos, so poudarili in prav tako nad stopnjo rasti celokupnega uvoza — čeravno se nam je ves uvoz posrečilo nekoliko zavreti. Zato naj bi bil uvoz opreme ena poglavitnih točk, na katerega naj bi se usmerila selektivnost letošnje politike na področju plačilne bilance.
Sredi prejšnjega tedna so se - po odredbi
S'
zveznega izvršnega sveta - tudi precej spremenile cene mr.ogih artiklov na našem trgu. Podrobnosti tukaj ne bi naštevali, saj so jih bralci izvedeli že iz
kritju izgub za elektrogospodarstvo in o podobnih rešitvah ob tem), saj akcija podpisovanja samoupravnega sporazuma za kritje teh izgub - torej za ustrezno združevanje
dnevnega tiska in tudi praktično občutili po trgovinah - poudarimo le, da so se s sedanjo spremembo nekateri izdelki (zaradi znižanja zveznega prometnega davka) kar občutno pocenili, nekateri pa so ob tem postali še občutneje dražji. Pocenili so se seveda tisti izdelki, ki so doslej ostajali na zalogah, pa je ZIS z omenjenim znižanjem prometnega davka sklenil pospešiti njihovo prodajo -
sredstev TOZD v ta namen — kljub podaljša- me(j njimi npr. razni gospodinjski stroji, keramični nemu roku ni dala zadovoljivih rezultatov, izdelki, izdelki iz usnja itd. Precej globlje v žep pa Do polovice maja je namreč ta sporazum b?do poslej morali seči kupci domačih avtomo-. 1	,	,	•	c	m	u	j-	-i	bilov, saj je bila zanje odobrena nova cena (pnbuž-
podpisalo komaj 35 /o vseh podpisnikov iz no za jq % so vsj dražji kot poprej), razen tega pa
vrst TOZD v naši republiki. Kot je predvi- so se tudi spremenile dosedanje stopnje zveznega deno za tak primere, bo treba zagotoviti prometnega davka, tako da se cene vseh avtomobi-doeovorjeni prispevek za železnico s poseb- *ov v trgovinah kar precej razlikujejo od poprejš-
. ° ,J r X. i •	niih. Sicer pa zadnji čas, kot vemo, avtomobilov
nun zakonom. Zakonski predlog o tem b( (iomaia nj bilo mogoče kupiti - saj so vsi proizva-republiški IS že v teh dneh predložil skupšči- ja|Cj (jn trgovci) pač čakali na nove cene, ki so jih ni v sprejem.	sedaj tudi res dočakali.
tedenski zunanjepolitični pregJfčT]
Najpomembnejši dogodek libanonske krize v zadnjem tednu je bfla ponudba franco-skega predsednika Giscarda d‘Estainga, da bi Francija poslala v Libanon svoje enote. Te naj bi pomagale ukrotiti državljansko vojno.
..Pripravljeni smo poslati nekaj polkov v 48 urah, če bi nas za to uredno zaprosili, *je dejal francoski predsednik.
Ponudba je izzvala gladko odklonitev levičarjih sil ter
OBROČ SE OŽI
Akcije južnorodezijskih partizanskih odredov proti enotam manjšinske vlade lana Smitha so vse pogostejše in sodeč po poročilih svetovnih tiskovnih agencij tudi vse uspešnejše.
Borci osvobodilnega gibanja usmerjajo svoje napade zlasti na postojanke ob progah, ki povezujejo Rodezijo z zunanjim svetom — po odločitvi Mozam
predsednika vlade Karameja ter !>ka> ?a.zaPre mei°z Rodez9«-pristanek nekaterih desničar- ima dednJa na volJ° 831110 *
skih voditeljev.
Francoski predsednik je dal to ponudbo med uradnim obiskom v Združenih državah Amerike, pri čemer je omenil, da čuti Francija do Libanona (ozemlja, ki so ga pred drugo svetovno vojno in nekaj časa tudi med njo imele pod oblastjo francoske sile) posebno dolžnost in tradicionalne vezi.
Sicer pa se na libanonskem političnem prizorišču ni zgodilo medtem nič pomembnejšega, boji pa so se nekoliko unesli
OPOZICIJA ZA ŠTETJE
Šef opozicijske svobodnjaške stranke in član koroške deželne vlade Ferrari-Brunnenfeld je napovedal možnost izstopa svoje stranke iz tristrankarskih dogovorov o manjšinskem vprašanju v Avstriji, če ne bo prišlo do napovedanega in načrtovanega štetja manjšin.
S tem je odkrito in odločno zavrnil načelo, ki ga je pred dnevi izpovedal avstrijski zvezni kancler Kreiski: „Najprej razvoj, nato popisovanje.14
Hkrati pa je avstrijski parlament dobil v razpravo predlog zakona, po katerem naj bi izvedli popis prebivalstva že letos — vendar tako, da bi zagotovili „uspešen razvoj manjšin".
Predstavniki koro&ih Slovencev in gradiščanskih Hrvatov še vedno brezpogojno vztrajajo pri tem, da nikakor ne pristajajo na kakršenkoli popis.
VIETNAM ENOTEN
V vrsto dogovorov, ki jih beležimo zadnje čase v zvezi s pripravami na peto konferenco predsednikov držav in vlad neuvrščenih dežel, ki bo avgusta v Colombu, sodi tudi obisk zunanje ministrice začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama Nguyen Thi Binhove v Colombu, kjer se pogovaija s predsednico Sri Lanke Sirimavo Bandaraneike in drugimi voditelji.
Ob tem so posredovali novico, da se bo konference v Colombu udeležila enotna delegacija obeh Vietnamov, kar eno izmed znamenj, potijujejo, da se proces združitve obeh dežel nadaljuje vztrajno in brez zastojev.
£
Pariz
ponuja
posredovanje
dve železniški progi do morskih pristanišč.
Smithova vlada je sklenila povečati oborožene sile na več kot 50.000 vojakov (doslej je imela pod orožjem le okoli 10.000 mož), vendar pa so opazovalci prepričani, da tudi to ne bo pomagalo pri končnem obračunu.
Za zdaj velja vsak dan bolj očitno tale ugotovitev: obroč okoli rasistične države se vse bolj oži in to je eno izmed prvih odločilnih znamenj konca bele vladavine nad črnskim prebivalstvom v tem delu afriškega juga.
TELEGRAMI
HAVANA - Pod pokroviteljstvom OZN se je v Havani začel mednarodni seminar o apartheidu. Zbralo sc je okoli 150 delegatov z vseh delov sveta, predstavniki afri; ških osvobodilnih gibanj kakor tudi člani posebnega odbora OZN za boj proti apartheidu. Jugoslavijo zastopa politični svetnik veleposlaništva S1'RJ v Havani dr. Sulejman Redžcpagič.	i
TOKIO - Japonski parlament je ratificiral mednarodni sporazum o omejevanju jedrskega oboroževanja in tako je Japonska edina država, ki je doživela posledice napada z jedrskim orožjem - postala 96. podpisnica sporazuma.
BEOGRAD - Predsednik republike Josip Broz Tito je ob nacionalnem prazniku Argentine čestital predsedniku republike generalu Jorgeju Videli. Brzojavno čestitko je poslal prvemu sekretarjt centralnega komiteja madžarske socialistične delavske partije Janosu Radarju, ki praznuje rojstni dan. Ob obletnici razglasitve neodvisnosti Jordana pa je čestital kralju Huseinu.
NEVV DELHI Novo imenovani indijski veleposlanik na Kitajskem K. R. Narajanan je izjavil, da tx> storil vse, da bi zagotovil prijateljstvo med Indijo in Kitajsko.
PARIZ - Izvršni svet OZN za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO) je sprejel resolucijo, v kateri znova obsoja postopke izraelskih oblasti na zasedenih arabskih ozemljih.
GOST — Recitala iz
jatve podjetij, ki dobro poslujejo, še vedno močno presegajo obveznosti, drugače rečeno, da dobri še vedno pomagajo slabim, česar bo moralo biti s časoma konec. ..
Brez besed
(Karikatura: Antič, Delavska enotnost)
Ce iz ankete povzamemo nekatere podatke za naše delovne organizacije ugotovimo naslednje. V sevni-ški Lisci znašajo terjatve, ki so nastale v prvem četrtletju letos in ki so jih morali zavarovati do 15. maja, 24,5 milijona dinarjev, obveznosti pa nič; v kočevskem Melaminu terjatve 29,3, obveznosti pa 9,8; vNo-volesu terjatve 26,2, obveznosti pa 19,6; v IMV Novo mesto - terjatve 6,6, obveznosti nič; v Krki Novo mesto terjatve 129,6, obveznosti pa 58,8; v metliški Beti terjatve 28,6, obveznosti 12,9; v črnomaljskem Beltu terjatve 19,8, obveznosti 16,9 milijona dinarjev.
V analizi poudarjajo, da novi zakon sicer izboljšuje možnosti gospodarjenja, vendar sam po sebi ne bo odpravil slabih rezultatov gospodarjenja.
Gozdovi so okvir
Ob letošnjem tednu gozdov
Gozdovi, ki poraščajo domala polovico slovenske dežele, so ogromna ekološka rezerva in tudi obilen gospodarski vir. Kajpak ne neizčrpen, zato je edino prav, da je miselnost „posadi-posekaj“ že zdavnaj preživela.
Gozdovi so potrebni nege in varstva, toda to naj bi ne bila zgolj dolžnost gozdarjev, lesarjev, lovoev ali mladine, ampak vseh, saj se v okviru gozdov rešujejo stvari splošnega družbenega pomena, npr. regionalno prostorsko načrtovanje, urbanistične stiske mest in vasi, razvoj turizma, varstvo okolja in celo uravnovešenje vodnega režima. Skratka, gozdovi so okvir za vzdrževanje naravnih prostorskih ravnotežij; varovalne, socialne, gospodarske in druge značilnosti gozdov pa so enako važne. Korist gozdov ni moč izraziti v denarju.
V letošnjem „tednu gozdov", ki od 23. do 30. maja poteka pod geslom „V gozdu je zdravje", ne bo kakšne večje prireditve. Napak bi bilo misliti, da je „teden gozdov", katerega pokrovitelj je Socialistična zveza, le praznik gozdarjev; njegov smoter je osvestiti vse, da bi do gozdov pristopali z dokajšnjo mero pozornosti. Mladina, ki bo v tem tednu pogozdovala, gozdarji in drugi pa ji bodo povedali marsikaj o pomenu gozdov, slednjih najbrž ne bo imela več za domovanje strahov. To pa se bo gotovo odrazilo tudi v spisih na temo „Zeleni planet".
D. R USTJA
rredftok zapisni 1 •••
Dolenjci se ne moremo pohvaliti, da smo dovolj poskrbeli za stare in onemogle Po organiziranem varstvu smo na republiškem repu, čeprav podatki kažejo, da imamo v Sloveniji razmeroma največ nad 65 let starega prebivalstva. Starih ljudi je okoli 10.000, v splošnih in specialnih socialnih domovih pa jih imamo le nekaj nad 200, največ v Metliki in na Impoljci. Že letos bi potrebovali domove za 410 ljudi, do konca leta 1980 pa že za 490.
,,Možnosti, da dobimo prepotrebne domove, niso bile še nikoli tako velike, vendar je vse odvisno od tega, ali bomo složni, “ so menili prejšnji teden na seji medobčinskega sveta Socialistične zveze v Novem mestu, ko so obravnavali pere-
Kdaj z repa?
čo problematiko varstva ostarelih in onemoglih ter samoupravni sporazum o graditvi novih domskih zmogljivosti te vrste na Dolenjskem Kakšne načrte imamo? V Metliki zidati nov objekt in obnoviti sedanjega, v Novem mestu pa zgraditi večji dom počitka za ostarele, onemogle in varstva potrebne ljudi iz vseh štirih občin dolenjske regije. V Metliki bi pridobili 61 postelj, v novomeškem domu pa bi bilo prostora za 160 ljudi Prispevek za občine bi odmerili glede na število postelj, ki bi jih le-te „zasedle
Predlog samoupravnega sporazuma, ki čaka na podpis, predvideva, da bi morali za nov objekt doma počitka v Metliki zbrati 11 milijonov, za sanacijo starega v tem kraju 6,3 milijona in za novomeški dom nekaj nad 29 milijonov dinarjev.
Čeprav je sporazum (z obrazložitvijo) prepričljiv kot malokatera stvar do zdaj in čeprav tako ugodnega „vlaka" še ni bilo, kaže, da zadeva ni vsem enako globoko segla v Srce. Proti pričakovanju so v Črnomlju zapihali drugačni vetrovi in tudi v Trebnjem še ni povsem čistega stališča. Gre za nov primer neenotnosti regije?
I.	ZORAN
„KRKA" DOBRO PRODAJA V SOVJETSKI ZVEZI
Pred dvema letoma je splitsko podjetje Koteks odprlo v Moskvi blagovnico Jadran. Tu že od začetka zelo uspešno prodaja svoje kozmetične izdelke tudi „Krka“. Leta 1975 so tam prodali kar za 15 milijonov dinarjev kozmetičnih izdelkov. Tudi letos dobro kaže, saj je Krka sklenila s Sovjetsko zvezo prodajo za približno 5,800,000 din izdelkov. Najbolj se v Sovjetski zvezi zanimajo za dekorativno kozmetiko. Videti pa je, da bo Krka našla ugodna tla za svoje izdelke tudi na madžarskem trgu, saj so že sklenili pogodbo za približno 900.000 din. Ti se najbolj zanimajo za zobne kreme in za toaletne vode, tako poroča „Gospodarski vestnik".
'   ✓
KAPELE: PRIPRAVE NA „HORTI KULTURO 76"
Kakor že vsa leta, bo tudi letos VRTNARSKI KROŽEK pionirjev kapelske šole sodeloval na povorki cvetja v Brežicah, kapelski gasilci in pionirji pa bodo v petek, 4. junija ob 19. uri, priredili tradicionalno „JURJEVANJE“. Pri prireditvah bo sodelovala tudi Kapelska godba in vse množične organizacije.
D. V.
Novomeška SDK ugotavlja, da se je likvidnost na Dolenskem ob koncu minulega leta izboljšala. To kaže zlasti podatek, da so se ob porastu celotnega dohodka za 26,6 odstotka denarna sredstva povečala za 34,5 odstotka. Ob večji količini denarja se je zmanjšala medsebojna zadolženost, saj so terjatve naraščale skoraj tako kot celotni dohodek.
Organizacije združenega dela so bile dobro oskrbljene s krediti. Kratkoročnih posojil je bilo za 38,6 odstotka več, srednjeročnih za obratna sredstva za 91,6, dolgoročnih za osnovna sredstva za 33,6 ter dolgoročnih za obratna sredstva za 19 odstotkov več. Tudi večji krediti so eden od razlogov za boljšo likvidnost.
Lastna poslovna sredstva, kamor sodi zlasti poslovni sklad, so se povečala za 68,9 odst. Ni težko ugotoviti, da gre precejšen del tega na račun revalorizacije osnovnih sredstev,
. delež iz delitve dohodka po zaključnem računu za leto 1975 pa je bil manjši.
Zaloge dolenjskega gospodarstva so se v enem letu povečale za 34,7 odstotka, zaloge materiala in drobnega inventarja za 46,6 odstotka. Slabša konjuktura je prizadela predvsem proizvodne organizacije, zato so se jim zaloge izdelkov povečale za 52,7 odst. Zaloge trgovskega blaga pa so poskočile za 14,3 odstotka.
Zaključni računi za leto 1975 kažejo, da je znašal primanjkljaj trajnih obratnih sredstev v minulem le-
; Adlešiči: grozi siv dan? S
Dvainštiridesetim zaposlenim - od tega je kar 40 žensk - v Labodovem obratu v Adlešičih zadnje čase ni lahko pri srcu. Gre namreč za nadaljnjo usodo tega edinega obrata v Adlešičih in s tem za usodo ne samo teh 42 zaposlenih, marveč toliko in toliko družin in konec koncev tudi za usodo kraja samega.
Govoric, ki se te dni širijo po Adlešičih in okoliških vaseh, iz katerih si ženske služijo skromen, a vendar pošteno zaslužen kos kruha, je precej. Vendar so ravno te govorice, pa naj že bodo' kakršne koli - da bodo obrat ukinili, da se jih je Labod odpovedal, da se bodo s
1.	avgustom priključili novomeški IMV, da bodo razširili proizvodnjo in vpeljali nove programe, da bo kmalu slovesnost ob postavitvi temeljnega kamna za nov, sodoben obrat, v katerem bo dobilo delo kar 100 delavcev, od tega tudi precej moških - naj bodo govorice take ali drugačne, vse govore zelo jasno: delavke, neposredne proizvajalke, ne vedo nič. Prav tako
nič ne vedo v krajevni skupnosti Vse je le ugibanje, ki mu daje podobo zaskrbljenost.
In zakaj nič ne vedo? In zakaj morajo ugibati? Kje se določa usoda? Kdo jo kroji? Kaj je treba skrivati pred ljudmi?
Posledica tega je ne samo negotovost in strah, marveč tudi boleče spoznanje, dolgo zatajevano v upanju, da ga ne bo treba izreči: „Na eni strani marmorne palače, na drugi kup revščine!"
Vendar si ti ljudje, ki so med vojno za „našo stvar", kot ponosno pravijo, žrtvovali toliko kot malokje drugje, ne žele marmornih palač. Naj drugje s svojo bahavo zunanjščino kazijo videz naših mest, pa tudi moralno podobo ljudi Adlešičani hočejo samo delo, da bodo lahko pošteno preživeli svoje družine in da bodo tako tudi svoj kraj obdržali pri življenju. Samo delo lahko odpo-di siv dan, ko se je treba raziti vprek in v šir, kot je o svojih belokranjskih rojakih-izseljencih žalostno zapel Zupančič.
A. BARTELJ
— Postavili smo nov blok — dvesto juijev kvadratni meter!
— Kako vam je to uspelo?
— Dali smo ga v gradnjo graditeljem zasebnih hiš ...!
(Karikatura: Marjan Bregar)
BOLJE PREPREČITI... 20. in 21. maja je bilo na Otočcu IV. srečanje članov sekcije za preventivno medicino slovenskega zdravniškega društva. O epidemičnem hepatitisu je med drugimi poročal dr. Božo Oblak, dr. Fazarinc pa je govoril o združevanju v slovenskem zdravstvu.
proslav, ki so jih v tem mesecu v sevniški občini posvetili temu velikemu sinu našega naroda, se je udeležil tudi predsednik IO kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar (drugi z leve ob predsedniku ZKPO Sevnica, Jožetu Novaku).
Gramoz, kremenčev pesek in glina so naravna bogastva pokrajine od Sevnice do Brežic, zato je v regiji vzniknila pobuda za ustanovitev interesne skupnosti za predelavo nekovin, ki pa v srednjeročnem programu Slovenije še ni bila upoštevana. (Foto: J. Teppey)
PO OSVOBOJENEM OZEMLJU - Letošnjega pionirskega pohoda na osvobojeno ozemlje v novomeški občini so se udeležile vse šole, na sliki pa so dijaki iz novomeške gimnazije in stopiške osnovne šole na maršu k spomeniku Majde Sile v Podgradu. (Foto: Feliks Orel)
davka. Graditeljem se bo na primer poznalo, da bodo za keramične izdelke plačevali 10 odst. manjši davek, za stavbno pohištvo pa za 6 odst. nižjo dajatev. Prav tako 10-odstotno znižanje davka za betonska jekla, žice, barve in lake, razne lepenke in še vrsto drugih materialov daje graditeljem več možnosti hitreje priti do lastne strehe.
Med proizvodi, ki jih je tokrat zajela pocenitev, sta tudi naravno žganje in vinjak, kjer je stopnja davka za 25 odst. nižja, za izdelke iz usnja in umetnega usnja, kot so torbice, aktovke (razen čevljev) pa velja 2-odstotno znižanje davka.
Manj veseli bodo kadilci, ker so cigarete od 20. maja dražje za 10 par do 3 dinarje. Najdiažje cigarete, ki so doslej veljale 9 din, stanejo po novem 12 dinarjev.
Podražitev je zajela tudi osebne avtomobile, o čemer so kupci in trgovci že dolgo ugibali. Vendar moramo poudariti, da bodo zdajšnje podražitve udarile le tistega, ki bo hotel večje in dražje vozilo. Po novem znaša temeljni davek za avtomobile do 5.200 din vrednosti 6 odstotkov, medtem ko bo treba za dražja vozila odšteti 3.120 dinarjev in 100 odstotkov glede na vrednost vozila nad ceno 52.000 dinarjev.
Kakor je 21. maja povedal komercialni direktor Novotehne v Novem mestu, nove cene za avtomobile Zastava še niso znane. Izjavil je: „Novotehna ni dobila še nobenega uradnega obvestila od Crvene zastave, zato zaenkrat še sami ne vemo,, kakšne so za potrošnika nove cene vozil. V nekaj dneh pa bo to urejeno."
R. B.
tu na Dolenjskem skoraj 447 milijonov dinarjev. Največji primanjkljaj je imela v tem pogledu novomeška občina - okoli 339 milijonov (upoštevanih 22 delovnih organizacij), v trebanjski občini ga je bilo za blizu 51 milijonov (5 delovnih organizacij), v črnomaljski za 30,5 (7 delovnih organizacij) in v metliški občini za 26,7 milijona dinarjev (6 delovnih organizacij).
Pravkar navedeni podatki kažejo, da se v dolenjski regiji niso posrečile zakonske določbe, po katerih si morajo delovne organizacije preskrbeti večji del lastnega denarja za trajna obratna sredstva. Ugotavljajo celo nekaj drugega; da se je primanjkljaj teh sredstev povprečno podvojil in da je ponekod celo petkrat večji.
Ob tem je značilno, da primanjkljaj trajnih obratnih sredstev ni neposredno vplival na tekoče poslovanje, saj so ga skoraj povsod pokrili s posojili, še več pa s tujimi sredstvi (neporavnane obveznosti do dobaviteljev).
I.	Z.
Še posledice
Dva meseca mineva, odkar velja zakon o zavarovanju plačil, ki že odkriva slabosti v gospodarjenju posameznih delovnih organizacij in slabe ali celo napačne investicijske odločitve ter že vpliva na poslovanje, ki je bilo doslej marsikje vse prej kot normalno.
Kako je trenutno s terjatvami in obveznostmi, lahko ugotovimo iz ankete, la jo je izvedel republiški sekretariat za finance. Razmere se močno popravljajo, vendar je še mnogo delovnih organizacij, ki zanemarjajo oblikovanje obratnih sredstev, oziroma čutijo posledice takega početja v. preteklosti. Posledica tega je, da ter-
Pocenitve!
Zaradi znižanja stopenj temeljnega davka raznih proizvodov so se pocenili razni izdelki za široko potrošnjo. V prodaji je že blago po nižjih cenah.
Želite graditi lastno hišo? Da! Izvolite na ta vrata!
Potrošnik, ki bo zdaj kupoval železninske izdelke, gradbeni material, keramiko, stavbno pohištvo, bojlerje, električne štedilnike, sesalce za prah, radioaparate, šivalne stroje itd. (razen televizorjev), bo precej občutil znižanje omenjenega
Plat zvona...
(Nadaljevanje s 1. str.)
dvakrat da, kdor hitro da, naj bi to željo upoštevali tudi v delovnih organizacijah.11
Medobčinski sindikalni svet je bil tudi med prvimi na Dolenjskem, ki je pomislil na organizirano solidarnostno pomoč območjem, ki jih je prizadel nedavni potres. „Takoj smo poslali 13 prikolic, jih bomo pa še šest,“ pravi Pureber. „Poleg tega bomo vsak trenutek vključili v akcijo enodnevni zaslužek vseh zaposlenih na Dolenjskem. Sindikalne organizacije pa zbirajo darove posameznikov mimo te akcije. Toda to ni vse: novomeško PTT podjetje bo na potresnem območju zgradilo 1 km ptt linije, mirenska Dana je poslala tovornjak svojih izdelkov. Nekatere delovne organizacije so pripravljene poslati na tolminsko in kobariško območje gradbene skupine, Novoteks pa je obljubil delovne obleke za mladinsko delovno brigado, ki bo odšla z Dolenjskega na potresno območje na obnovo. Z republiškim štabom za civilno zaščito imamo tako rekoč odprto vročo linijo, da smo sproti obveščeni o potrebah potresnega območja. Naj pripomnim še to, da pri nas solidarnosti ne omejujemo samo na prizadete kraje v naši republiki, ampak imamo pri tem v mislih tudi slovenske rojake v zamejstvu."
Tudi vpisovanje javnega posojila za slovenske ceste je na Dolenjskem v polnem razmahu. Marjan Pureber pravi, da je dalo lep zgled novomeško Cestno podjetje, kjer so vsi zaposleni in prvi na Dolenjskem vpisali posojilne zneske, poleg tega pa obljubili delati še na prosto soboto. ,,Dolenjska regija naj bi po republiški razdelitvi zbrala 40,7 milijona dinarjev posojila. Prepričan sem, da bomo ta znesek dosegli. Vabljivo je določilo, ki pravi, da se presežek lahko uporabi v občini, ki ga doseže. Na koncu naj dodam, da je izvedba cestnega posojila tudi ena najpomembnejših letošnjih akcij medobčinskega sindikalnega sveta."
I. ZORAN
RAZSTAVA LIKOVNIKOV BRE2IC V DOMU JLA
V sredo, 19. maja, je bila ob 18. uri otvoritev razstave likovnikov Brežic v domu JLA. Otvoritve so se udeležili tudi likovniki iz Krškega, Sevnice in Brestanice, žal pa ni bilo na otvoritvi predstavnikov družbenih organizacij iz Brežic, ki bi na ta način pokazali, da jim je pri srcu ustvarjanje naših amaterjev, ki so poželi priznanje ne samo v Posavju, temveč tudi na razstavah v drugih republikah. Razstavo je odprl upravnik doma JLA tov. Maraš in bo odprta do konca meseca maja.
D. V.
Tesnejši stiki Ljubljane z okelico
Ljubljana je potrebna območju, da bi mu pomagala s svojimi razvitimi službami in gospodarstvom, hkrati pa potrebuje od okolice hrano, delovne moči in drugo
apre
ver
endar se morajo napredne sile v Ljubljani in v vsej regiji zavzemati za
NOVOMEŠCANKA TRETJA — Janez Zafred, direktor novomeškega administrativnega šolskega centra, podeljuje priznanje No-vomeščanki Idi Brinovec, Id je bila v stenografiji tretja. (Foto: Mikulan)
Najspretnejši prsti
V Novem mestu je bilo republiško prvenstvo v strojepisju in stenografiji — Pomerile so se dijakinje
„Ljubljana je središče napredka, pa tudi nazadnjaštva. Imamo gosposko Ljubljano, ki bi si rada prisvajala presežno vrednost, se pravi izkoriščala; imamo pa tudi delavsko Ljubljano, saj je hkrati največje delavsko mesto. Okoliške občine včasih preveč ocenjujejo Ljubljano kot gosposko in izkoriščevalsko, premalo pa kot središče napredka ...
krepitev oblasti delovnega človeka, za samoupravljanje, za samoupravno povezovanje združenega dela... Ni namreč regije (območja) brez Ljubljane in tudi ne Ljubljane brez regije," je na razgovoru o možnosti tesnejšega sodelovanja Ljubljane s kočevsko občino poudaril Vinko Hafner, sekretar mestne organizacije ZK Ljubljana. Na razgovoru, ki je bil 20. maja v Kočevju, so sodelovali še najvišji predstavniki izvršnih svetov in družbeno-političnih organizacij mesta Ljubljane in občine Kočevje.
Ekonomsko-administrativni center v Novem mestu je bil minuli teden gostitelj dijakinj slovenskih upravno-administrati-vnih šol. Udeleženke so se pomerile v stenografiji in strojepisju. Nastopilo je 33 dijakinj iz Uubljane, Kopra, Maribora, Kranja, Nove Gorice in Novega mesta.
Med stenografkami je zmagala Olga Stražišar iz Ljubljane, Darja Milavec iz Kopra je bila druga, na tretje mesto pa se je uvrstila Ida Brinovec iz Novega mesta. Zanimivo je, da je prvouvrščena Stražišarjeva dosegla 99,98-odstotno točnost, tekmovalka, ki je bila petnajsta, pa je imela 99,18-odstotno točnost. Vsekakor izenačen boj, biti zadnji ni nobena sramota.
V strojepisju se je najbolje odrezala Ledi Urbančič iz Kopra, druga je bila Janja Kovačič iz Ljubljane, tretja pa Lidija Fartely iz Maribora. Med Novomeščankami se je najbolje uvrstila Cvetka Kovačič, ki je bila med 16 tekmovalkami trinajsta. V tipkanju na stroj konkurenca ni bila tako izenačena kot v stenografiji, razlika med prvim in desetim mestom je namreč 94 udarcev, med prvim in šestnajstim pa kar 115 udarcev.
Kar se točnosti tiče, so razlike naslednje: najhitrejša je bila tudi najbolj točna (0,2 odstotka napak), najbolj počasna pa je naredila 1 odstotek napak. Vsekakor je treba povedati, da dekleta ne bodo užaljena, da nobena med njimi (niti v stroje-
pisju niti v stenografiji) ni slaba, tekmovanj se udeležujejo samo najboljše.
Vse tekmovalke so dobile lepa knjižna darila, najboljše pa tudi pismene pohvale.
KONGRES INOBCNI ZBOR ZDRAVNIKOV
Od 2. do 5. junija bo v ljubljanski festivalni dvorani 4. kongres slovenskih zdravnikov in 113. redni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. Strokovne teme kongresa bodo „Zdravnik-družba“, ..Slovenska medicinska gerontologija in zdravstvena oskrba starejših prebivalcev", ..Duševne motnje pri lobanjsko-možganskih poškodbah", ..Možnosti zgodnje diagnoze raka v SR Sloveniji" in ,,Ilegalno zdravstvo med NOB v Ljubljani - mestu heroju". Vsekakor raznolike in družbeno pomembne teme.
Ljubljana dobiva iz kočevske občine nad 20 odstotkov vsega mleka. Zainteresirana je še za več mleka, saj število prebivalstva stalno narašča. Razen tega žele sodelovanje na področju kmetijstva oziroma oskrbe še razširiti. Razpravljali pa so tudi o namenu kmetijske razvojne skupnosti.
Še pretihi utripi ustavnega „srca”
Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, ki je zasedal 20. maja, ugotavlja, da v SIS družbenih dejavnosti še vedno ni čutiti pristnih delegatskih razmerij
Kaj se dogaja v družbenih dejavnostih, odkar so organizirane v samoupravnih interesnih skupnostih? Je res, da smo na Dolenjskem z marsičim šele na tistem bregu, ki označuje začetek ustavnega urejevanja in delovanja? So delegati že to, kar naisbi bili, ali še vedno prihajajo na seje skupščin v koži odbornikov? In še: je res videti, da je najpomembnejša pridobitev dvodomnega sistema mlačnost zbora uporabnikov, ki skoraj dosledno popušča zboru izvajalcev? Kaj je naposled s četrtim zborom občinske skupščine, ki naj bi ga predstavljala celotna skupščina te ali one SIS?
Poziv slovenskim delavcem
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na predlog predsednikov medobčinskih svetov Zveze sindikatov sklenilo pozvati vse slovenske delavce, naj poleg sredstev, ki jih po zakonu za odpravo elementarnih nesreč zbiramo, prispevajo še en enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim krajem v Posočju. Nadalje je predsedstvo sklenilo, da dodeli potresnemu območju 100.000,00 dinarjev.
Vsa pojasnila glede nakazila enodnevnega zaslužka in žiro računa bo dal operativni štab za urejanje položaja na potresnem območju in jih bodo objavila sredstva množičnega obveščanja.
Resnici na ljubo naj takoj povemo, da mnoge ugotovitve iz dosedanje prakse prav silijo k zastavljanju takih in podobnih vprašanj. Se več: nešteto signalov in tudi neovrgljivih podatkov kaže, da so samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti še zelo daleč od vloge, ki jim jo je dala ustava.
Delegati so v skupščinskih klopeh mnogokrat kot številke in skoraj brez stališča baze. Ce se oglasijo, se v svojem imenu, na dan pa često pridejo le z obrobnimi vprašanji, ki včasih nimajo nič skupnega z dnevnim redom. To so predvsem delegati, ki sestavljajo zbor uporabnikov. Dokazujejo, da kaj drugega od njih niti ni pričakovati, saj se vse začne že pri učenih ..kilogramskih" gradivih, skozi katere sc le malokdo prebije, nadaljuje pa z napačno izbiro ljudi za tako „obložene“ seje. Ce dodamo še pogostno nezainteresiranost in neznanje, se na skupnih sejah obeh zborov res ne more zgoditi kaj drugega, ko da je zbor uporabnikov zbor' poslušalcev, medtem ko drži vajeti zbor izvajalcev. Izid je vnaprej znan.
O tem, da gredo zadeve mimo delegatske baze, smo že slišali in tudi pisali. Dodali bi le, da na Dolenjskem ne morejo pozabiti dogovarjanja in sporazumevanja o skupni povsem pa nanj niso imeli nikakršnega
vpliva plačniki dogovorjenih stopenj - delavci. Tak način je povzročil, da sta vzajemnost in solidarnost izgubili potrebno veljavo, čeprav sta prav ti dve pomembna elementa v rabi, ki da je tudi letos kar najmanj
dišalo po pristni samoupravi, pred-ustavnem reševanju skupnih zadev.
Strokovne službe so v tej problematiki poglavje zase. Združevanje in poenotenje poteka, vendar prepočasi Marsikje jim očitajo, da si prilaščajo odločitve - to pa velja tudi za izvršna telesa, ki so v pristojnosti skupščin. Tudi v tem je razlog, da dobivajo delegati občutek, da so na sejah nepotrebni, saj je tako in tako „že vse vnaprej sklenjeno".
Slednjič naj zapišemo, da četrti zbor občinske skupščine na Dolenjskem še ni zaživel, saj se „tistim nekaj primerom" iz Trebnjega in Črnomlja še ne more reči praksa.
L Z.
V Kočevju ima že zdaj več ljubljanskih OZD svoje tozde in obrate: Slovenijales-LIK, Mercator-Trgopro-met, NAMA, Elektro, SAP, Dinos, Državna založba Slovenije, PetroL Zidar Kočevje pa ima svoj tozd v Ljubljani. Teh povezav gospodarstva je še več.
V razpravi so ugotovili, da bi se dalo izboljšati še sodelovanje na področju lesne industrije in prometa, k pa tudi obrti (Kovinar, Oprema) in/drugod. Povsem neizkoriščene pa so še možnosti sodelovanja na področju turizma in gostinstva. Že leta 1977 bo namreč posodobljenih še zadnjih 12 km ceste Ljubljana-Kočevje-Eelnice-Reka, kar bo znatno povečalo promet skozi te kraje in torej tudi potrebo po gostinskih zihogljivostih. Kočevje je tudi zelo blizu Ljubljane in ima potrebne objekte za tesnejše sodelovanje z Ljubljano na področju športnega in rekreacijskega turizma ter izletni-štva.
Pri izmenjavi mnenj so posvetili precej pozornosti tudi sedanjemu in bodočemu sodelovanju na področju prometa, trgovine, družbenih služb, pa tudi na področju načrtovanja, pospeševanja manj razvitih območij, urbanizma, zaposlovanja in seveda tudi na področju varstva okolja.
J. PRIMC
SREČANJE BORCEV ZA SEVERNO MEJO
V soboto, 15. maja, so se v Prosvetnem domu zbrali borci-prosto-voljci za severno mejo 1918/19 na slavnostno skupščino pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Brežice Franca Skindia, ki je ob tej priliki vsem preživelim borcem podelil priznanja m plakete generala Rudolfa Maistra. Skupščine so se udeležili tudi sekretar SZDL tov. Vinko Jurkas, predsednik OO ZB NOV tov. Milan Kostevc, referent za borčevska vprašanja SOb Brežice tov. Franc Rostohar, predstavnik republiškega odbora Zveze borcev-prostovoljcev za severno mejo tov. Janko Wagner, borci in svojci lani umrlih članov. Priznanja in plakete je prejelo 55 članov društva, ki so radostnih oči in z veseljem v srcu prejemali sicer pozna priznanja za svojo ljubezen do domovine in borbenost, ki so jo izkazali v letih 1918/19, saj je prav njihova zasluga, kakor je dejal tov. Milan Kostevc, da so Maribor, Celje in Ptuj slovenski. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo.
NAVAL ŽE PRVI DAN — Podoba iz nove ekspoziture LB v Bršli-nu, kjer je novomeška podružnica Ljubljanske banke 20. maja dopoldne v nekdanji Novoteksovi prodajalni ponudila svoje usluge občanom Dokaz več, kako nujno potrebno je v Novem mestu sodobno bančno poslopje, ki ga bodo, kot smo zvedeli, le začeli graditi to jesen. (Foto: S. Mikulan)
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA -PODRUŽNICA NOVO MESTO
objavlja
LICITACIJO
rabljenih pisalnih strojev za dne 28. maja 1976 ob 10. uri v sejni dvorani podružnice.
iiniiiiiiiiiHiiiiiiiii!iiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiw^	 —........................
Kaj prinaša osnutek zakona
0 ZDRUŽENEM DELU
§
Piše: Vladimir Bajc
Sistematika novega zakona upošteva sistematiko ustave. Zato naj ima zakon po osnutku mimo uvodnega in končnega dela to je temeljnih, kazenskih, prehodnih in končnih odločb, tri osnovne dele:
- družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu
- samoupravno organiziranje združenega dela in
- uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu. Družbeno ekonomski položaj delavca v samoupravnem združenem delu je izražen predvsem v delavčevi neodtujljivi pravici, da neposredno, v odnosih vzajemne odvisnosti in odgovornosti enakopravno z drugimi delavci upravlja pogoje, sredstva in rezultate svojega dela.
Bistvo samoupravnega združenega dela je izraženo v oblasti delavskega razreda, družbeni lastnini, v samoupravnem položaju delavcev, v družbenem značaju dela, demokratičnem samoupravnem odločanju o delu in reprodukciji ter v tem, da celotni politični sistem temelji na
združenem delu, ki je organizirano na delegatski osnovi.
Temeljne določbe zakona izražajo načela, ki so splošna, ki določajo bistvene temelje sistema socialističnega združenega dela in družbenoekonomski položaj delavcev v njem. Z njimi se zagotavlja vodilni položaj delavcev v celotni družbi in onemogoča prisvajanje družbenih sredstev in rezultatov dela, bodisi z vzpostavljanjem kakršnihkoli monopolov, bodisi na kakšni lastniškopravni osnovi.
Iz temeljnih določb razberemo že v ustavi zajamčeno pravico dela z družbenimi sredstvi, pa tudi osnovne oblike združevanja in medsebojnega sodelovanja v sistemu združenega dela. V njih so opredeljena tudi načela ter osnovne oblike in splošni pogoji združevanja kmetov in drugih delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo določeno dejavnost s svojim osebnim delom in s svojimi lastnimi sredstvi.
V temeljnih načelih so posebej določeni znaki temeljne organizacije
združenega dela kot osnovne oblike združenega dela in kot osnovne samoupravne skupnosti delavcev, iz katere se oblikujejo delegacije, da bi prek njih delavci lahko neposredno uresničevali svoje pravice, obveznosti in odgovornosti in organizirano sodelovali pri delu skupščin družbenopolitičnih skupnosti (na primer občine).
Dohodek je v teh uvodnih določbah izražen kot družbenoekonomski odnos, kot motiv dela in gospodarjenja, pa tudi kot izraz in materialna osnova socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih oddnosov. Dohodek je rezultat tekočega dela ter prizadevanj in takšnega gospodarjenja z minulim delom, ki omogoča večjo produktivnost, pridobiva in izkazuje pa se le v temeljnih organizacijah. Seveda pa dohodek ni rezultat samo dela delavcev, ki delajo v materialni proizvodnji, temveč tudi dela delavcev v drugih družbenih dejavnostih, ki po svobodni menjavi dela in prispevkov, ki so ga dali k ustvarjanju nove vrednosti, povezujejo svoje delo z delom delavcev, ki delajo v materialni proizvodnji, na tak način pa si zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj. S tem je’ poudarjena družbena narava dohodka, združevanje dela v različnih oblikah pa postaja osnova ne samo za nenehno povečevanje dohodka temeljnih organizacij združenega dela, temveč tudi skupnega družbenega dohodka.
Delavci v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti (zdravstvo, kultura, izobraževanje idr.) pridobivajo dohodek s svobodno menjavo
dela, bodisi neposredno, bodisi v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Rezultati njihovega dela pa se vrednotijo po prispevku, ki so ga dali k povečanju produktivnosti družbenega dela, k ustvarjanju nove vrednosti v materialni proizvodnji in k razvoju družbe kot celote.
Temeljna določila nadalje uveljavljajo načelo o varstvu potrošnikov in uporabnikov storitev in pravico njihovega organiziranja, da bi lahko zavarovali svoje interese in vplivali na razvoj proizvodnje in določenih dejavnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe. Potrošniki naj imajo zato pravico sodelovati tudi pri oblikovanju cen.
Nadalje se zakon v tem delu pomudi ob načelih in ciljih ter naravi planiranja, ob obveznostih in odgovornostih pri prejemanju in izvajanju plana in poudari vlogo samoupravnega sporazuma o temeljih plana jn dogovora o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti kot osnovnih aktov družbenega planiranja.
Posebej je poudarjena pravica narodov in narodnosti v republikah oziroma avtonomnih pokrajinah, da organizirani v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih svobodno upravljajo svoje delo in rezultate dela, upoštevaje načelo, da so enakopravnost narodov in narodnosti oziroma republik in pokrajin, njihovo medsebojno sodelovanje ter vsestranska vzajemna pomoč in solidarnost pri zagotavljanju skupnih interesov in obvladovanju težav pogoj za njihov svoboden in vsestranski razvoj v okviru SFRJ.
V temeljnih določbah je predvideno, da delavci izvršujejo samoupravljanje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih v naslednjih oblikah:
- z odločanjem na zborih delavcev,
- z referendumom in drugimi oblikami osebnega izrekanja;
- z odločanjem prek delegatov v delavskih svetih ter prek delegacij in delegatov v organih upravljanja samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij ter v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in
- s kontrolo izvrševanja sklepov.
S tem v zvezi so pomembna zlasti
tale načela: o obveznosti organov v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih skupnosti, da redno in pravočasno obveščajo delavce, saj je tako obveščanje bistven pogoj za uspešno opravljanje samoupravnih funkcg; o samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih kot temeljnih pravnih instrumentih, s katerimi se združuje delo in sredstva in urejajo samoupravni odnosi in o odgovornosti delavcev pri izvrševanju samoupravnih funkcij.
Osnutek nadalje opredeljuje položaj kmetov in določa, da lahko kmetje - da bi izboljšali kmetijsko proizvodnjo, se organizirano vključili v blagovno menjavo, ustvarjali pogoje za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter skupno uresničevali samoupravni položaj v socialističnih družbenih odnosih -svoje delo, zemljišča in delovna sredstva, ki so njihova last, združu-
jejo v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov ali pa svoje delo in sredstva združujejo z delavci v združenem delu tako, da se z njimi trajneje poslovno povezujejo (na primer kooperacija).
Enak samoupravni položaj kot kmetom je zagotovljen tudi tistim delovnim ljudem, la opravljajo določeno dejavnost z osebnim delom in lastnimi proizvajalnimi sredstvi (na primer obrtniki), s tem, da ti lahko združujejo svoje delo in sredstvo z drugimi delavci tudi v okviru pogodbene organizacije združenega dela, v kateri delovni človek, ki samostojno opravlja dejavnost s svojim osebnim delom in svojimi sredstvi, obdrži lastništvo nad sredstvi, ki jih je združil, in kot poslovodja vodi poslovanje organizacije. Dohodek, ki ga ustvarijo s takšnim skupnim poslovanjem poslovodja in ostali delavci, pa je družbena lastnina, s katero skupno gospodarijo delavci in poslovodja.
Končno so v temeljnih določbah zajeta še načela o pravicah in obveznostih organov družbenopolitičnih skupnosti do organizacij združenega dela, o pravicah sindikata pri uresničevanju samoupravljanja, o odgovornosti, o uporabi zakonov, o varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine idr., posebej pa je poudarjeno načelo, da so organi v organizacijah združenega dela dolžni omogočiti sindikalni organizaciji, da neposredno sodeluje pri obravnavi vprašanj, ki so pomembna za položaj in interese delavcev in njihovih organizacij združenega dela.
DOLENJSKI LIST
St. 7.?. (140)1 - ?7 maiu 1976
PROSTA DELOVNA MESTA! |r„ stran ste napisali sami'!— To stran ste napisali sami!
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Novo mesto
RAZPISUJE naslednja vodilna delovna mesta:
1. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE „MILKA SOBAR-NATASA"f NOVO MESTO
2. RAVNATELJA POSEBNE ŠOLE NOVO MESTO
POGOJI: pod 1 in 2 pogoj po 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9/68 in 14/69). Kandidati morajo biti splošno družbenopolitično razgledani in aktivni ter imeti organizacijske sposobnosti za vodenje šole.
Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah ter s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupšč/ne Novo mesto.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji — podružnica 51300 Kočevje objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti prosto delovno mesto za nedoločen čas
VODJA EKSPOZITURE II v RIBNICI na DOLENJSKEM.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri,
2. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj,
3. moralno-politična neoporečnost. OD se izplačuje po samoupravnem sporazumu o opredelitvi in vrednotenju delovnih mest v SDK v SR Sloveniji. Stanovanja ni.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema organizacijski del splošnih opravil podružnice 30 dni po objavi razpisa.
PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE
GRADNJA ŽALEC
INDIVIDUALNA GRADNJA je lahko še cenejša, če uporabljate pravilne materiale. Uporabljajte naš novi izdelek MONTAŽNO TRIPREKATNO GREZNICO
in prihranili boste denar in čas.
KAKO? Sporočite svoje želje nam ali trgovini z gradbenim materialom na vašem območju. Ponudili vam bomo več tipov montažnih triprekatnih greznic odvisno od števila oseb v gospodinjstvu. IN KAJ MORATE STORITI SAMI? Izkopljite jamo, betonirajte tla in vaše glavno delo je končano. Montaža je enostavna in hitra. Prihranek na ceni, času in delu je od 40 - 60 % v primerjavi s klasično izvedbo.
PROIZVAJAMO, PRODAJAMO, MONTIR AMO
Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latko-va vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov.
instalacijsko podjetje
5 l-l F	puajeije
*\ J UmrnrnmdnžE
Novo mesto, Adamičeva 2
RAZPISUJE prosto vodilno delovno mesto
VODJE TEHNIČNO KOMERCIALNE SLUŽBE.
Pogoji:
a) ekonomist z najmanj 2 letoma prakse na podobnem delovnem mestu,
b) srednja tehnična šola z najmanj 5 leti prakse na vodilnem delovnem mestu.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili najkasneje v 15 dneh po objavi. OD po pravilniku o osebnih dohodkih. Stanovanja ni na razpolago.
Koprivnik za samoprispevek
MLADINCI OŠ KATJA RUPENA V ZAGREBU - V torek, 18. maja, je bila v dvorani Vatroslav LISINSKI V Zagrebu predstava Gubec-beg za Glasbeno mladino Novega mesta, Bjelovara in Križevcev. Med Glasbeno mladino iz Novega mesta smo bili tudi mladinci OŠ Katja Rupena. Bili smo navdušeni nad predstavo, enako močan vtis pa je naredila na nas čudovita koncertna dvorana Vatroslav Lisinski. Na fotografiji: Mladinci OŠ Katja Rupena pred koncertno dvorano v Zagrebu. (Foto: Sašo Fuis, fotokrožek OŠ Katja Rupena)
V nedeljo so imeli v Koprivniku zbor volivcev. Razpravljali in sklepali so o uvedbi novega samoprispevka za gradnjo ccntra za usmerjeno izobraževanje v Kočevju, o vpisovanju posojila za gradnjo cest in o drugih vprašanjih domačega kraja. Vsi navzoči so poudarjali, da bodo glasovali za nov samoprispevek. Več pomislekov pa so imeli zoper posojilo za ceste. Seveda ne zato, ker Ko-privničani ne bi hoteli prispevati, ampak ker kljub mnogim prošnjam ni v programu tudi modernizacija ceste Kočevje-Koprivnik. To je bila včasih glavna cesta med Kočevjem in Črnomljem. Kasneje so jo brez vednosti občanov uvrstili v IV. kategorijo. Volivci so zahtevali, da se jim odgovori, kdaj bo v načrtu posodobitev njihove ceste.
Razpravljali so tudi o postavitvi manjšega proizvodnega obrata v opuščeni koprivniški šoli. V Koprivniku ni nobenega industrijskega ali obrtnega podjetja. Precej je domačinov, ki bi sc radi zaposlili, zlasti ženske, za katere je delo v gozdu pretežko. Izvolili so tričlanski odbor, ki bo vodil priprave za postavitev primernega obrata. Sklenili so še, da-bodo pobirali vodarino, vsaka druži-
na naj bi mesečno prispevala po 10 din. V načrtu imajo še obnovo mrtvašnice in gradnjo gasilskega doma.
Na zboru so večkrat povedali, da se v vsem povojnem času nihče ne zmeni zanje. Že večkrat so sklicali sestanek, pa ni bilo nikogar iz Kočevja.
M. C.
Takih srečanj si še želimo
Čas nezadržno beži in z njim se odmikajo dogodki, premnogi pa kar drvijo v večno pozabo. Da bi se po dolgih letih zopet videli in obudili vsaj nekaj spominov na trpke dogodke iz minulih vojnih dni, v boju za svobodo, smo se v soboto, 15. maja, člani bivše Centralne tehnike KPS pri Centralnem komiteju zbrali pred Lukovim domom v Rogu. Mnogih ni bilo več med nami, njihovo življenje
USPEH KOČEVSKIH HARMONIKARJEV
Na 13. srečanju mladih harmonikarjev iz vse Jugoslavije, ki je bilo prejšnji teden v Pulju, je v štirih kakovostnih skupinah nastopilo zelo veliko tekmovalcev. Največ uspeha so imeli harmonikarji iz Pulja, med štiriinštiridesetimi harmonikarji v tretji skupini pa sta se odlično odrezala tudi dva solista iz Glasbene šole Kočevje: Edita Junc je bila druga, Bojan Kovač pa tretji. Njun pedagoški vodja je Adi Škorjanc. Najboljši solist ter lanski in tokratni harmonikarski orkestri so imeli po tekmovanju še revijski nastop, ki so ga popestrili gostje iz Italije, Madžarske in Sovjetske zveze.
darja Škorjanc
gimnazija Kočevje
Trim spet vabi
Zal nekateri steze ne uporabljajo pravilno
Trim steza v Mozlju pri Kočevju je ponovno dobila redne obiskovalce. Mnoge privabi gibanje na svežem zraku, v lepem naravnem okolju belih brez. Prebivalci Mozlja bodo v kratkem stezo še dopolnili z dodatnimi postajami. Nekateri športniki in gimnazijci iz Kočevja so že nekajkrat izkoristili stezo za kondicijski trening.
Žal pa prihajajo na stezo tudi taki, ki ne razumejo pravilno trim-ske rekreacije: na stezi odmetavajo ogorke in cigaretne škatle, mečejo .konzerve, papirje, polivinilne vrečke in prihajajo neprimerno oblečeni in obuti (našli smo že odlomljeno visoko žensko peto).
Trim steza ni namenjena za piknike in odmetavanje raznih odpadkov, pač pa so jo vaščani zgradili za tiste, ki želijo na prostem telovaditi in si tako utrditi svoje zdravje. Vsak, kdor bo prišel nanjo s pravim namenom, je dobrodošel.
IVE STANIČ
se je izteklo. Veliko jih ni prišlo zaradi takšnih ali drugačnih zadržkov, vendar se nas je zbralo okoli sto. Vsi smo bili veseli snidenja in bili enotni v želji, naj bi bila takšna srečanja pogostejša.
Od Lukovega doma, imenovanega po prvem komandantu glavnega poveljstva NOV in POS in tedanjem sekretarju Centralnega komiteja KPS Francu Leskošku-Luki, ki se je tudi tokrat nepričakovano pojavil med nami, smo krenili na Bazo 20. Z zanimanjem smo si ogledali to partizansko naselje, kjer so med vojno delovali Glavni štab, Centralni komite KPS in Izvršni odbor Osvobodilne fronte. O Bazi 20 ter drugih pomembnih vojaških in političnih dogodkih Kočevskega Roga nam je govoril vodič tovariš Murn iz Poljan. Žal, da nam ni še kaj spregovorila tovarišica Mica Ganziti, ki je bila tedaj kuharica na Bazi 20.
Po vrnitvi z Baze 20 smo se odpeljali v Žabice pogledat kraj, kjer je od pomladi 1944 do vključno aprila 1945 delovala Partizanska tiskarna, v kateri je bil brzotiskalni stroj iz prejšnje Pavličkove tiskarne iz Kočevja. Od tedaj pa do danes se je tudi v Kočevskem Rogu in njegovih gozdovih marsikaj spremenilo. Vodi-
či so nas peljali po neštetokrat prehojeni stezici. Toda kljub temu smo mukoma prišli do doline, kjer je bilo v vojni skrito tiskarsko naselje. „Ta-ko smo bili skriti, da zdaj še sami ne moremo najti kraja, kjer je bila tiskarna," se je nekdo pošalil s tovarišem Gradom, ki nas je tokrat vodil
V lepi, dobro skriti dolini so še vidni sledovi temeljev barak, obeležja o tiskarni pa ni nobenega. Tudi stezica, ki pelje do tega kraja, ni markirana. Le nekaj let naj še poteče, pa ne bo nihče več vedel, da je tu delovala ena izmed dveh največjih slovenskih partizanskih tiskarn, ki je natisnila nad 2,500.000 izvodov raznega tiska v izredno težkih in nevarnih okoliščinah.
Nam vsem se je zdelo, da ni prav, da smo pustili to pomembno tiskarsko naselje popolnoma propasti, še manj pa, da ni postavljenega nikakršnega obeležja, da bi zanamci vedeli tudi nekaj o trpki usodi slovenskih tiskarjev in o ljudeh, ki so jim pri tem delu pomagali Vse to gre prehitro v pozabo.
Lep sončen dan nam je bil naklonjen. Med obujanjem spominov smo preživeli lep podvečer v Dolenjskih Toplicah in si v slovo stisnili roke z željo po skorajšnjem sniden'
TONE J
ZAKAJ NI ŠKROPIVA?
Prišel je čas za škropljenje. Kmetijski svetovalci priporočajo to ali ono škropivo za vinsko trto in sadno drevje, toda v primernih trgovinah največkrat dobiš odgovor: „Nimamo! Dobimo!" Pa greš v trgovino še drugič in tretjič — zmeraj podoben odgovor! Prav iskati moraš in imeti srečo, da dobiš priporočeno škropivo. Zajedal-ci pa ne mirujejo. Menim, da bi morale trgovine v tem času imeti na zalogi dovolj škropiva vseh vrst. Ne samo v Globokem, tudi drugje v brežiški občini. Žal zdaj ni tako, zato moramo po škropiva pogosto celo v sosednjo republiko Hrvaško.
VINKO KRAJNČIČ Globoko 39
PLES V ŠENTRUPERTU
Pred nedavnim so šentruperški mladinci v kulturnem domu pripravili ples. Iz bližnjih in celo zelo oddaljenih krajev je prišlo veliko mladih, ki so se zabavali ob igranju ansambla „Boom“ iz Ljubljane.
MIRA TOMŠIČ novinarski krožek OŠ Šentrupert
n ju.
OŽBOLT
OBVESTI LO
Krajevna skupnost Straža bo v najkrajšem času pričela z rekonstrukcijo ceste Vavta vas - Drganja sela. Od sredstev, ki so potrebna za to rekonstrukcijo, so se vaščani Drganjih sel obvezali prispevati 150,000,00 din. Po sklepu zbora občanov z dne 14.
5.	1976 pa so dolžni prispevati tudi vsi, ki imajo vinograde ali vikende na območju Drganjih sel. Zato pozivamo vse lastnike vinogradov in vikendov območja Drganjih sel, da se temu sklepu zbora odzovejo. Odbor, ki je imenovan za zbiranje prispevkov, bo obiskal vsakega posameznika za poravnavo svoje obveznosti. Predsednik odbora je Franci Gorše, Drganja sela 28.
Krajevna skupnost Straža
^UŽEMBERŠKI ZBOR. Na proslavi, posvečeni 100-letnid rojstva Ivana Cankarja, je nastopil tudi mešani pevski zbor Kultumo-umet-niškega društva Žužemberk. Zbor je publika toplo sprejela in je požel veliko aplavza. Vodi ga Franci Može z Dvora. (Foto: Darja Kodre)
Društvo združuje mlade in stare
V Žužemberku pesti pomanjkanje prostorov 117 članov kulturno-umetniškega društva
V zadnjih nekaj letih je dejavnost kulturno-umetniškega društva iz Žužemberka zelo obsežna in pestra. Društvo pa šteje 117 članov, ki ob odboru delujejo v štirih sekcijah ter v mešanem pevskem zboru in pri ljudski knjižnici.
Dramska sekcija je v šestih letih postavila na oder 14 dramskih del. Njene uprizoritve si je doma in v krajih izven žužemberške krajevne skupnosti ogledalo okoli 12.000 gledalcev.
Recitacijska skupina je v zadnjih
? TUD. ŽUŽEMBERK - Predstavnice devetih držav Afrike in Azije so v nedeljo obiskale tudi Žužemberk. Ob prisotnosti Mare Rupene-Osolnikove, predstavnika zad™*ne zveze> predstavnic Švedske, ki je organizirala seminar na Otočcu, ter uzbenopolitičnih delavcev novomeške občine so si ogledale razstavo o dejavnostih društva . ,n kuItumo-umetniškega društva iz Žužemberka ter spomenik, nato pa so v domu LT prisostvovale pogovoru o delu društva. (Foto: Darja Kodre)
letih nastopila z 22 recitali, sodelovala je na vseh proslavah v KS, ob pomembnejših prilikah pa tudi v KS Hinje in Zagradec ter na Bazi 20.
27-članski mešani pevski zbor, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, ima za sabo že nekaj zelo uspešnih nastopov, posebej pa naj omenimo njegovo sodelovanje na proslavi, posvečeni 100-letnici rojstva pisatelja Cankarja.
Dramska sekcija, recitacijska skupina in mešani pevski zbor združujejo mlade in stare krajane. Ob širjenju kulturnih dobrin so njihovi člani lani opravili veliko prostovoljnih del pri urejanju dvorane, odra in raz svetljave, pri čemer sta jim pomagala KS in ZKPO Novo mesto.
Klubska sekcija skrbi skupaj z LT in ZSMS za opremljenost in urejenost klubskih prostorov v domu LT, kjer so tudi seje, sestanki, bralne vaje. Tu je moč gledati tudi televizijo v barvah. Kino sekcija skrbi za redne kinopredstave. Ima programski svet, ki je odgovoren za ustrezno izbiranje filmov.
Ljudska knjižnica v Žužemberku je v zadnjih petih letih povečala knjižni fond od 800 na 3.000 knjig in ima vpisanih nad 140 bralcev. Društvo skrbi, da se knjižni fond dopolnjuje in obnavlja.
Uprizoritev Ingoličeve komedije „Krapi“ je pokazala, da je kinodvorana premajhna za prireditve kulturno-umetniškega društva. Zato se društvo zavzema za gradnjo novih prostorov za kulturno dejavnost v žužemberškem gradu. S tem bi oživili tudi ta kulturnozgodovinski spomenik.
St. 22 (1401) - 27. majn 1976
Peronospora je najhujša bolezen vinske trte. Dobesedno soodloča o pridelku in vinogradnikovem dohodku. Nevarna je vsem sortam žlahtne vinske trte, proti njej so odporni le nekateri hibridi, med njimi zloglasna šmarnica (tudi noa ali beli otelo imenovana).
„OLJNI MADEŽI", KI JIH POVZROČA PERONOSPORA NA LISTJU, SO VINOGRADNIKOM DOBRO ZNANI OPOZORILNI ZNAK, KI PA JE ZE PREPOZEN. S peronosporo se vinska trta prvič okuži, ko traja dva do tri dni srednja dnevna temperatura vsaj 11 stopinj i:i če v tem času pade vsaj 10 mm dežja, vinska trta pa ima že do 3 cm široke lističe. Da se je trta okužila, se sprva ne vidi, mogoče pa je okužbo napovedati in prav to je naloga protiperonosporne službe. Ko sporoči, da je nevarnost, je treta brez obotavljanja škropiti
Oljni madeži-prepozen znak
Škropljenje s fungicidi je doslej edini zanesljivi način varovanja vinske trte pred to boleznijo. Prvič je treba škropiti že v začetku junija, škropljenje pa nadaljevati v 8 do 12-dnevnih presledkih. V zelo deževnih letih je treba škropiti še pogosteje. Uporabljamo bakrene in organske pripravke. Bakreni (bordojska brozga, cuprablau, bakreni euparen) so priporočljivi zlasti za škropljenje po cvetenju, saj delno varujejo jagode pred napadom sive grozdne plesni (zadržujejo razvoj plesni, je pa ne uničujejo).
Zelo dobra so tudi nekatera organska škropiva. Mycodifol deluje proti peronospori, zadržuje pa tudi plesen. Podobno phaltan, ki je sorazmerno poceni, saj učinkuje proti tema dvema boleznima in še proti botri-tisu (siva grozdna plesen). Antra-col priporočajo zlasti zgodaj spomladi, saj dobro učinkuje tudi proti rdečemu listnemu ožigu, zelo nevarni bolezni prepozno škropljenih vinogradov.
Inž. M. L.
Sejmišča
NOVO MESTO: 24. maja so na novomeško sejmišče rejci pripeljali 448 prašičev, starih od 6 do 12 tednov, in 61 prašičev, starih od 3 do 5 mesecev. Skupaj so jih prodali 183; za mlajše je bilo treba odšteti 550 ■ do 750 din, za starejše pa 760 do 850 din. Ker je bilo kupcev malo, so rejci znatno znižali cene prašičev.
BREŽICE: 22. maja so na teden-ski sejem prašičev v Brežicah rejci 1 pripeljali 606 prašičev, starih do 3 mesece, in le 33 starejših prašičev. Prvih so prodali 499, drugih pa 24. En kilogram žive teže mlajših je stal 37 do 40 din, starejših pa 19 do 21 din.
Kmetijski nasveti
N
VENDAR TUDI KMETIJSTVO DONOSNO
Gostilna Cetinski v Novih Selih v kočevski občini je znana tudi izven občine, saj dobiš v njej dobro pijačo, pa tudi kaj za pod zob. Kljub temu gostilničar rad potoži, da ima z gostinstvom samo izgubo, in sicer približno 20 din na vsakih 100 din prometa.
Pred kratkim ga je nekdo vprašal, od kod to izgubo pokriva, da sploh lahko še shaja.
Gostilničar, ki je hkrati tudi kmet, mu je odgovoril:
- I, od kod? Iz kmetijstva vendar!
\____________________________ J
Prašičereja peša
Republiški Zavod za statistiko poroča v svoji zadnji publikaciji ..Družbeni razvoj SR Slovenije", da je bilo v Sloveniji v začetku tega leta v zasebni in družbeni reji skupno 557.125 glav govedi, 442.997 prašičev, 16.373 ovc, 27.011 konj in 7.45 milijona glav perutnine. V primerjavi z letom dni poprej se število govedi ni zmanjšalo, za 5 odstotkov pa se je zmanjšalo število prašičev, medtem ko je število perutnine naraslo za 4 odstotke. Manj redijo prašičev zlasti zasebni rejci, ki so jih imeli 8 odst manj kot lani. Število prašičev se je zmanjšalo tudi v drugih republikah: v Srbiji za 15 odst., v Hrvaški za 15 odst., v Vojvodini pa celo za 19 odst.; v celi Jugoslaviji seje število prašičev zmanjšalo za 15 odstotkov. Stanje prašičereje ni zadovoljivo: Slovenija mora kar polovico vsega potrebnega svinjskega mesa uvažati iz drugih republik, čeprav bi lahko zelo povečala odstotek samopreskrbe.
kmetijstvo
Pismo z željami
Pojasnilo uredništva
Kot upokojenec, kmet, sadjar in čebelar z zanimanjem berem vaše kmetijske nasvete, ki so vseskozi strokovno na višku. V imenu mnogih naprednih kmetovalcev predlagam, da bi prostor, ki je njim namenjen, razširili vsaj za enkrat. Želel bi, da bi se to čimprej zgodilo. Pisca kemtijskih nasvetov glavnega urednika inž. Marjana Legana, prosim, da bi glede na bližnjo sezono škropljenja kaj več napisal o koledarju škropljenja v sadovnjakih. Sadjarji nujno potrebujemo učbenik za sadjarstvo, takšnega, kot je ČZP Kmečki glas izdalo o vinogradništvu in kletarstvu (dr. Colnarič, dr. Šiko-vec).
Imam sadovnjak s starimi, visokimi drevesi. Sorte carjevič, bobovec in jonatan so letos izredno bogato cvetele. Ker pozimi nismo škropili, je poletno škropljenje toliko bolj potrebno. Na voljo so le škropiva antracol, cosan, dithane M 45, ko pa sem skušal dobiti še metasystox, so mi povsod dejali, da ga letos ni in da priporočajo namesto tega za uničevanje listnih uši in grinj pripravek ekatin. Iz navodil ni razvidno, ali to sredstvo uničuje tudi kaparja, ki je glavni uničevalec sadovnjakov.
Kaj pa je s škropljenjem z bakrenim apnom? Svoj čas so priporočale sadjarske podružnice - eni izmed njih sem bil predsednik nad 10 let — uporabo arborina in žvepleno-apnene brozge. Rad bi vedel, kako je s tem. Prosim tudi za odgovor, kako je glede obsega kmetijskih nasvetov. Pripominjam še, da je strokovnega gradiva več v Kmečkem glasu, toda le stežka se ločimo od Dolenjskega lista, ki ga imamo naročenega od začetka izhajanja.
Sprejmite, tovariš urednik, lepe pozdrave vi in vse vaše strokovno osebje!	MAKS	KURENT
upokojenec, nekdanji kmetijski referent pri KZ Mokronog
PRIPIS UREDNIŠTVA: Kot je razvidno iz tega in še nekaterih drugih pisem, veliko naših ljudi zanimajo vprašanja iz kmetijstva. Konec koncev smo vsi tako ali drugače povezani z naravo, z zemljo, saj imata tudi gojitelj lončnic ali vrtička svoj mali svet in svoja vprašanja, ki ga živo zanimajo. Uredniški odbor Dolenjskega lista je že ob koncu lanskega leta obaravnaval te želje in sklenil razširiti prostor, namenjen kmetijstvu. Že od decembra lani izhaja enkrat na mesec poleg rednih kmetijskih nasvetov ena kmetijska stran, s čimer vsaj delno skušamo zapolniti vrzel. Seveda se Dolenjski list, ki ima drugačno vsebinsko zasnovo in drugačno poslanstvo, ne more primerjati s Kmečkim glasom, ki je namenjen samo kmetijstvu. Maksu Kurentu, ki nam je napisal prijazno pismo z dobrohotnimi nasveti, se zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo skušali njegovim željam ustreči na prostoru, ki je zaenkrat namenjen kmetijstvu v našem listu.
Uredništvo DL
..Poglejte: vsakdo si odreže svoj življenjski kruh po svoji meri, željah, večkrat pa se znajde v kakšnem poklicu zgolj slučajno. To slednje ni dobro, ker človek ni srečen. Kako je bilo z menoj? Po obveznem šolanju so moji tovariši odšli naprej, nekateri za stroje. Mene je mikala zemlja. Vedel sem, da bo ostala, če bi se pridružil šošolcem, sama, nezasaje-na. Včasih pa se mi zdi, da je bilo o moji usodi odločeno kmalu po rojstvu. Bil sem krepak, kot deček sem se rad igral na poljih, v gozdu, in domači so zemljo zaupali meni. Tako sem že kmalu spoznal motiko, vajeti. Namesto pravljic mi je ded pripovedoval, kako je kupoval zemljo, kako gradil poslopja, kako so jokali, ko so jim kar trikrat požgali delo njihovih rok. In zdi se mi, da sem kmet postal že v rani mladosti .. .“
C as zahteva svoje, zemlja prav tako. Z očetom sta kupila traktor, kosilnice, žage, sejalnice, prevračal-nike, silose. Za čuda je le poslopje zastarelo in marsikje grozi, da se bo podrlo. Na vprašanje, zakaj, je Vovko povedal: ,.Zavoljo predpisov, urbanističnega načrta Novega mesta. Veliko let je tega, kar je oče
Evič potrkal na vrata uradov. Nič j prijazni niso bili. Naj bo nekoliko uvideven in strpen, so dejali. In oče je bil strpen, ko pa se mu jc zdelo, da se norčujejo, je ponovno trkal, pritiskal kljuke, prosil. Veliko vode je preteklo mimo naše hiše, odslužil sem vojaščino in v mesto sva nemalokrat šla skupaj, oče in in, v upanju, da bova dokazala, da pri nas mislimo resno. In še naprej čakamo, čas pa beži. Rad bi redil več glav živine, pa ni prostora, rad bi uredil stanovanje, podira se hiša, mi pa zavoljo predpisov čakamo. Morebiti bomo letos kaj uredili, morebiti. Bržčas bomo še nekajkrat potrkali, potem pa bo prišlo tisto pismo. Njegova vsebina nas bo od tu
ali pregnala - na „našem“ in okoli naj bi zraslo sodobno naselje - ali pa dovolila, da še naprej kmetujemo skorajda v samem mestu. In Vovkovi upamo, da nas bo občinsko pisanje razveselilo, kajti vrag vedi, kaj je v tej zemlji, da nas je tako privezala nase. Ne moremo in ne moremo se odlepiti od nje, pa čeprav večkrat razmišljam, da bi vse težave poenostavil z odhodom v tovarno. Nemara pa je ljubezen do te preklete ilovnate prsti zaenkrat močnejša kot govorica - pameti
Tekst in foto: JANEZPEZELJ
ji	Strašen uničevalec krompirja
J [	Krompirju ne streže po življenju samo krompiijeva plesen, o
< ► kateri smo zadnjič pisali. Enako nevaren je tudi krompirjevec ali
< I koloradski hrošč - „najstrajnejši uničevalec krompirja44, proti J | kateremu so bili poljedelci povsem brez moči, dokler ga niso n začeli zatirati z arzenovimi škropivi. Potem so kemiki iznašli še | \ druge učinkovite snovi, med njimi najbolj priporočljivo sredstvo
< > - zlatico despirol.
< l Požrešne rdeče ličinke krompirjevca je mogoče zatirati z na-<► slednjimi pripravki; zolone, zlaticid, ultracid, birlane, monitor,
< ► sevin, unden, elocron itd. Najboljše sredstvo pa je, kot že reče-
* [ no, zlatica despirol P oziroma despirol zlatica VVP. S tema dve- ^
< > ma pripravkoma je mogoče uničiti golazen z enim samim škrop-\ [ ljenjem, škropiti pa je treba takrat, ko je večina ličink v drugem <► stadiju razvoja. Protifitoftorna služba prek radia in časopisov
< l obvešča kmetovalce, kdaj nastopi ta čas.
; J Prava nadloga krompirjevih nasadov so lahko tudi pleveli. i» Nekaj že lahko naredimo z brananjem z narobe obrnjeno brano,
* ’ bolj zanesljivi pa so kemični pripravki - herbicidi, ki so se ,, ponekod že močno uveljavili. Obnese se gesagard (3 do 4 kg na J J 1 ha), ki ga je treba uporabiti po saditvi, vendar pred vznikom
< ► krompirja. Ce je njiva že porasla z mladim plevelom, je treba J1 uporabiti gramokson. Če je tudi krompir že zunaj, a se njegovi «> listi še niso razširili, daje odlične rezultate sencor. Velja si za-] l pomniti, da samo s sencorjem lahko zatiramo plevele po že <► vzniklem krompitju. Trave v krompirju odpravimo s škroplje-l J njem s simazinom (1 kg na 1 ha). Primeren čas za uporabo je po <» osipanju krompirja.
3! V nasadu krompirja lahko rovari tudi beta noga, to je tista J | bolezen krompirja, ki pušča prazna mesta v nasadu. Napadeni
< ► kalčki namreč ne vzkalijo. Bolezni se branimo s pravilnim kolo-‘; barjenjem, razkuževanjem gomoljev in zemlje ter z odbiranjem
< > napadiih gomoljev pred saditvijo.
*	Inž.	M.	L.
Zadruge podcenjujejo
In Franc je postal - kmet
„Vrag vedi, kaj je v tej prekleti zemlji, da me je tako priklenila nase," pravi še ne dvajsetletni kmet Franc Vovko iz Mačkovca pri Novem mestu
Niso preživele, kot skušajo prikazati nekateri
Nabrekla, pravkar zorana njiva se je kopala v večeru. Na koncu njenih valov, ki so se zajedali v gozd, se je ustavil močan traktor. Franc, mlad kmet, si je z zamaščenim rokavom obrisal znojno čelo, ponosno pogledal prek rame in dejal:
„Pa sem jo ukrotil. Od vraga je! Povem vam, da se je včasih, preden zajaham traktor, bojim, fa prekleta ilovnata zemlja! Brazda se težko
NAPORNO MATERINSTVO -potem zase. (Foto; S. Mikulan)
In še odgovor
0 škropljenju
V sadovnjakih je ta čas najbolj pomembno škropljenje zoper najbolj nevarno bolezen - škrlup ali fuzikladij. Ta se močno širi, ko nastopi temperatura okoli 20 stopinj in če je primerna vlaga. Prvič je bilo treba škropiti še pred škropljenjem z
1 do 2-odstotno bakreno - apneno brozgo ali z bakrenim apnom ali s cuprablauom. Uspešni so tudi organski pripravki, na primer 0,25-odstot-ni dithane M 45 ali 0,2 5-odstotni orthocide - 50. Zoper jablanovo plesen (občutljiva je zlasti sorta jonatan) je treba dodati še cosan, zoper Ustne uši in podobne sesajoče škodljivce pa je učinkovit ekatin in drugi fosforni insekticidi. Po cvetenju je treba škropiti prvič, ko so plodiči debeli kot lešnik, in drugič, ko so debeli kot oreh. V intenzivnih nasadih priporočajo škropiti približno vsakih štirinajst dni.
Na vprašanja o kaparju pa naslednje: v poletnem času je mogoče kaparja učinkovito zatirati s paration-skimi škropivi, kakršna sta na primer folidol ali ekatox. Pozimi je treta škropiti z oljnimi ali dinitro-krezolnimi škropivi.
Inž. M. L.
Petnajst vzrejenih pujskov iz enega gnezda - pol več od povprečja - je dala svinja pri Frankovih v Volčkovi vasi — Vrednost: en star milijon
obrača, pod lemežem kar poka. Pred leti, ko še ni bilo traktorja, je na njej poginil konj. Da, garala sta bila z očetom. On je vzdržal, žival poginila. Pomislite: cel dan roke krotijo plug, priganjajo ubogo živino. Tega na srečo sam nisem okusil Danes pa kar gre. Traktor... pa tudi mlad sem. Ni je njive tod okrog, ki bi mi nagnala strah v kosti. Poglejte moje roke...“
Francu Vovku iz Mačkovca pri Novem mestu še ni dvajset let, in že se je bil trdno odločil, da ostane ob očetu na zemlji. Sam pravi, da je o svoji prihodnosti veliko več razmišljal, kot na primer maturant, ki kasneje postane zdravnik, pravnik. Zakai?
Franc Vovko: zaljubljen v zemljo
Če svinja za pol preseže normo
Svinjske zarebrnice? „Nimamo! Ni svinjskega mesa!“ tak je pogosten odgovor na nedolžno vprašanje v naših mesnicah. Svinjereja zaostaja zlasti v Sloveniji, kjer smo priredili celo tik po vojni, v obnovitvenem letu 1946, več svinjskega mesa, kot ga priredimo zdaj. Takrat rejci še niso tako računali kot danes, ko pravijo, da
enkrat samkrat na leto - to je,,do-
svinja sama sebe zaje.
Vendar pa mnogi rejci vseeno vztrajajo. Na Šentjernejskem polju in v okolici Brežic jc doma vzreja pujskov. Mnogim kmetijam je kruleča mladež največji vir dohodka. In najbolj stalen, tako rekoč kot plača, le da ni vsak mesec prvega. Ena takih kmetij je Frankova iz Volčkove vasi pri Šentjerneju, kjer se prav te dni lahko pohvalijo z izrednim rejskim uspehom: eno samo gnezdo je dalo 15 vzrejenih mladičev. 15 rojenih, 15 vzrejenih - to je dosežek, ki ga znajo zares ceniti le tisti, ki so že imeli opraviti z občutljivim drobižem in ga varovali pred boleznijo ali pred neusmiljeno težo okorne matere.
Za 15 mladičev narava ni pripravila življenjskega prostora. Svinja ima le 10 do 14 seskov, včasih celo manj. Divja svinja, ki mora sama poskrbeti za podmladek, se nikoli ne „spozabi“, da bi si omislila tolikšno družino. Pet mladičev - in to le
govorjena" zgornja meja. V Volčkovi vasi pa kar trikrat nad normo, ne upoštevaje, da svinje v kmečki reji povržejo mladiče dvakrat na leto. Nosijo pa jih tri mesece, tri tedne in tri dni - v poprečju seveda.
Nič posebnega ne pove Stanko^ Franko, zakaj seje njegova svinja tako potrudila. Žival je črnopasaste krškopoljske pasme, Id so jo svoj čas že odpisali, misleč, da bo vse zamenjala landrace ali kaka druga bolj žlahtna pasma. Tudi merjasec je tak; 3 leta star 120 kg težak, doma iz sosednjega Šentjerneja.
Krma ni bila nič posebnega. Frankova mati so ji pokladali predvsem krompir, kar seveda tudi ni slabo, če upoštevamo, kako je bilo letošnjo zimo težko zanj. Morda je k izjemni rodnosti pripomogel tudi pravšen čas pripusta, saj so pri svinjah precej natančno ugotovili, v katerih urah po začetku bukanja je najboljši čas za možitev. Šest do dvanajst ur pred
ovulacijo, uči veterinarstvo. Frankovi seveda ne vedo, kaj je to, imeli pa so srečo, da jim je svinja v sicer skromno hišo prinesla tako lepo darilo, vredno po cenah z novomeške tržnice takole okrog - en stari milijonček. Ce seveda odmislimo, koliko skrbi in dela je, preden prideš do njega.
M. LEGAN
Jesti je treba za petnajsterico, šele
Združevanje kmetov v zadruge in temeljne organizacije za kooperacijo je danes poglavitno politično vprašanje na podeželju. Ljudje na podeželju vidijo v tem osrednjo priložnost za povečanje storilnosti svojega dela in dohodka, svojega osebnega in družbenega standarda. Vsa vprašanja gospodarskega, družbenega, kulturnega, socialnega in drugega razvoja podeželja se povezujejo z združevanjem. Toda to združevanje terja, da hitreje spreminjamo odnose, ki opredeljujejo družbenogospodarski položaj kmetov. Nujno je, da kmetom v skladu z ustavo omogočimo, da skupaj z delavci v družbenem sektorju odločajo o dohodku, ki ga ustvarjajo, in so zares gospodarji sadov svojega dela.
Vendar si ne smemo zapirati oči pred ravnanji in potezami, katerih dlj je slej ko prej ohranjevati stare odnose v kmetijstvu. Veliko kmetijskih posestev in kombinatov se loteva organiziranja kmetov pogostoma s stališč, ki so ostanek skupinsko-lastninskih in tehno-birokratskih odnosov. Ponekod se zadruga sploh ne želi omenjati, ker sodi, da je ,,pod ravnijo" socialističnih odnosov in
modernega kmetijstva. Kakor da pozabljajo, da so mnoge zadruge zelo napredne v proizvodnji, medtem ko imamo kmetijska posestva, o katerih tega ne bi mogli reči. Povrh pa mnoge zadruge zaradi napačne politike, ki so ji bile zadnja leta izpostavljene, niso mogle objektivno pokazati vsega, kar bi lahko pokazale. Še danes marsikje v nasprotju z vsemi našimi političnimi stališči spodrivajo zadruge in si izmišljajo oblike za njihovo prisilno integriranje v kombinate. (Predsednik zvezne konference SZDL Dušan Petrovič na seji zvezne konference 15. maja)
METLIŠKI ZADRUŽNIKI V NOVEM SADU
Metliški mladi zadružniki so vse bolj aktivni. Minulo soboto so se odpravili v Vojvodino, v Novi Sad na tradicionalni mednarodni kmetijski sejem. Z velikim zanimanjem so si ogledali najnovejše dosežke v kmetijski proizvodnji, tehniki in tehnologiji. Povedali so, da so na razstavi dežel v razvoju, četrti po vrsti, videli veliko zanimivih stvari.
V črnomaljski, metliški, trebanjski in novomeški občini bo letos končalo osnovno šolo 1.467 učencev, od tega iz novomeške občine 816 ali več kot polovica vseh. Večina se je že odločila za študij na srednjih in poklicnih šolah, nekaj pa jih bo kot vedno ostalo doma.
To je ena najmočnejših gene-
* racij osnovnošolcev po vojni, ki trka na srednje in poklicne šole. Ali pa se bodo res vsakomur odprla vrata na poti, ki si jo je izbral? Da ne bi bilo prevelikega razočaranja pri učencih, pri starših pa ne sivih las, je najbolje že pred vpisom na te šole pogledati, kako stvari stoje.
Podatke, kijih bomo navedli, so nam dali na nedavni novinarski konferenci v Novem mestu, ki jo je sklical medobčinski svet Socialistične zveze za Dolenj-^iko. Na tej konferenci so
• uvodoma poudarili, da se tudi v novem šolskem letu obeta sti-
, ska na srednjih šolah, če pa se hočemo temu in drugim problemom izogniti ali jih vsaj omiliti, moramo biti s stanjem vsi pravočasno seznanjeni — od učencev in učiteljev do staršev in slehernega občana katere koli od omenjenih štirih občin.
Podatki, ki jih je zbrala služba za poklicno usmerjanje, kažejo, da se je mladina podobno kot vsa minula leta spet bolj „zagledala“ v srednje kot v poklicne šole. Za srednje šole se je namreč odločila kar polovica vseh osnovnošolcev, ki bodo junija dobili spričevala o končanem osmem razredu. Med srednjimi šolami je tudi tokrat najbolj „priljubljena“ gimnazija, sicer pa pojdimo po vrsti.
zacasNo v stično
Pri ekonomsko-administra-tivnem šolskem centru bodo v
OSNOVNOŠOLCI, KAM?
Na srednjih šolah spet zmanjkuje prostora, saj se zanje odloča več kot polovica jetošnjih absolventov osnovnih šol — Težko tudi za dekleta v poklicnih šolah
novem šolskem letu vpisovali v štiri oddelke (128 učencev). Že zdaj pa je znano, da se želi na „ekonomski“ del vpisati 72, na administrativni pa 63 učencev, torej skupaj 135 kandidatov oziroma sedem preveč Prepričani pa so, da bodo „presežek“ že kako spravili pod streho.
Na novomeški in črnomaljski gimnaziji bodo odprli sedem prvih oddelkov splošne in pedagoške smeri. V Novem mestu je v dveh oddelkih splošne smeri prostora za 70 učencev, kandidatov pa je 91. S Stično so se dogovorili, da bo tamkajšnja gimnazija sprejela nekaj učencev iz trebanjske občine. V Črnomlju je za zdaj za prvi letnik „splošne“ gimnazije le 41 kandidatov, odpreti pa nameravajo dva oddelka za 60 učencev. V nasprotju s tem je za pedagoško smer na tej gimnaziji prostora le za 30 učencev, kandidatov pa kar 51. Tudi na pedagoško gimnazijo v Novem mestu se obeta večji naval, kot je prostora. Kandidatov je 114, sprejeli pa jih bodo le 70. Vse kaže, da bodo morali tudi v novem šolskem letu odpreti en pedagoški oddelek v Trebnjem.
Na šoli za zdravstvene delavce bodo vpisali kandidate v po en splošni in otroški oddelek, skupaj okoli 70. Za 15 učencev, ki so se odločili nadaljevati šolanje na splošnem oddelku te šole, ne bo prostora. Težav ne bo na kmetijskem šolskem centru na Grmu, kjer bodo lahko sprejeli vse kandidate.
ŠOLI ZA IMV IN KRKO
Zaradi pomanjkanja prostorov in učiteljev (ter iz drugih razlogov) bodo v novem šolskem letu ukinili vse dislocirane oddelke ljubljanskih srednjih
tehniških šol, ki jih je do zdaj organiziral novomeški zavod za izobraževanje kadrov. Ta napoved, ki pa bo tudi uresničena, je prišla v trenutku, ko se je za lesni oddelek že odločilo 20 kandidatov, za gradbeni 52 (od tega 40 iz novomeške občine),
za elektro 38 (iz novomeške in trebanjske občine) itd. Učenci naj bi zato poskušali srečo z vpisom ali v Ljubljani ali v Krškem (elektro).
Na novo bodo jeseni odprli v Novem mestu oddelka srednjih tehniških šol v Novem mestu za tovarno zdravil „Krko“ (kemij-sko-farmacevtskega) in za IMV (strojnega). Za prvega je 27, za drugega pa 47 kandidatov.
Izračunali so, da bo jeseni na srednjih šolah zmanjkalo prostora za približno 100 učencev. Rešitev zanje se nakazuje v več smereh: s „prešolanjem“ (npr. na kmetijsko), s preusmeritvijo (poklicne šole) itd.
■■•■■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■a■«
IGM
SRVR
GRADITELJI
IGM „SAVA” KRŠKO ZA VAS!
Poleg betonskih zidakov dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40 vam nudimo po izredno ugodni ceni tudi strope v izvedbi betonski nosilčki s polnili po sistemu „OMNIA". Montaža je ročna, enostavna, lahka. Dolžine nosilčkov za vse razpetine prostorov.
Za vse informacije se obrnite na
IGM „SAVA", KRŠKO, telefon (068) 71-035
Prečni prerez skozi strop
BETONSKI NOSILČKI S POLNILI SISTEMA 'OMNIA'
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Pri poklicnih šolah (kovinarska, avtomehaniška, gostinska itd.) je prostih učnih mest na. pretek. Takoj pa je treba reči, da so ta mesta nekako „rezervi-rana“ za fante, saj se kandidati izučijo za tako imenovani moški poklic. Že podatek, daje fantovskih učnih mest enkrat manj kot dekliških, kaže, kako težko bo ženski del letošnje osnovnošolske generacije spraviti na pot do kruha. Fantje so se v glavnem že odločili za poklicno šolo kovinarske in avto-mehaniške stroke, dekletom pa preostajata gostinska (v Novem mestu) in trgovska (v Brežicah).
Ob tem je treba reči še tole: na Dolenjskem je že več let tako, da je število delovnih mest za ženske omejeno. Ali pa so ženske v resnici „zapostavlje-ne“? Ali ni res nekaj drugega, namreč to, da se pri nas še vedno preveč oklepamo tradicije kot pijanec plota, češ: ženska je za šiviljo, trgovko, gostinko, vse drugo (avtomehanik, voznik, kovinar, strugar itd.), se pravi „težje“, pa je za moške. Ker Slovenci nismo med najbolj „rodovitnimi“ ljudstvi in nam narava ne podarja samih moških (še dobro, da je tako), delo pa je treba opraviti, četudi gre za (po sedanjem pojmovanju) izrazito moško, se bo pač treba slej ko prej sprijazniti s tem, da bodo tam, kjer so zdaj samo možje, delale tudi ženske. Najbrž bo moralo tako biti tudi iz razloga, ker se večno le ne bomo mogli zanašati na dotok moške delovne sile iz drugih republik. To tradicijo bomo lahko prekinili, če si bomo enkrat za vselej izbili iz glave prepričanje, da je to samo za ta in ono samo za drugi spol. Kar zadeva vzgojo, pa je tako in tako najbolje začeti pri mladih. Ali ne bi o tem razmislili že zdaj?
I.	ZORAN
PROSTO DELOVNO MESTO!
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o.
Objavljamo naslednja prosta delovna mesta
1. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA TOZD ZAGA STRAŽA
2. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA TOZD TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA
3. TEHNOLOG STROJNEGA VZDRŽEVANJA
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1—2: Višja ali srednja strokovna izobrazba splošne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na samoupravnem ali kadrovskem področju.
Pod 3: Strojni tehnik in 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja.
Prijave naj kandidati pošljejo v kadrovski oddelek podjetja v roku 8 dni po objavi.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku objave..
POČITNIŠKO DELO
,DANA",
tovarna rastlinskih specialitet in destilacija,
Mirna,
vabi k sodelovanju med počitnicami večje število dijakov in študentov za delo v proizvodnji.
POGOJI:
1. da niso mlajši od 15 let
2. pred nastopom dela morajo opraviti zdravniški pregled
Dijaki in študenti bodo za svoje delo prejeli osebni dohodek po sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke. Interesenti naj vložijo prošnje do 15. 6. 1976 pri „DANI" Mirna — splošni sektor.
	■		■m	
				
belilo za strojno in ročno pranje				
kmetijska zadruga novo mesto
perborat special
h
belinka
tovarna kemičnih izdelkov
Zadružni svet TZE kooperacija, trgovine in mesarstvo „Oskrba" n.sub.o. in delavski svet TOZD Lastna kmetijska proizvodnja „Brazda" n.sub.o.
razpisujejo prosta delovna mesta
1 UPRAVNIKA (individualni poslovodni organ) TZE KOOPERACIJA TRGOVINE IN MESARSTVO „OSKRBA" (ni reelekcija) 2. VODJE MEŠALNICE MOČNIH KRMIL V IZGRADNJI
3. DELOVODJE DELOVIŠČA KLEVEVZ V TOZD„BRAZDA"
Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori , izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1 — da imajo visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo biotehnične, ekonomske ali pravne smeri, da imajo najmanj 8 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na ustreznih delovnih mestih, z visoko ali višjo oz. 8 let s srednjo izobrazbo;
Pod 2 — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo biotehnične smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj;
Pod 3 — da imajo višjo ali srednjo izobrazbo biotehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
TZE „Oskrba" objavlja tudi 3 prosta mesta za vajence — mesarje.	v
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: KZ ,,KRKA", Novo mesto.
Samoupravna enota za graditev stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine KOČEVJE objavlja
II. NATEČAJ
za posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in stanovanj ter adaptacijo družbenih in individualnih stanovanj.
Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj, za adaptacijo družbenih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj, nimajo lastnih stanovanj ali imajo premajhna oziroma ne-ustrezna-stanovanja, lahko najamejo temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije, družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru in pravilniku o kreditiranju stanovanjske graditve. V natečaju za posojilo za nakup stanovanja v etažni lastnini ter za gradnjo individualne stanovanjske hiše in za adaptacijo stanovanjske hiše lahko sodelujejo tudi delavci, zaposleni pri organizaciji, ki združuje sredstva v banki po družbenem dogovoru pod pogojem, da nima lastnega stanovanja, nima stanovanja ali ima premajhno oziroma neustrezno stanovanje.
Razpisna natečajna vsota znaša 8.742.000,00 din.
O vseh kreditnih pogojih bodo organizacije in delavci pri organizacijah podrobno obveščeni s širšim besedilom natečaja, ki bo dostavljen v vsako delovno organizacijo v občini Kočevje.
Natečaj traja en mesec po objavi v Dolenjskem listu; ponudbe na natečaj, dospele potem datumu, ne bodo upoštevane. Ponudbe sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje — Samoupravna enota za graditev stanovanj. Delavec, ki je zaposlen pri organizaciji, katera združuje sredstva v banki po družbenem dogovoru, se prijavi k natečaju za posojilo prek svoje delovne organizacije.
Samoupravna enota za graditev stanovanj
PROSTO DELOVNO MESTO!
„Odbor za medsebojna razmerja pri delovni skupnosti LB podružnice Črnomelj vabi k sodelovanju nove delavce, zato objavlja prosto delovno mesto
STROKOVNEGA REFERENTA ZA KREDITNE POSLE.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti visoko šolo ekonomske ali pravne smeri in štiri leta ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo prijavo v roku 8 dni od dneva objave na naslov:
Ljubljanska banka, podružnica Črnomelj, Trg svobode 2, kjer lahko dobe tudi dodatne informacije o pogojih dela."
POSOJILA ZA STANO/ANJA
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost) v skladu z zakonom o programiranju ir financiranju graditve stanovanj in pravilnikom o kreditiranju stanovanjske graditve razpisuje:
NATEČAJ
I. za posojila organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo najemnih stanovanj	din	6.000.000,00
II. za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini
din 500.000,00
III. za posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš in adaptacijo stanovanjskih hiš	din	2.668.477,90
IV. za posojila komunalnim organizacijam za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami
din 1.000,000,00
Skupaj din: 10,168.477,90.
I.
Posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna oz. neustrezna stanovanja, lahko najamejo temeljne in druge organizacije združenega dela samoupravne in družbenopolitične skupnosti, društva in državni organi (v nadaljevanju: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko.graditev pri podružnici Ljubljanske banke Krško iz sredstev, namenjenih za posojila organizacijam združenega dela.
V natečaju za posojilo in nakup ali graditev najemnih stanovanj lahko sodelujejo organizacije, ki bodo pridobile ali zgradile stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda.
Cena za 1 m2 čiste stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene v objektih, ki se gradijo na gradbiščih, določenih za usmerjeno stanovanjsko graditev.
Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup ali graditev najem--':h stanovanj je potrebno priložiti:
izjavo o izločanju sredstev za stanovanjsko graditev in izjavo o združevanju sredstev pri banki;
— srednjeročni program za reševanje stanovanjskih problemov svojih delavcev za čas od 1976 do 1980;
— izjavo, koliko najemnih stanovanj želi kupiti s posojilom,
— izračun povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji za leto 1975;
— Sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila za nakup ali gradnjo najemnih stanovanj (z opisom stanovanj) in se zagotavljajo sredstva za plačilo lastne udeležbe in za odplačevanje posojila. Sredstva se morajo navesti zneskovno;
— kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z navedbo števila in vrste stanovanj, ki jih kupuje;
— ceno za posamezno stanovanje z navedbo či:te stanovanjske površine in skupno predvideno ceno za kupljena stanovanja ali gradbeno dovoljenje z investicijsko tehnično dokumentacijo in predračunom, če gradi sama organizacija.
Višina lastne udeležbe se izračuna v odstotku na kupoprodajno vrednost stanovanj ali na predračunsko vrednost, če organizacija sama gradi, po temle ključu:
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega v organizaciji do 2.800,00 din — najmanj 20 odstotkov,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega od 2.801,00 do 3,500,00 din — najmanj 25 odstotkov,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega od 3.501,00 do 4.000,00 din — najmanj 25 odstotkov,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na zaposlenega nad 4.001,00 din — najmanj 35 odstotkov.
Organizacija lahko ponudi tudi večji odstotek iastne udeležbe kot se zahteva v natečajnih pogojih.
Za lastno udeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organizacija pri poslovni banki na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Prednost pri natečaju bodo imele organizacije, ki hkrati kupujejo ali gradijo več stanovanj in tako rešujejo hkrati več stanovanjskih problemov svojih zaposlenih, in tiste organizacije z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki delavcev.
Odplačilna doba, t.j. rok vračanja posojila, se bo določala po kreditni sposobnosti oziroma višini povprečnega mesečnega osebnega dohodka prosilca za posojilo, vendar ne more biti v nobenem primeru daljša od 25 let.
Obrestna mera je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka vračanja posojila se obrestna mera za še neplačani del posojila poviša na 6 odstotkov letno. Posojilo se vrača v polletnih anuitetah.
Začetek vračanja posojila je takoj po porabi, vendar najkasneje po preteku 12 mesecev od sklenitve posojilne pogodbe. Natečaj traja 15 dni po objavi. Po tem datumu sprejete prošnje se ne bodo upoštevale.
II.
Posojilo za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini lahko dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, katera združuje svoja sredstva v banki po določilih družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja ali ima premajhno stanovanje in kupuje stanovanje v okviru občinskega programa stanovanjske graditve in stanovanjskega standarda.
Cena za 1 m2 čiste stanovanjske površine ne sme presegati družbeno dogovorjene cene za 1 m2 stanovanjske površine za usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev.
Vlogi na natečaj za najem posojila za nakup stanovanja v etažni lastnini delavec priloži:
— izjavo svoje delovne organizacije, da le-ta združuje svoja sredstva pri banki, in soglasje organa upravljanja, da prosilec lahko najame posojilo iz združenih sredstev,
— izjavo svoje delovne organizacije o njegovih stanovanjskih razmerah,
— potrdilo o delavčevem povprečnem mesečnem osebnem dohodku za zadnje trimesečje,
— potrdilo o prosilčevih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) in enaka
potrdila delovne organizacije, v kateri je zaposlen prosiIčev zakonec,
— izjavo o številu članov svoje družine in izjavo, koliko družinskih članov se bo vselilo v kupljeno stanovanje,
— kupoprodajno pogodbo, predpogodbo ali potrdilo o zagotovitvi nakupa stanovanja v etažni lastnini z navedbo objekta, v katerem kupuje stanovanje, stanovanjsko površino, ceno za 1 m2 čiste stanovanjske površine in predvideni rok dograditve oziroma vselitve.
Posojila se bodo odobravala do določene čiste stanovanjske površine:
— za družine do 4 članov največ do 70 m2
— za petčlanske družine največ do 77 m2
— za šestčlanske in številnejše družine največ do 86 m2
Razliko v ceni med dogovorjeno in prekomerno stanovanjsko površino plača prosilec sam iz lastnih sredstev.
Višina lastne udeležbe pri nakupu stanovanja v etažni lastnini se računa v odstotku na kupoprodajno vrednost standardnega stanovanja, in sicer:
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku do 1.400,00 din na člana družine pripada posojilo do 35 odstotkov od cene standardnega stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na člana družine od 1.401,00 do 2.100,00 din dobi največ do 25 odstotkov posojil na ceno standardnega stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na družinskega člana od 2.101,00 do 2.800,00 din znaša posojilo največ do 20 odstotkov od cene standardnega stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na družinskega člana od 2.801,00 do 3.300,00 din znaša posojilo največ do 15 odstotkov od cene standardnega stanovanja,
— pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku na družinskega člana nad 3.301,00 din znaša posojilo največ do 10 odstotkov od cene standardnega stanovanja.
Prosilec lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v tem natečaju.
Prednost pri natečaju imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana.
Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko varčevani denar in posojilo, ki ga dobi delavec v banki na podlagi namenskega varčevanja.
Organizacija lahko da iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi sama razpolaga, posojilo delavcu, ki sodeluje na natečaju za nakup standardnega stanovanja v etažni lastnini, vendar se to posojilo ne more upoštevati kot lastna udeležba.
Ob enakih pogojih imajo prednost pri dodeljevanju posojila delavci, ki kupujejo etažna stanovanja po nižji ceni za 1 m2 čiste stanovanjske površine.
Obrestna mera za posojilo je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se obrestna mera zviša na 6 odstotkov.
Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi, vendar najkasneje 6 mesecev po sklenitvi posojilne pogodbe, in sicer v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Odplačilno dobo za posojila bo določil samoupravni organ stanovanjske skupnosti.
Ta natečaj traja 15 dni po objavi in se ponudbe oz. prošnje, dospele po tem roku, ne bodo upoštevale.
III.
Posojilo za gradnjo individualne stanovanjske hiše dobi delavec, ki združuje svoje delo pri organizaciji, katera združuje svoja sredstva pri podružnici Ljubljanske banke Krško po določbah družbenega dogovora, ki nima lastnega stanovanja in gradi stanovanjsko hišo v standardni velikosti ali namerava v svojem lastnem stanovanju izboljšati stanovanjski standard.
Prednost za dodeljevanje posojila imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana in ki gradijo v organizirani stanovanjski graditvi.
Vlogi na natečaj za najem posojila je potrebno priložiti:
—	izjavo svoje organizacije, da le-ta združuje sredstva za kreditiranje graditve in soglasje organa samoupravljanja, da delavec lahko najame posojilo iz združenih sredstev,
— izjavo delovne organizacije o stanovanjskih razmerah delavca, potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku v zadnjem trimesečju,
— izjavo o prosilčevih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih, navedbo stanja posojila in enako izjavo delovne organizacije, pri kateri je zaposlen prosilčev zakonec,
—	izjavo delavca o članih njegove družine in podatek, koliko članov družine se bo vselilo v novozgrajeno stanovanjsko hišo,
—	fotokopijo varčevalne pogodbe, če delavec ali člani njegove družine namensko varčujejo v banki in še niso dobili stanovanjskega posojila,
—	fotokopijo posojilnih pogodb za posojila, za katera delavec ali člani njegove družine še nimajo upravno izplačilnih prepovedi na osebne dohodke,
— fotokopijo ali overjeni prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše,
— izračun stroškov in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedovršenih del.
Pri gradnji mora delavec — posojilojemalec sodelovati z lastno udeležbo v odstotku od predvidene končne vrednosti stanovanjske hiše, ki znaša najmanj:
—	30 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku od
1.401.00 do 2.100,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 25 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše,
—	40 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku od
2.101.00 do 2.800,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 20 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše,
—	45 odstotkov pri povprečnem mesečnem osebnem dohodku od
2.801.00 do 3.300,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 15 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše,
nad 3.301,00 din na člana družine, s tem da lahko dobi največ do 10 odstotkov posojila od vrednosti standardne družinske stanovanjske hiše.
Delavec lahko ponudi tudi višji odstotek lastne udeležbe, kot se zahteva v natečajnih pogojih.
Namensko privarčevana sredstva v banki in posojilo na namen sko privarčevana sredstva, ki jih je vložil ali jih namerava delavec vložiti v gradnjo stanovanjske hiše, se štejejo kot lastna udeležba.
Ne šteje pa se za lastno udeležbo posojilo, ki ga je delavec dobil ali ga bo prejel od svoje delovne organizacije iz sredstev za stanovanjsko graditev, s katerimi delovna organizacija sama razpolaga.
Prednost pri dodeljevanju posojila imajo delavci z nižjimi povprečnimi osebnimi dohodki na družinskega člana.
Pri odobravanju vrstnega reda posojila bo stanovanjska skupnost upoštevala gradbeno fazo individualne stanovanjske hiše in število družinskih članov, ki se bo vselilo v novozgrajeno hišo, ter
njeno stanovanjsko površino, kakor tudi druge pogoje, ki so navedeni v pravilniku za kreditiranje stanovanjske gradnje.
Obrestna mera za posojilo je 4-odstotna. Po preteku 10 let od začetka odplačevanja posojila se za neplačani del posojila zviša obrestna mera na 6 odstotkov.
Posojilojemalec začne posojilo vračati takoj po porabi, vendar najkasneje 6 mesecev po sklenitvi posojilne pogodbe.
Delavec odplačuje posojilo v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletne anuitete.
Odplačilno dobo za posojilo bo določil samoupravni organ sta-’ novanjske skupnosti.
Ta natečaj traja 15 dni po objavi. Po tem roku dospele ponudbe oz. prošnje se ne bodo upoštevale.
IV.
Posojila za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami, kamor se šteje kanalizacija, vodovod, električno in telefonsko omrežje do priključka, lahko dobijo delovne organizacije, če omenjene naprave knjižijo kot svoja osnovna sredstva.
Posojilo lahko dobijo samo za komunalno opremljanje zemljišč, določenih za družbe .o usmerjeno in organizirano stanovanjsko graditev po srednjeroč lem programu.
Vlogi na natečaj zi najem posojila za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami in napeljavami mora organiz^ cija priložiti:
— sklep, s katerim organ samoupravljanja delovne organizacije dovoljuje najem posojila, ter zagotovilo sredstev za plačilo lastne udeležbe in za odplačevanje posojila,
— zaključni račun za leto 1975,
— investicijsko tehnično dokumentacijo s predračunom stroškov za investicijo, ki jo želi zgraditi.s posojilom,
— lokacijsko dovoljenje,
— soglasje izvršnega sveta občine Krško, da je vloga za udeležbo na natečaju v skladu z načeli financiranja usmerjene gradnje. Doba vračanja posojila je 20 let.
Lastna udeležba je 20 odstotkov od predračunske vrednosti investicije.
Obrestna mera je 4-odstotna. Po preteku 10 let od pričetka odplačevanja se obrestna mera na neodplačani del posojila poveča na 6 odstotkov.
Posojilo se začne vračati najmanj 12 mesecev po porabi oz. sklenitvi posojilne pogodbe in se odplačuje v polletnih anuitetah.
Natečaj velja 30 dni po objavi in se ponudbe oz. prošnje, dospele po tem roku ne bodo več upoštevale.
SPLOŠNI POGOJI
Vloge na natečaj sprejema Samoupravna stanovanjska skupnost, kjer udeleženci natečaja lahko dobijo podrobnejša pojasnila4l Vloge za posojila bo pregledala posebna komisija stanovanjske skupnosti in pripravila predlog za odobritev ali zavrnitev vlog.
Končni sklep o odobritvi ali zavrnitvi vlog za najem posojil bo sprejel in potrdil svet samoupravne enote za komunalno urejanje zemljišč ter usmerjeno izgradnjo stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško.
Vse končne in ostale posle bo opravljala podružnica Ljubljanske banke Krško.
Predsednik sveta samoupravne enote za komunalno urejanje stavbnih zemljišč ter usmerjeno gradnjo stanovanj:
EMIL ŽVEGLIČ, l.r.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško
razpisuje
po določilih statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško prosto delovno mesto
TEHNIČNEGA REFERENTA za vzdrževanje
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti mora srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri z najmanj 2 letoma prakse v operativi.
Kandidat mora imeti poleg navedenih pogojev tudi moralnopolitične vrline.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško, CKŽ 12, z označbo: Prijava na razpis.
..TRANSPORT" KRŠKO
objavlja na podlagi določil samoupravnega sporazuma
0 medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu
1 prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE
Pogoji: srednja administrativna ali srednja ekonomska šola z dobrim obvladanjem strojepisja in stenografije ter nekaj let prakse v splošni in samoupravni administraciji. Poizkusna doba traja 3 mesece. Delo se združuje za nedoločen čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu in drugih internih aktih. Stanovanja podjetje nima. Nastop dela takoj po izbiri oziroma po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 11. 6. 1976.
/'VVWSAAAyVWVWWVVWVV'
Razpisna komisija DOLENJSKEGA MUZEJA Novo mesto
objavlja delovno mesto
Z GODOVINARJA-KUSTOSA v oddelku NOB
Pogoji: filozofska fakulteta-oddelek za zgodovino, ustrezne moralno-politične kvalitete
Razpisni rok 15 dni po objavi.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite na razpisno komisijo Dolenjskega muzeja, Novo mesto.
Podrobnejše informacije o delu in pogojih dobe interesenti pri razpisni komisiji Dolenjskega muzeja.
pri id/|
tura
n
bra-
anje
Doživetje Cankarja
Imamo s samoprispevkom zgrajene šole, vrtce, ceste, vodovode, ambulante. In še jih gradimo. Ali bomo tako zidali tudi kulturne domove? Krčani dokazujejo, da bi jih lahko, da tudi referendum za kulturo ni nikakršen bavbav.
Tri leta bodo v tej posavski občini dajali denar za stavbo, ki jo bodo sezidali kot delavski kulturni dom: vsak nekaj od svojih mesečnih prejemkov, pokojnin, katastrskega dohodka. Samoprispevek bo kajpada temelj, na katerega bodo polagali sredstva iz drugih virov.
Zakaj pa ne?
Dve veliki dvorani bodo dobi-ji, poleg tega še klub s knjižnico in čitalnico, sobe za glasbeno dejavnost in tehnično kulturo, v celoti pa objekt, kjer bodo lahko tudi razstave. Kultura bo zacvetela, kulturnim skupinam bo novi dom neke vrste mali raj.
In ne samo to: Krško si bo z novim objektom postavilo tudi lep pomnik za svoj 500-letni jubilej, ki ga bo proslavilo prihodnje leto. Občanov ne bo bolela glava, ko bodo delali oporoko za potomce in prihodnje rodove.
Ali bi lahko krški primer posnemali še v kakšni drugi občini? Neizpodbitno je, da bo čakati na kulturne skupnosti, češ zato jih imamo, da bodo poskrbele tudi za kulturni prostor, še nekaj let pomenilo isto kot ničesar ne dočakati Denarni pasovi se zategujejo, možnosti še lep čas ne bo, dokler se ne bomo vsi skupaj prebili iz zagate. Zato bi ne bilo napačno misliti na samoprispevek tudi, kadar gre za kulturo.
Trideset let
naše gledališke akademije
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo je prejšnji teden proslavila 30-letnico obstoja. Na njej je diplomiralo 155 igralcev, režiserjev in dramaturgov. K temu ie treba prišteti še 120 absolventov, ki so se tudi tvorno vključili v gledališko dejavnost Od ustanovitve je priredila akademija tudi več kot 60 javnih uprizoritev, se uspešno predstavila v državi in tujini. Poleg tega so njeni študentje posneli več kot 60 kratkih igranih in dokumentarnih filmov. V ta okvir sodijo tudi predstave osmih kratkih filmov, posnetih med letoma 1969 in 1975. Filme so prikazovali 18. maia v Ljubljani in nekaterih drugih krajih. Jubilejni zbornik, Id so ga do proslave tudi pripravili, bo zaradi obsežnosti izšel kasneje. To pa ni vse, s čimer želi akademija obeležiti pomemben mejnik na poti svojega delovanja. Predvidenih je še več akcij, predvsem delovnega pomena in takih, ki so v najtesnejši povezavi s konceptom usmerjenega izobraževanja. Čas, ko akademija slavi 30-letnico dela, pa naj bi bil namenjen še drugim rečem, zlasti reševanju prostorske stiske in iskanju možnosti za uspešnejše delovanje te naše edine slovenske ustanove za izobraževanje gledališčnikov.
S TREBANJSKE OTVORITVE - Z razstave v trebanjski galeriji: Ludvik Golob bere pozdravne besede, desno od njega Mate in Ivan Lackovič. (Foto: Tone Gošnik)
Umetnost — nepogrešljiva vrednota
Slikar Ivan Lackovič in kipar Mate Lackovič v trebanjski galeriji do b. junija — Ludvik Golob: letošnja akcija časopisa »KOMUNIST" je eden izmed temeljev za počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja in 35-letnice začetka naše revolucije
„Domovina, glej, umetnik! “ - pod tem naslovom smo poslušalci v ponedeljek zvečer v dvorani novomeškega Doma kulture prisluhnili interpretacijam leposlovnih del Ivana Cankarja, la so jih izvajali člani ljubljanske Drame Iva Zupančičeva, Andrej Kurent, Branko Miklavc in Boris Juh. Lik pisatelja in misleca Ivana Cankarja, čigar 100-let-nico rojstva praznujemo letos, je v uvodnem govoru opisal Boris Savnik.
Izbor za ta večer je obsegal nekaj črtic, v katerih je Cankar poveličal svojo mater, poleg tega pa odlomke iz daljših proznih in dramskih del. Tako so stopili pred poslušalce nekateri najboljši liki slovenske literature kot župnik iz „Martina Ka-
čurja", hlapec Jernej iz istoimenske novele, ob tem osebe iz „Hlapcev“, ..Pohujšanja v dolini šentflorjanski", „Kralja na Betajnovi" itd. Igralci so tekste sami izbrali ter interpretacije izvedli tako, da je večer potekel v smiselnem vsebinskem loku in s poudarki tam, kjer je bilo to potrebno.
Čeprav se je na Dolenjskem že zvrstilo nekaj proslav za Cankarjevo 100-letnico, pa bi mogli za pričujočo reči, da je bila prva izrazito umetniška - z enim samim namenom:	poveličati
moč Cankarjeve besede, njegovo misel in izpovedni izraz. Skoda je le, da večer ni pritegnil več obiskovalcev, posebno mladine.
I. ZORAN
V nabito polnih prostorih galerije Tabora slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem so 22. maja zvečer odprli zanimivo razstavo dveh bratov: slikaija Ivana Lackoviča iz Zagreba in kipajja Mate Lackoviča iz Kloštra Podravskega. Slovenski godalni kvartet in operna pevka Milka Evtimova iz Ljubljane so dvignili ubranost nove kulturne prireditve. Razstava bo odprta do 5. junija.
Menda bi bilo odveč znova pred- -------
stavljati Ivana Lackoviča kot enega izmed mojstrov jugoslovanske naive.
S 26 originalnimi risbami in 10 grafičnimi listi iz mape, posvečene pokojnemu prof. Krsti Hegedušiču, se nam predstavlja kot izreden risar.
Tokrat na razstavi ni njegovih mehkih, barvitih podravskih pokrajin. Ves je predan risbi, v katere skrivnosti ga je pred leti napotil veliki jugoslovanski slikar prof.
Hegedušič, učitelj in vzornik toli-kerih naših ustvarjalcev. Pretresljiva je likovna govorica, s katero se Ivan Lackovič spominja velikega zgled-nika: grafični miiakel, posvečen iiču, izzveni v ugotovitev
fi
n
Preveč usmeritev;
Dolenjska soglaša z usmerjanim izobraževanjem
Na Dolenjskem so še štirje dnevi do konca prvega „kroga“ javne razprave o usmerjenem izobraževanju. Kot poročajo, so v vseh štirih občinah dolenjske regije v tem seznanjevalnem obdobju podprli zamisel, ki pomeni pomemben korak v reformi šolstva.
Kajpak se marsikje niso zadovoljili zgolj s seznanjanjem. Tako so v Metliki pohiteli s pripombo, da bi bilo pet osnovnih usmeritev na šolah druge stopnje preveč, zadostovale bi tri, le-te pa bi morale biti bolj razvejene. Ker ne računajo na šolske centre, bi radi imeli vsaj kakšen oddelek. Menili so tudi, da bi bilo ob tem nujno nadaljevati reformo višjega in visokega šolstva.
V Trebnjem, kjer so priredili razpravo v desetih delovnih organizacijah in petih krajevnih skupnostih, so na glas povedali, da se ne bodo zadovoljili le z oddelkom pedagoške gimnazije (jeseni dobijo še enega), marveč si bodo prizadevali odpreti še vsaj oddelek kovinarske stroke, da bo tovrstno izobraževanje za kovinarske poklice bolj „pri roki".
V Novem mestu je slišati, da obravnava sprva kar ni hotela steči, temeljiteje se je začela šele na pobude iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. V Črnomlju do tega tedna niso opravili razprave le v nekaterih delovnih organizacijah.
Junija bo naslednji „krog“. Tedaj bodo v razpravah navajali tudi podatke o stanju v šolstvu danes, kasneje pa bodo udeleženci razprav slišali tudi, kakšne so praktične rešitve - kako bo usmerjeno izobraževanje organizirano na Dolenjskem
Veselka Tenžere, zagrebškega novinarja: „En mojster se je poslovil, drugi je ohranil mojstrstvo ...“
Kipar Mate Lackovič se s samostojno razstavo tokrat prvič predstavlja javnosti. Uvodne besede v razstavnem katalogu mu je kot „pismo na pot v umetniško življenje" napisal rimski književnik in umetnostni kritik Giancarlo Vigore-lli, veliko ime v italijanski kulturi. „Ista poštenost in enotnost ureditve, oblik, istovetnost moči. .." pravi o mladem kiparju, ki je prišel v Trebnje z 18 skulpturami.
Oba brata je v kajkavščini izvirno predstavil najprej Gerhard Ledič, priljubljeni „Lutajuči“ zagrebškega Vjesnika in član umetniškega sveta Tabora, razstavo pa je v počastitev dneva mladosti odprl Ludvik Golob, član izvršnega komiteja predsedstva
EDEN BOLJŠIH KONCERTOV
20. maja je bil v črnomaljskem prosvetnem domu zaključni koncert tamkajšnje glasbene šole. Začel ga je otroški pevski zbor, ki ga vodi Silvester Mihelčič ml. Presenetila je Marija Damjanovič (pripravnica), ki je zapela Dvoršakovo „Domačo pesem ‘. Med nastopajočimi naj omenimo še: Majo Jankovič (klavir), harmonikarski kvartet iz 1. razreda, Srečka Janjoša in Janeza Jermana (harmonikarski duet), Dušana Šuštarja (harmonika) in Lidijo Male-rič (flavta). Največje priznanje je doživel Andrej Kunič, ki je na klavirju zaigral Tarenghijev „Ples marionete". Koncert se je končal z nastopom mešanega orkestra pod vodstvom Silva Mihelčiča st
Mali kulturni barometer
POGOVOR Z OBLIKOVALCEMA - Ob razstavi (bila je od 11. do 15. maja v novomeški Dolenjski galeriji) sodobno oblikovanih otroških igrač je bil 14. maja pogovor z oblikovalcema Sergiom Gobbom in Vidom Brataševcem, članoma Mladinskega biroja iz Kopra. Oblikovalca sta prisotnim vzgojiteljicam iz novomeških vzgojno-varstvenih ustanov orisala prizadevanja, da bi s poudarjeno vlogo in pomenom sodobnih prijemov pri oblikovanju igrač odpravili kaj hudo pomanjkljivost, se pravi to, da igrače dandanes pogosto niso kaj več ko kičasti izdelki.
cu odprli razstavo reporterskih fotografij Edija Šelhausa. Razstava motivno izredno bogatih fotografij na temo , .Osvoboditev Trsta in povojni boj proti ostankom fašizma je bila pred tem na oled že v Trstu in okoliških krajih.
UMRL JOSIP DZURETIN - V 40. letu življenja je v Budimpešti prejšnji teden umrl pesnik Josip Džuretin. Prav zdaj je pred izidom knjiga njegovih zbranih pesmi. Džuretin velja za najboljšega pesnika
i pe hr'
vaške
Rudi Kosmač
„MOJE IZBE“ - Dramski igralec Prešernovem gledališču v Kranju pripravil večer samogovorov Ivanu Cankarju.
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ -Pred nedavnim so v Polhovem grad-
je v soboto v šču v Kranju pi
Moje izbe" po
na Madžarskem živeče narodnostne skupnosti.
..PAVLIHA IN MICA" - Pred tednom dni je bila v ljubljanskem Mladinskem gledališču zadnja premiera v iztekajoči se gledališki sezoni Tokrat so znani igralci pod režijskim vodstvom Zvoneta Šedlbauerja postavili na oder komedijo ..Pavliha in Mica" Auranda Harrisa.
CK ZKS. Med drugim je poudaril, da je kultura samoupravne družbe najprepričljivejši in celoviti izraz stopnje njene osvobojenosti, njenih ustvarjalnih sil, človekovega napredka sploh. V občini Trebnje že uresničujejo koncept samoupravne kulturne politike, za katerega so značilni množičnost, kvaliteta in čedalje kritičnejši socialno delavski razredni odnos delovnega človeka do kulturnih stvaritev. Tovariš Golob je govoril ob tej priložnosti tudi o letošnjem tednu ..Komunista" na temo ..Clovek, delo in kultura", o čemer bomo v kratkem še obširneje poroči	TONE	GOŠNIK
CANKARJEV VEČER V NOVEM MESTU - Igralci ljubljanske Drame med nastopom (od desne): Andrej Kusent, Branko Miklavc, Iva Zupančič in Boris Juh. (Foto: Boštjan Krže)	v
Petletka kulturniških upov
Dolenjci, Belokranjci in Posavci držijo pesti, da vsaj prednostne gradnje ne bi šle po vodi — Spiski „upov" poslani odboru za naložbe pri republiški kulturni skupnosti
Republiški kulturni skupnosti poslani podatki govore o tem, da predvidevajo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju v letih 1976 - 1980 za več kot 100 milijonov dinaijev naložb v kulturne prostore.
V brežiški občini načrtujejo naložbe v šestih krajih, največ v samih Brežicah. V Cerkljah, na Veliki Dolini, Bizeljskem in v Dobovi nameravajo urediti dvorane in odre, v Piše-cah pa naj bi v tem času sezidali nov kulturni dom. V Brežicah so večjih denarnih „injekcij“ potrebni grad, Posavski muzej (za galerijo), knjižnica (za čitalnico), prosvetni dom in radio.
V črnomaljski občini želijo do konca leta 1980: razširiti kulturni dom, v Dragatušu preurediti zadružno poslopje za kulturne prireditve, v
SUHY RAZSTAVLJA V MARIBORU
Branko Suhy, akademski slikar iz Novega mesta, razstavlja od torka, 25. maja, svoje slike in grafike v prostorih mariborskega razstavnega salona Rotovž. Umetnik, ki se je letos predstavil s prvo samostojno razstavo (po končanih študijah) v kraju, kjer živi (Dolenjska galerija), je pripravil za mariborsko občinstvo izbor del z značilno motiviko svojega sedanjega ustvarjalnega obdobja, v kateri predvsem prostorsko rešuje likovno ploskev, učinkovitost pa do-
Adlešičih, Starem trgu ob Kolpi in na Vinici pa sezidati nove domove.
Novomeška občina ima - če ne upoštevamo prednostnih naložb, o čemer govorimo na koncu sestavka - dvoje večjih zahtev: preureditev Doma kulture na Prešernovem trgu in usposobitev drugih domov in dvo-rah v občini.
Sevniška občina ima za zdaj načrt samo za en kraj: za ureditev dvorane v Šentjanžu. (Tu pa se spisek želja in načrtov iz naših občin, ki ga je kulturna skupnost SRS dala v razpravo svojemu odboru za naložbe, že konča. Kajpak pričakujejo podobne načrte še iz občin, ki jih tukaj ne omenjamo!)
Zahtevke za prednostne gradnje v srednjeročnem obdobju
1976-1980 imajo črnomaljska, krška in novomeška občina. Tako so na prednostni listi v črnomaljski občini novi domovi, ki jih nameravajo zgraditi v Adlešičih, Starem trgu ob Kolpi in na Vinici, v krški občini delavski kulturni dom v Krškem in podoben dom na Senovem, v novomeški občini nov oddelek NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu in nov kulturni dom v Šentjerneju, v Trebnjem pa tudi podobna gradnja.
Kaj od tega bo najprej uresničeno, je težko reči, čeprav bi lahko rekli za novomeški oddelek NOB in krški delavski dom, da ju bodo verjetno začeli graditi že kmalu, saj za oba objekta že zbirajo, denar.
Manj verjetno pa je, da bodo prišle do konca leta 1980 na vrsto druge gradnje, ki jih predvidevajo kulturne skupnosti na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.
I. Z.
■■■
Mate Lackovič: BABICA GRE - S kiparjeve razstave v trebanjskem likovnem salonu.
BREZlČANI JUNIJA NATR2AŠKO
Slovenska dramska skupina iz Proseka - Kontovela je gostovala pred kratkim v brežiški občini. V Brežicah so gostje s Tržaškega uprizorili dramo ,.Odločitev", v Pišecah pa veseloigro „En dan z Edvardom". Zemejski igralci so bili gostje Amaterskega odra iz Brežic, le-ta pa jim bo obisk vrnil 12. in 13. junija z dvema predstavama.
sega tudi z barvo.
Kdo na Vrhniko
Sest najboljših amaterskih predstav na mali reviji
Gledališko gibanje slovenskih amaterjev je tudi v iztekajoči se sezoni izrazilo množičnost, izpovednost, kakovost in nova iskanja. Od 31. maja do 5. junija bodo skupine prikazale na Vrhniki, v Cankarjevem rojstnem kraju, najboljše predstave; le-te je izbral republiški selektor, „potrdil“ pa odbor ZGSS.
Najboljše stvaritve so imele amaterske gledališke skupine z Raven na Koroškem, iz Trsta, Mežice-Prevalj, Trbovelj, Brežic, Murske Sobote in Velenja. Ker nobena od teh ni imela na sporedu Cankarjevega dela, na Vrhniki pa je ..prostora ‘ le za šest predstav, so prvim štirim dodali še uprizoritvi iz Horjula in Medvod.
Tako si bo občinstvo na Vrhniki lahko ogledalo tale dela: ..Opalo ima vsak rad", „Milan in Milena", ..Burkaški misterij", „Dva bregova", „Kurent“ in ..Talec". Na zaključni prireditvi bodo nastopile tudi lutkovne skupine. Zadnji večer bodo podelili letošnje Linhartove plakete.. Med petimi dobitniki najvišjih republiških odličij bo tudi Vlado Podgoršek iz Brežic.
NE POZNAMO SE VSEH VZROKOV DUŠEVNE NERAZVITOSTI
V mnogih primerih tudi najboljši zdravnik ne more ugotoviti, od kod prihaja duševna okvara. Ne vemo še na primer nič gotovega o vzrokih „mongoloidne“ duševne nerazvitosti.
Starši imajo često nejasen občutek, da so sokrivi stanja svojega otroka. Iščejo krivdo pri sebi samem ali pri zakonskem drugu. Često dela žena svojemu možu očitke, morda zaradi njegovega obnašanja med spočetjem; le-ta spet očita ženi njeno ravnanje v času nosečnosti. Takšni in podobni očitki - tudi če niso bili izgovoijeni - morejo zastrupiti celo dotlej najsrečnejšo zakonsko skupnost. Saj prav nič ne koristijo in vrhu tega v večini primerov ne zadenejo resničnega vzroka otrokove okvare ...
Večina staršev tudi vprašuje s strahom: „Ali je to dedno? “ Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti v vsakem primeru. Vemo, da skoraj pri polovici duševno nerazvitih dednost igra neko vlogo. Toda zakoni dedovanja so zelo komplicirani; niso samo debilni starši tisti, ki utegnejo biti prizadeti... Če pa sumite, da dedna zasnova vašega zakonskega druga resnično kaže nekatere pomanjkljivosti, tedaj pomislite na to, da je naša dedna zasnova del našega bitja, za katero prav nič ne moremo. Pri odraslih ljudeh naj bi se ne vrednotilo tisto, kar so podedovali, temveč to, kar so iz tega naredili.
Dr. Maria Egg: Moj otrok je drugačen, str. 15-16
DUŠEVNA NERAZVITOST NI OZDRAVLJIVA
Ne pričakujte, da bo zdravnik ozdravil duševno nerazvitost vašega otroka. Tega ne zmore noben zdravnik. Kajti duševna nerazvitost je danes medicinsko neozdravljiva. Ni zdravila, ki bi moglo ozdraviti duševno nerazvitost, in ni operacije, ki bi jo mogla odpraviti. ..
In kljub temu je pomoč za vašega otroka! Zdravilno sredstvo se imenuje - vzgoja. Izkušnja kaže, da je celo na najgloblji stopnji, celo pri idiotih, očitna razlika med vzgojenim in nevzgojenim duševno nerazvitim otrokom.
Navedeno delo, str. 18-19
HlhmVm
27. maja 197B	Stran	uredil:	IVAN	ZORAN
D0LENISK1 Lm
ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN TOZD V SESTAVI ŽELEZNIŠKEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA OBJAVLJAJO RAZPIS ZA SPREJEM KANDIDATOV V ZELEZNIŠKE SOLE IN RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA DRUGE SOLE ZA SOL-SKO LETO 1976/77
1.	Prometna sekcija Celje, Titov trg 1, sprejme:
v VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - prometni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij
1	kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
8	absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske
srednje šole
— oddelek za prometnike:
4 kandidate iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠO LO MARIBOR
— oddelek za prometno-transportne tehnike:
10 absolventov osnovne šole
— oddelek za transportne komercialiste:
2	absolventa gimnazije ali	ekonomske srednje šole
—	oddelek za blagovne blagajnike:
2	kandidata iz delovnega razmerja
RAZPISUJE TUDI NASLEDNJE ŠTIPENDIJE:
1	— pravna fakulteta
1	— ekonomska fakulteta II. stopnja ali VEKŠ II.
stopnja 1	— VEKŠ I. stopnja
1	— višja pravna šola
2	— ekonomska srednja šola (2. razred)
5	— gimnazija (2. razred)
2. Prometna sekcija Ljubljana, Trg OF 7, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - prometni oddelek:
2	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za prometno-transportne tehnike:
10 absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske srednje šole;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
— oddelek za prometno-transportne tehnike:
25	absolventov osnovne šole
— oddelek za transportne komercialiste:
10 absolventov gimnazije ali ekonomske srednje šole
—	oddelek za blagovne blagajnike:
5	kandidatov iz delovnega razmerja
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
6	— ekonomska srednja šola
2	— upravno-administrativna šola
2	— gimnazija
3. Prometna sekcija Ljubljana-Moste, Kajuhova 51, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD
—	prometni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij
—	transportno-komercialni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja - redni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
2	absolventa gimnazije, tehniške ali ekonomske	sred-
nje šole;
—	oddelek za prometnike:
2	kandidata iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za transportne komercialiste:
3	absolvente gimnazije ali ekonomske srednje	šole;
V ŽELEZNIŠKO ELEKTRO KOVINARSKO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za mehanike železniških vozil:
2	absolventa osnovne šole
—	oddelek za strojne ključavničarje:
1	absolventa osnovne šole,
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	— višja tehniška varnostna šola
5	— ekonomska srednja šola ali gimnazija (4. razred)
1	— upravno-administrativna šola
ŠTIPENDIJE!
PROSTA UČNA MESTA!
4.	Prometna sekcija Maribor, Kopitarjeva 5, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD
—	prometni oddelek:
2	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij
1	kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij
—	transportno-komercialni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij
1	kandidata iz delovnega razmerja - izredni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—.	oddelek za prometno-transportne tehnike:
10	absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske
srednje šole
—	oddelek za prometnike:
5	kandidatov iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
30	absolventov osnovne šole
—	oddelek za blagovne in potniške blagajnike:
5	kandidatov iz delovnega razmerja
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	—	ekonomska fakulteta — II. stopnja
2	—	visoka ekonomsko-komercialna šola — I. stopnja
— višja pravna šola
— višja tehniška varnostna šola 0	—	ekonomska srednja šola
— upravno-administrativna šola
— gimnazija
5.	Prometna sekcija Nova Gorica, Kolodvorska pot 8, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
2	absolventa gimnazije, tehniške ali ekonomske srednje šole
— oddelek za prometnike:
3 kandidate iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
— oddelek za prometno-transportne tehnike:
5	absolventov osnovne šole
Razpisuje tudi 1 štipendijo na ekonomski srednji šoli.
6. Prometna sekcija Novo mesto. Kolodvorska 1, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - prometni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja - redni študij
1	kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij,
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
5	absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske
srednje šole
—	oddelek za prometnike:
3	kandidate iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
5	absolventov osnovne šole
. —	oddelek za transportne komercialiste:
2	absolventa gimnazije ali ekonomske srednje šole
—	oddelek za blagovne in potniške blagajnike:
4	kandidate iz delovnega razmerja;
7. Prometna sekcija Postojna, Kraigherjeva 11, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - prometni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja - redni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
8	absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske
srednje šole
—	oddelek za prometnike:
2	kandidata iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
16	absolventov osnovne šole
—	oddelek za transportne komercialiste:
2	absolventa gimnazije ali ekonomske srednje šole.
8.	Prometna sekcija Pragersko, Pragersko 95, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD - prometni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja — redni študij
1	kandidata iz delovnega razmerja — izredni študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
2	absolventa gimnazije, tehniške ali ekonomske srednje šole
— oddelek za prometnike:
3 kandidate iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
4	absolvente osnovne šole
—	oddelek za transportne komercialiste:
1	absolventa gimnazije ali ekonomske srednje šole
Razpisuje tudi 1 štipendijo na visoki ekonomsko-komercialni šoli — I. stopnja.
9.	Prometna sekcija Pula, Vodnjanska 21, sprejme:
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
— oddelek za prometno-transportne tehnike:
5	absolventov gimnazije, tehniške ali ekonomske
srednje šole;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
— oddelek za prometno-transportne tehnike:
3 absolvente osnovne šole
Razpisuje tudi 1 štipendijo na višji upravni šoli.
10.	Prometna sekcija Zalog, Ljubljana, Zaloška 217/b, sprejme:
V VIŠJO ŽELEZNIŠKO ŠOLO BEOGRAD
—	prometni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja — izredni	študij
—	transportno-komercialni oddelek:
1	kandidata iz delovnega razmerja - izredni	študij;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO ŠOLO LJUBLJANA
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
2	absolventa gimnazije, tehniške ali ekonomske	sred-
nje šole
—	oddelek za prometnike:
2	kandidata iz delovnega razmerja;
V ŽELEZNIŠKO PROMETNO-TRANSPORTNO ŠOLO MARIBOR
—	oddelek za prometno-transportne tehnike:
2	absolventa osnovne šole
—	oddelek za blagovne blagajnike:
2	kandidata iz delovnega razmerja
Razpisuje tudi naslednje štipendije:
1	— na višji tehniški varnostni šoli
2	— na gimnaziji
Rok prijave je 10. 7. 1976
Prijavo naslovite na Kadrovsko službo organizacije, ki razpisuje štipendijo. Lahko jo prinesete osebno ali pa pošljete po pošti.
Absojventi osnovne šole morajo prijavi priložiti spričevalo o končani osnovni šoli, drugi pa o zaključnem izpitu oziroma maturi.
Kandidati iz delovnega razmerja morajo prijavi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in ustrezni praksi.
Za strojevodje elektrovlečnih in dizelskih vlečnih vozil ter za vozovne preglednike lahko kandidirajo tisti, ki imajo dokončano ustrezno poklicno šolo ter potrebno prakso.
Kandidati za železniške šole bodo zdravniško in psihološko pregledani. Pregledali jih bodo zdravstveni delavci železniških zdravstvenih domov v Ljubljani in Mariboru. Vsem, ki bodo sprejeti v železniške šole v Ljubljani ali Mariboru, je zagotovljena popolna oskrba v domovih železniških šol. Pogoje šolanja in višino štipendij za železniške in druge šole določa pravilnik o štipendiranju ŽG Ljubljana, ki je usklajen z družbenim dogovorom o štipendiranju v SRS.
Vsa natančnejša navodila glede vpisa in druga potrebna pojasnila lahko interesenti dobijo pri kadrovskih službah organizacij, ki razpisujejo sprejem v železniške šole in štipendije na drugih šolah.
Razpis za preostala prosta učna mesta in štipendije bomo objavili v prihodnji številki.
Posavski derbi brez zmagovalca
Brežice in Dobova neodločeno — Ribničani še vedno na petem, Sevnica na sedmem mestu — Novomeščanke zmagale v LCRL in gredo na kvalifikacije
V predzadnjem kolu II. zvezne rokometne lige so Ribničani v Piranu dosegli prepričljivo zmago, Sevničani pa so pred domačimi gledalci tesno izgubili. V slovenski rokometni ligi so Brežičanke brez težav premagale Usnjarjevo ekipo, moški vrsti Dobove in Brežic pa sta igrali neodločeno.
POKAL REČANOM — Novomeški klub za podvodne aktivnosti je pripravil v Dolenjskih Toplicah odprto prvenstvo Novega mesta v hitrostnem potapljanju in plavanju s phvutmi. Najboljši so bili gostje iz reške Kostrene, ki so osvojili lep prehodni pokal. Na sliki: * napotki pred startom.
PIRAN - INLES 15:28(8:13)
Gostje niso podcenjevali slabe domače ekipe, pač pa so s preudarno igro od minute do minute povečevali vodstvo, še bolje pa so igrali v drugem polčasu, ko so s hitrimi protinapadi popolnoma nadigrali pomlajeno vrsto Pirana, ki bo prihodnje leto igrala v slovenski rokometni ligi.
Inles: Kersnič, Ponikvar 4, Ilc 4, Mikulin 3, Šilc 7, Andoljšek 3, Ambrožič, Radič 4, Laibacher.
M. G.
Prehodni pokal KPA »Kostreni”
Dolenjske Toplice: novomeški KPA je pripravil v počastitev 30-letnice Ljudske tehnike in dneva mladosti odprto prvenstvo Novega mesta — 50 nastopajočih
Novomeški klub za podvodne aktivnosti je minulo soboto popoldan pripravil v Dolenjskih Toplicah odprto prvenstvo Novega mesta v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju, ki bo poslej tradicionalno.
Prvega tekmovanja - organizatorji so ga posvetili 30-letnici „Ljud-ske tehnike" in dnevu mladosti - se je udeležilo več kot 50 hitrostnih plavalcev iz Pirana, Kranja, Ljubljane, Zagreba, Trbovelj, Reke in Novega mesta. Kot je bilo pričakovati, so bili najboljši tekmovalci z Reke, la so osvojili največ točk in za eno leto lep prehodni pokaL Odprto
Področna atletika:
*
dobri rezultati
Minuli teden je bilo na novomeškem atletskem stadionu področno atletsko prvenstvo za pionirje in pionirke ter za mladince in mladinke. Na pionirskem tekmovanju je nastopilo 11 ekip z 250 tekmovalci, na mladinskem pa 8 ekip s 120 atleti Nastopajoči so dosegli nekaj dobrih rezultatov, izkazal pa se je mladinec Šuštar, ki je preskočil 201 cm in postavil nov rekord Dolenjske.
'Rezultati - pionirji, 60 m: 1. Blatnik (Grm) 7,7, 600 m: 1. Primc 1:34,3; 4x lOOm: 1. OŠ Grm 48,8; daljina: 1. Fuis (Katja Rupena) 525; višina: 1. Gačeša (Grm) 180; krogla: 1. Kren (Katja Rupena) 12,52; troboj: 1. Martinovič (Grm) 80,5; ekipno: 1. Grm 864, 2. Bršljin 585,
3.	Katja Rupena 431,5, 4. Trebnje 376, 5. Mima 294, 6. Veliki Gaber
264.5,
Pionirke - 60 m: 1. Bele (Grm) 8,2; 400 m: 1. Kastelic (Grm) 64,3; 4 x 100 m: 1. Grm 53,4; daljina: 1.
_ Štangelj (Grm) 499; višina:	1.
^Hribar (Grm) 145; krogla: 1. Kržišnik (Veliki Gaber) 10,00; troboj: 1. Gal (KR) 59,5; ekipno: 1. Grm
876.5, 2. Katja Rupena 739,5, 3. Šentjernej 633,4. Veliki Gaber 611, 5. Bršljin 530,5.
Mladinci — 400 m: 1. Plavčak (TSŠ Krško) 51,6: 1000 m: 1. Ste-pan (gimn. N.m.) 2:41,3; 4 x 100 m: 1. gimn. N.m. 46,6; daljina: 1.
. Kranjčič (gimn. N.m.) 647; višina: 1. Šuštar (gimn. N.m.) 201; krogla:
1. Okleščen (TSŠ N.m.) 13,37; troboj: 1. Cujnik (TSŠ Krško) 68,5; ekipno: gimnazija Novo mesto 779,
2. TSŠ Novo mesto 691, 3. gimnazija Brežice 576, 4. TSS Krško 533.
Mladinke - 800 m: 1. Vide 2:29,2;daljina: 1. Rihar 502, višina: PeČavar (vse gimnazija N.m.) 150; krogla: 1. Pavlin (EAŠO 9,63; troboj: 1. Kostanjšek (gimn. Brežice) 61,5; ekipno: 1. gimn. Novo mesto
664.5, 2. gimn. Brežice 491,5, 3. EAŠC 421,5, 4. KICGrm 268.
L B.
ZAGORJE - ELAN 6:2
^ Novomeščani ^vrnili
so se iz Zagorja s polno mrežo zadetkov. Domači so bili ves čas boljši in so zasluženo zmagali. Zadetka za goste sta dosegla Skulič in Macele.
BELA KRAJINA -LJUBLJANA 1:3
Ljubljančani so v Črnomlju presenetili sicer dobre novince. Ves čas so igrali borbeno in verjetno je prav napadalna igra gostov domače tako presenetila, da so igrali počasi, nenevarno. Kljub porazu so Črnomaljci na odličnem tretjem mestu.
ELAN
- KOČEVJE 4:2
V prvenstveni tekmi ljubljanske nogometne lige so v Novem mestu gostovali nogometaši iz Kočevja. Domača enajsterica je bila precej boljša in je goste premagala s 4:2. Zadetke za Elan sta dosegla Brako-čevič (3) in Grabič, za goste pa je bil obakrat uspešen Briški.
prvenstvo Novega mesta si je ogledalo okoli 100 gledalcev, žal pa je prireditev motil dež.
Rezultati - 25 m HP ženske: 1. Skubic (DPD Kranj) 0:12,0, 2. Novak 0:12,5, 4. Vitasovič (obe KPA Novo mesto) 0:13,1; 50 m HP moški: Mladenovič (Kostrena Reka) 0:20,9, 2. Kušer (KPA Novo mesto) 0:22,9; 100 m PP ženske: 1. Novak (KPA Novo mesto) 1:00, 4. Vitasovič (KPA Novo mesto) 1:04, 7. Ivanetič (KPA Novo mesto) 1:08,7; 400 m PP ženske: 1. Kašča (DPD Kranj) 5:01,9,4. Ivanetič (KPA Novo mesto) 5:29,5; 100 m PP moški: 1. Trinajstič (Kostrena) 0:53,00, 2.
BLAS ZMAGAL ZE ČETRTIČ
Sevniški šahovski klub „Milan Majcen" je v počastitev dneva mladosti pripravil redni mesečni hitropotezni turnir. Tudi tokrat sta za favorita veljala Derstvenšek in Rudi Blas, vendar je bil za polovico točke boljši Blas. Vrstni red: 1. Blas 14 točk, 2. Derstvenšek 13,5, 3. Robek 12, 4. Maurer 10,5 5. do 7. Furlan, Blas in Hočevar 10 točk itd.
NOGOMETAŠI KANIŽARICI
Nogometni klub „Bela krajina" iz Črnomlja, ki praznuje letos 45-let-nico obstoja, je čisti dohodek (1.550 dinarjev) od tekme Bela krajina: Renče - bila je 9. maja -dal v solidarnostni sklad za pomoč Kanižarici. Belokranjski nogometaši so nekaj let po vojni nastopali pod imenom NK Rudar, v njihovih vrstah je igralo tudi precej kanižar-skih rudarjev, kolektiv kanižarskega rudnika pa je ves čas podpiral črnomaljski nogometni klub. Nogometaši so se odločili, da bodo tudi čisti izkupiček od tekme Bela krajina - Rudar (Velenje), ki bo jeseni, dali za kanižarske rudarje.
KRMELJ - RADEČE 27 : 17
V prvem polčasu prvenstvene tekme ljubljanske conske rokometne lige sta si bili ekipi močno izenačeni, v nadaljevanju pa so domači rokometaši goste, ki so pred to tekmo na lestvici vodili, brez težav premagali
Šuštar in Okleščen nov« državna prvaka
Lep uspeh novomeških atletov na državnem prvenstvu
22. in 23. maja je bilo v Osijeku in Sarajevu državno atletsko prvenstvo za mlajše in starejše mladince* Nastopilo je tudi 1 8 atletov iz novomeškega atletskega kluba, ki so v hladnem in deževnem vremenu dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najboljša sta bila Šuštar in Okleščen, ki sta osvojila naslov državnega prvaka za starejše mladince. Pri mlajših mladincih je štafeta 4 x 100 m osvojila bronasto odličje, štateta 4 x 300 m srebrno odličie, z drugim mestom pa sc je izkazal skakalec s palico, BartoL Rangus
Strniša 0:53,9, 3. Kušer 0:54,7 (oba KPA Novo mesto); 400 m PP moški:	1. Mladenovič (Kostrena)
4:15,2, 2. Vohar 4:15,9, 3. Markovič (oba KPA Novo mesto) 4:39,1: 200 m PP ženske: 1. Aljančič (DPD Kranj) 2:23,1, 3. Kužnik (KPA Novo mesto) 2:32,2; štafeta 4 x 100 m moški: 1. Kostrena 3:34,8, 2. Novo mesto 3:36,3. Končni vrstni red: 1. Kostrena 151 točk, 2. KPA Novo mesto 147, 3. Kranj 115, 4. Piran 32 itd.
BEOGRAJSKA DIRKA NOVOMEŠCANOM
Novomeški kolesarji so se minuli teden udeležili beograjske tradicionalne kolesarske dirke v počastitev dneva mladosti. Na 50 km dolgi progi je nastopilo več kot 50 najboljših jugoslovanskih mladincev, zmagal pa je Novomeščan Mijajlovič. Na drugo mesto je prevozil njegov klubski tovariš Zrimšek, Novomeščani pa so dosegli uspeli tudi v ekipni konkurenci, saj so osvojili prvo mesto.
KOLESARJI V DOBRI FORMI
Sodeč po zadnjih uspehih novomeških kolesarjev, so fantje v dobri formi. Na nedavni dirki „Kosmajski partizani" v Beogradu so v konkurenci 70 tekmovalcev iz vse države zasedli zelo dobra mesta. Tretji je bil B. Mijajlovič, šesti S. Mijajlovič irj osmi Zrimšek, Ekipno je novomeški Novotcks osvojil drugo mesto.
SEVNICA-CELJE 22:24 (9:16)
V tipično prvenstveni tekmi so bili novi prvaki v II. zvezni rokometni tekmi v prvem polčasu precej boljši od domačih. V nadaljevanju pa so Celjani popustili, in če bi bili domači rokometaši nekoliko bolj spretni, bi bil lahko rezultat zanje ugodnejši.
Sevnica: Možic, Gane 4, Barič, Doblekar 3, Svažič 3, Koprivnik 2, Štojs 2, Novšak 4, Šumej 4, Sirk.
USNJAR - BREŽICE 5:17 (3:11)
Gostje so se v Šmartnem pri Litiji izkazale s hitrimi protinapadi in so dosegle iz hitrih akcij skorajda polovico zadetkov. Spričo dobre obrambe gostij so Usnjarjeve igralke v prvem polčasu dosegle tri zadetke, v drugem polčasu pa so bile uspešne le dvakrat. Pri Brežicah se je izkazala Balonova, ki je dosegla devet zadetkov.
Brežice: Hribernik, Balon 9, Bah 6, Štauber, Dimič 1, Zakšek, Rožman, Vogrinc, Lipej 1, Cetin in Levačič.
DOBOVA - BREŽICE 22:22 (10:12)
Dobovčani in Brežičani so tekmo 20. kola odigrali v Trbovljah. Posavski derbi si je ogledalo okoli 500 gledalcev, ki so videti zanimivo in kvalitetno tekmo. V prvem polčasu so bili boljši Brežičani in ko je že kazalo, da bodo prišli do novih prvenstvenih točk, so Dobovčani s hitro in domiselno igro rezultat izenačili.
Dobova:	Škufca,	Ostrelič 4,
Vašcar. Držič l,Arh 3, Pogorelec 1.
CELESNIK ZMAGAL NA OBČINSKEM TEKMOVANJU
Minulo nedeljo je ObSZ Novo mesto v počastitev dneva mladosti pripravila meddružinsko tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Kljub slabi vidljivosti so tekmovalci dosegli dobre rezultate, najboljši pa so bili Stane Celcsnik (155 kredov), Janez Berlan (154) in Ranko Šobot (147). Novomeške občinske ekipe (dve moški in ženski) so se udeležile tudi nočnega streljanja v Ljubljani Prva ekipa v postavi Ribič, Berlan in Zupančič je imela od 15 možnih strelov 11 zadetkov in 45 krogov in je med 280 ekipami zasedla sedmo mesto.	.	,
M. ZUPANClC
Urek 1, M. Dobršek 2, Bosina 5, D. Dobršek 5, Covran, Tomše.
Brežice: Jurkas, Bršec 5, Bu-zančič 2, Vervega 9, Ban 1, Verstovšek 1, Novak, Rožman 3, Novoselec 1, Zagode.
ZAGORJE - KRKA 6:26 (1:12)
Čeprav je novomeška Krka v prvenstveni tekmi LCRL igrala skoraj ves čas z drugo postavo, je dosegla prepričljivo zmago. Novomeščanke so tako dve koli pred koncem prvenstva že osvojile naslov prvakinj in bodo šle sredi junija na kvalifikacije za slovensko rokometno ligo. Zadetke so dosegle: Hodnikova 9, Kastelčeva 6, Kostanj-škova 4, Brajerjeva 4 in Šegova 2.
Podbočje: delavno športno društvo
Športno društvo v Podbočju je med mlajšimi društvi, kljub temu pa se lahko pohvali s številnimi uspehi. V začetku je sicer kazalo, da bodo morali društvo razpustiti, zaradi podpornih članov pa je delo v klubu steklo. Začeli so s košarkarsko vrsto, ki nastopa v dolenjski košarkarski ligi. Na pomoč je Podbočju priskočila tudi krška TKS in s pomočjo zvestih navijačev so košarkarji brez težav odigrali prvenstvo in osvojili dobro tretjo mesto.
Letos so ustanovili tudi strelsko sekcijo, in kot kaže, bodo strelci kmalu med najboljšimi v krški občini. V Podbočju razmišljajo, da bi oživili odbojkarsko vrsto, nogometaši so že sedaj aktivni, po vsej verjetnosti pa bodo v kratkem pripravili več kolesarskih izletov. Z njimi naj bi začeli gojiti rekreacijo, saj je v Podbočju veliko občanov, ki bi se radi ukvarjali s športom.
Za enkrat so najbolj delavni košarkarji, ki trdijo, da ima veliko zaslug za njihov uspeh domača šola. Ravnateljstvo jim je namreč dovolilo, da imajo v šolskih prostorih garderobo, na voljo pa imajo tudi košarkarsko igrišče.
J. Z.
LESKOVEC: DOBRO NA POHODU
Letošnjega pohoda „Po poteh partizanske Ljubljane" so se člani leskovškega Partizana udeležili v velikem številu. Na manifestativnem pohodu na 5 km je bilo več kot 30 pionirjev in mladincev, v tekmovalnem delu pa so nastopili člani na 25 km, mladinski štafeti 3 x 1000 m, pionirski štafeti 3 x 1000 m in pionirke v štafeti 3 x 600 m. Najboljši rezultat je dosegla ekipa na 25 km, tekli pa so Geršak, Rostohar in Šribar. Leskovčani so z 2,25:36 zasedli 52. mesto, nastopilo pa je 125 ekip.
L. J.
Nekaj kol pred koncem letošnjega slovenskega dvoranskega prvenstva v košarki se še ne ve, katere ekipe bodo izpadle, kajti selitev" grozi kar osmim klubom. Zavoljo tega so najbolj zanimiva srečanja ekip z dna. Metličani so minulo soboto katastrofalno premagali Jeseničane, Novoteks pa je izgubil v Celju.
BETI - JESENICE 114:86 (62:44)
Metličani so prejšnjo sezono proti Jeseničanom igrali tako dobro, kot že dolgo ne. Ves prvi polčas so bili v premoči in dosegli kar 62 zadetkov. Dobrih deset minut pred koncem srečanja, ko je kazalo, da so se Gorenjci predali, so gostje z ostrim
je postavil v teku na 110 m ovire nov novomeški rekord, na 1000 m pa je Kapš izboljšal mladinski rekord.
Najboljši rezultati: mlajši mladinci - 100 m: Stupar 11,9; 300 m: Stupar 38,1, 1000 m: 4. Kapš 2:36,4; 3000 m: Scmec 9:48,6; 4 x 100 m: 3. Novo mesto (Žulič, Kranjčič, Kraševec, Stupar) 46,1; 4 x 300 m: 2. Novo mesto (Kranjčič, Kapš, Stupar, Kraševec) 2:30,4; daljina: 4. Kranjčič 658; višina: 5. Bartol 185; palica: 2. Bartol 255; troskok: 6. Kranjčič 12,78; starejši mladinci - 110 m ovire: Rangus 17,0;	400 m ovire:
Križman 59,2;	daljina: 6. Ko-
strevc 620; troskok: 6. Kostrevc 13,14; višina:	1. Šuštar 190,
krogla: 1. Okleščen 12,53;disk:
4.	Okleščen 36,75; kopje: 5. Može 49,10;	kladivo: Rifelj	^
32,80; 4 x 100	m: Novo mesto	s
(Šuštar, Okleščen, Križman, ? Kostrevc) 46,8 itd.	'
______________
presingom presenetili Beti in visoko vodstvo zmanjšali na vsega 11 košev. Nato so popustili in Metličani so s hitrimi protinapadi sicer borbene goste popolnoma razbili. Pri domačih sta se tokrat izkazala Kamnikar in Dautovič, izredno natančen pa je bil Lalič, ki je dosegel kar 42 zadetkov.
Beti: Dautovič 21, Gršič 2, Ž. Vergot 11, Lalič 42, Švinger 1, Je-zerinac 17, Kamnikar 18, Popovič
2.
CELJE - NOVOTEKS 89:75 (43:36)
Novomeščani so odšli v Celje z upanjem, da bi morebiti premagali sicer najboljšo ekipo v ligi, saj za domače ni nastopil eden najboljših, Sagadin. Novoteksovi igralci so začeli zelo dobro in šele v drugi polovici polčasa so domači izenačili in povedli V nadaljevanju prvenstvenega srečanja so bili domači
STRAŽA - OBUTEV 51:61
V tretjem kolu dolenjske košarkarske lige (ostalih rezultatov žal nismo dobili) so sev Straži pomerili domači košarkarji z vrstniki novomeške Obutve. Po dveh kolih sta bili obe ekipi še neporaženi, zato so gledalci pričakovali enakovredno srečanje. Vendar so bili gostje pted-vsem po zaslugi razpoloženega L. Muniha ter I. Sečnjaka in Piletiča Precej boljši, saj so slabih deset minut pred koncem srečanja vodili že za 24 košev.
ŠMARJETA - Osnovna organizacija ZSMS Šmarjeta je v počastitev dneva mladosti pripravila tradicionalni turnir v malem nogometa Rezultati: Šmarjeta - Gabrje 4:2, Zbure - Šmarješke Toplice (gostinci) 2:1, Gabrje - Šmarješke Toplice 7:1, Zbure - Šmarjeta 2:2 in Šmarjeta - Šmarješke Toplice 5:2. (P.D.)
LESKOVEC - Prejšnji teden se je na osnovni šoli končalo medrazred-no tekmovanje v rokometu. Vrstni red: 1. 6.a, (7 točk), 2. 8.a (6), 3. 8.b (4), 4. 7.c (2), 5. 7.a (1). Najboljši strelci: Božič 1), Petrič (30), Jalovec (25) itd. (L. Š.)
NOVO MESTO - Rezultati občinske lige: Regerča vas - Bršljin 4:4, Kremen - Trik 2:5, Uršnasela
- Brusnice 3:2, Mirna peč - Cešča vas 1:2, 1MV - Birčna vas 2:8. Z osmimi točkami vodita Birčna vas in Trik. Liga B: Šmihel — Šmarjeta 2:1, Jelše - Brezovica 0:3, Dvor — Smolenja vas 3:5, Gabrje - Pionir 0:8 in Žabja ' as - JLA 6:7. Vodi Pionir z 8 točkami. (J. M.)
ČRNOMELJ — V počastitev dneva mladosti je črnomaljska strelska zveza pripravila strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja
- začelo se je 24. maja, končalo pa se bo v soboto zvečer - se bo udeležilo več kot sto občanov. (N. N.)
KOPER:ŽUŽEMBERK 3:0 (7,11,5)
Pomembna, za prvo mesto v drugi slovenski odbojkarski ligi morda odločilna tekma se je v nedeljo v Kopru končala z zasluženo zmago domačinov. Žužemberčani so igrali prepočasi in premalo zbrano, da bi lahko ogrozili Koperčane, ki se jim pozna resen trening skozi vso zimo, okrepil pa jih je še veteran Kržišnik, svoj čas eden boljših slovenskih odbojkarjev. Koper ima takoj zdaj dva poraza, toliko kot Žužemberk, ne upoštevaje zgubljeno tekmo s Trimom iz Trebnjega, ki jo bodo zaradi znanega incidenta ponovili
Košarka: izpad grozi osmim
Beti brez težav premagala Jesenice, Novoteks izgubil v Celju — V dolenjski košarkarski ligi je Obutev gostovala v Straži in zmagala
nekoliko boljši in premagali borbene goste.
Novoteks: P. Seničar 19, Bajt 4, Cukut 9, Ž. Kovačevič 8, Splichal 6, Ivančič 4, Janežič 12, Plantan
13.
ČRNOMELJ: GIMNAZIJA INBELT VODITA
Pred kratkim sc je začela belokranjska rekreacijska košarkarska liga. Nastopa šest ekip, v prvih dveh kolih pa so dosegle naslednje rezultate: Gimnazija - Metlika 51:48, Od Boys - Belt 52:53, Iskra -Kadeti 59:45, Metlika - Ols Boys 43:48, Gimnazija - Kadeti 67:42, Belt - Iskra 55:50. Vodita Gimnazija in Belt.
Kaj, kje, kdo?
Tekme v slovenski košarkarski ligi postajajo vse bolj z. nimive in še nekaj kol pred koncem se ne ve, katere ekipe se bodo morale posloviti od družb - najboljših. Tako sc za obstanek v ligi še naprej poteguje kar osem ekip, med njimi Beti in Novoteks. Metličani gredo konec tedna k Bežigradu 74, in ke. so ta čas v dokaj dobri formi, lahko Ljubljančane presenetijo. V Novem mestu se obeta zanimivo srečanje med Novoteksom in Rudarjem. Po vsej verjetnosti bodo tekstilci ugnali Trboveljčane, kajti v nasprotnem primeru bodo med ekipami, ki jim grozi izpad, na najslabšem
V II. zvezni rokometni ligi je nekaj ekip že zaključilo prvenstvo, med tistimi, la bodo morali še enkrat na igrišče, pa so tudi Ribničani in Sevničani. Prvi se bodo doma pomerili z dokaj močnim Rovinjem. Inles si obeta zmago, in če bo točki osvojil, bo na koncu pristal na odličnem četrtem mestu. Sevničani bodo v nedeljo odpotovali k Rudarju, ki je edini premagal letošnje prvake, in če bodo hoteli obdržati sedmo mesto, bodo morali doseči najmanj neodločen rezultat.
V slovenski rokometni ligi se zmaga obeta edino Brežičanom, ki bodo pred domačimi gledalci igrali z Radgono. Dobova gre k Mlinotestu, Brežičanke pa v Velenje, kjer bi lahko z borbeno igro presenetile domače rokometašice, ki so nekoliko slabše kot gostje.
' ¥
VSE BOLJŠE IGRE - Košarkarji metliške Beti so minulo soboto v Novem mestu v zelo lepi košarkarski igri premagali jeseniške igralce. Metličani so bili dobri v napadu in so dosegli kar 114 košev. (Foto: Janez Pezelj)
Pred dnevom izgnancev — 7. junijem bo Partizanska knjiga izdala spomine Franca Šetinca IZGNANO. Knjiga nosi podnaslov Spomini na Šlezijo. Avtor po mnogih letih, sedaj kot politični delavec, obišče deželo, v kateri je kot mlad fant, skoraj še deček, preživel dolga štiri leta in delil usodo s tisoči slovenskih izgnancev iz Posavja in Obsotelja.
Začenjamo objavljati odlomek iz te knjige.
ZEMLJA JOČE . . .
Iz globočin Visle je vzplala vodna vila, da bi ribičem prerokovala vznik, slavo in čast mesta. Njegova prva graditelja sta bila Wars in Savva, po njiju je bilo mesto tudi poimenovano. Kdaj je to bilo? Legende nimajo rojstnega Usta, zato se ponavadi začenjajo: Bilo je nekoč davno ...
Tako nekako so mi pravili o nastanku Varšave, ko smo si ogledovali kip Sirene, postavljen nad Vislo. Medtem se je bilo večerno sonce že spustilo nizko nad mesto, čeprav je v večernem zraku še ležala vročina dneva. Bil sem prepoln bogatih vtisov. Nova Varšava, ki je zrasla na pokopališču ruševin in 800.000 mrtvih Varšavljanov, se mi je zdela kot mlad cvet, ki veselo poganja iz prekrvavljene zemlje.
Zemlje? Prav nje se spomnim, ko zvečer Bogdanu pripovedujem o našem izgnanstvu, o tistem grozljivem oktobrskem dnevu v letu 1941, ko so Nemci obkolili vas in zapečatili našo usodo. Tako daleč je že to, da le stežka verjamem, daje bilo res. In tako blizu, kakor da se je zgodilo včeraj.
Kako je že bilo?
Tisto noč dolgo nisem mogel zaspati. V meni je bilo toliko nemira, da sem ves trepetal. Je bila to slutnja? Morda je bilo v tem trepetanju tudi nekaj radovednosti, kaj se bo zgodilo in če nas bodo zares odpeljali, kam vse nas bo vodila pot. Na Hrvaško, v Srbijo, Nemčijo in nemara celo Rusijo?
Toda ko sem opazoval žalost staršev, ki se je je nekaj preselilo tudi vame, se je v moj nemir pričakovanja novega prikradel tudi strah. Kaj bodo počeli z nami? Kako bomo prenesli tisti „nikdar“, ki je tako zlovešče visel v zraku? Nikdar več ne bomo videli doma, naših polj, potokov in rek, naših hribov .. . Nikdar več tistega, kar nam je bilo tako pri srcu!
In spet nov val čustev: v svet, na tuje! Bil sem tako malo po svetu. Enkrat ali dvakrat sem bil v Zagrebu, v Ljubljani še nikoli. Moj svet je segal komaj do Brežic, do Krškega že ne več. Sem pa dosti bral in slutil sem veliko življenje zunaj ozkega okvira svojega doživljajskega sveta.
Da bi se bal tujine, vojne, trpljenja, onečaščenja? Ko pa sem tako malo vedel o tem. Res sem zgodaj začel brati časnike, a iz njih sem dobU popačeno vrednost o dogajanju v svetu. Vse se mi je zdelo, kakor da se dogaja na odru; bil sem le gledalec, ki ga tisto s svetovnega odra ni moglo zgrabiti in potegniti v svoj vrtinec. Tudi vojna, o kateri sem vneto prebiral reportaže in članke, se mi je ponujala kot napet film, ki ga nikakor ne smem zamuditi.
Tedaj pa je prišlo tisto, kar so slutili vsi in na kar so ljudje čakali v bedenju: izgnanstvo. Pač: ob zli slutnji so ljudje tudi upali, da se to, kar so vsi napovedovali, ne bo zgodilo. Na koncu bo nekaj prišlo, so želeli, nekaj nenavadnega, kar bo krmilo že napovedane usode obrnilo vstran, proč od vsega hudega. Je bila to samo želja? Da, ljudje so želeli, da bi se zgodilo kakor po morastih sanjah, ko se človek naposled zbudi, se vščipne ali pocuka za lase, češ saj sem živ, vse hudo so bile le sanje. Človek bi nemalokrat rad presanjal svojo nesrečo!
Ponoči se mi je večkrat zazdelo, da slišim hrum avtomobila. Ne vem natančno, morda so se res pripeljali esesovci s kamioni v sosednje vasi že ponoči. V našo vas so prišli proti jutru, ob času, ko se je noč začela prevešati v dan. Nekaj časa so vozili avtomobili po cesti skozi vas in šele čez kake pol ure je eden zavil tudi na stransko pot, ki je vodila do naše in sosedove hiše. Najprej sem videl žaromet, kako je zasvetil za ovinkom, se zapičil v našo hišo, najprej kot oster, močno svetel trak, nato pa se je čedalje bolj širil, dokler ni svetloba napolnila vse hiše.
SVETU OKOLI
JAJCE AU KOKOŠ? - Da
ne bo več prepiranja in sklicevanja na nerazrešljivost vprašanja, kaj je starejše, jajce ali kokoš, so znanstveniki ameriškega nacionalnega geografskega združenja postregli svetu s to ugotovitvijo: jajce je starejše, ker so jajca valili že tisočletja prej, preden so se pojavile prve ptice. In še to: prva kokoš seje zvalila iz jajca živali, ki še ni bila prava kokoš. Zdaj pa kakor hočete!
EKOLOGIJA — Mestna uprava v nekem mestu neke južnoafriške države je prepovedala skupini meščanov, da bi sežgala kopico pornografskih revij, za katere menijo, da onesnažujejo moralno okolje mesta. Uprava je prošnjo za dovoljenje sežiga odbila s pripombo, da bi tako sežiganje močno onesnažilo mestno okolje. Torej: če že morajo vrli meščani živeti v onesnaženem okdju, je bolje, da je onesnaženo z lepimi telesi jedrih žensk.
RAJ — Revija „Ladies Home Journal41 je razpisala nagradni natečaj za najboljši odgovor na vprašanje, kako si bralec predstavlja raj. Prvo nagrado je dobil odgovor: ,,Cene kot leta 1933, davki kot leta 1919 in posojila kot leta 1980.“
ČAKAJE OBLETNICO -
Bliža se 4. julij, dan, ko bodo prebivalci Združenih držav Amerike slavili svoj narodni praznik. Ta dan pa pričakuje še posebno željno Frank Pericins, 19-letni Američan, ki je pred več kot 300 dnevi splezal na neki steber, si tam postavil zasilno prebivališče in oznanil, da ne bo stopil s stebra vse do 4. julija. Fant je že zdaj potolkel prejšnji „svetovni rekord". Zanimivo je, da je kar malce hud, ker ga imajo nekateri za prismuknjenega. Tak rodoljub, pa prismuknjen! !?
LJUBITELJ GLASBE - V
Belgiji so spravili za rešetke poklicnega gasilca Daniela Ver-camra, ker je podtikal požare. A nikar ne mislite, da je to počel iz koristoljubja ali iz želje zadostiti piromanski strasti — ne, le iz čiste ljubezni do glasbe! Daniel namreč trdi, da je požigal zato, ker neskončno ljubi glas gasilske sirene.
Ljubezen do zaslepljenih delavcev
(Odkril) nam je g. Kregar socialdemokrate in vse njih namere in delovanja, sleparije, s katerimi njih poglavarji motijo uboge zaslepljene delavce. Za njim je govoril predsednik Pelc, češ mi nismo taki, kakoršni so socijalni demokrati. Mi ne delamo za denar, temveč le iz ljubezni do ljudstva, da se ljudje pouče o tem, kar jim je treba vedeti, da jih ne bodo kaki sleparji oslepili. Shod se je sklenil z navdušenimi „ži-vio“ klici.
(Ne skrivajte) nikdar te pošasti, ampak precej jo naznanite, prašičjo kugo! Res je, da zdravila, ki bi kugo kar končale, nihče ne ve; ali gotovo je, da se bode zlo jako zmanjšalo, ako se bode irabilo« vestno vsaj to, kar se svetuje. Naj stori vsakdo sam svojo dolžnost; pa naj podučava tudi preproste ljudi, kako nevarno je skrivati znamenja kuge, ali pa bolezen samo, ako se kje pokaže. En sam brezvestnež lahko tisočim škoduje.
tov iz muzejev in umetniških galerij za Jugoslovane že dolgo niso več le prizori iz gangstrskih filmov; takim dejanjem smo, žal, priče tudi pri nas vsako leto. Običajen epilog se glasi: da je predrznežem uspelo le zato, ker so bile varnostne naprave zelo pomanjkljive ali pa jih sploh ni bilo.
V svetu industrija varnostnih naprav naravnost cveti. Tehnologija je ponudila možnost izdelave najrazličnejših in vse bolj izpopolnjenih naprav, ki delujejo na osnovi elektromagnetnih valov, foto celic, rentgenskih žarkov, elektronske detekcije ipd. Gre za modeme in res učinkovite naprave, ki so zaustavile že marsikatero zločinsko roko.
Posebno zanimiv je sistem varnostnih naprav, Id ga imenujejo ,»sistem centraliziranih prijav". Tak sistem ima delno že nekaj naših mest, med njimi tudi Ljubljana.
V tem sistemu številne aparate za odkrivanje vlomov postavijo v muzeje, banke, trgovine in ostale javne zgradbe, ki jih želimo zaščititi, ter jih povežejo s centralo, v kateri elektronski računalnik zbira vse podatke.
Ce se torej pripeti vlom, požar ali drug dogodek, ki ga naprave lahko zabeležijo, je o tem takoj obveščena centrala. Računalnik sam ukrepa naprej: pokliče policijo, gasilce. Njegova naloga pa s tem ni dokončana. Z natančno določitvijo, v katerem predelu mesta se dogaja požar ali vlom, računalnik tudi uredi prometne poti z regulacijo semaforov, tako da reševalna ekipa najhitreje pride do ogroženega kraja.
Med najlepše kaktuse v vrtu pri Monte Cariu sodijo tisti iz vrste echinocactusi, ki so doma v Mehiki.
Vrt kaktusov
Tudi na Slovenskem so kaktusi dokaj priljubljene okrasne rastline, celo pravcate zbiralce teh, običajno bodičastih rastlin bi zlahka našli. Toda vsi skupaj bi najbrž dobili občutek manjvrednosti, če bi se nenadoma znašli v vrtu kaktusov blizu Monte Carla.
Da bi pospešil turistični razvoj kneževine, je dal 1913 takratni monaški princ Albert I. zasaditi ogromno kamnito pobočje ob morju s samimi kaktusi. To pa je bil le zametek današnjega vrta kaktusov, ki je največji na stari celini in eden najbolj znanih na svetu.
Za kaktuse je značilno, da lahko uspevajo tudi v podnebnih razmerah, ki so drugačne od tistih v njihovi domovini. To pa so zlasti puščavna področja v deželah Srednje in Južne Amerike. V boju za obstoj se pri mnogih kaktusih listi spremenijo v iglice ali debela stebelca, ki so gosto pokrita z dlačicami. Slednje varujejo rastlino pred močnim soncem in preprečujejo odvečno izparevanje vode.
Sredozemsko podnebje v Monacu je zelo primerno za rast kaktusov. V desetletjih so vrtnarji iz prinčevega vrta naredili pravcato deželo kaktusov. Poznavalci pravijo, da ni vrste kaktusa na Zemlji, ki bi je ne našli v vrtu pri Monte Carlu. Nekaj sto vrst jih je. Ob stezicah in pod mostički, ki prepredajo vrt, rastejo tudi tako majhne bodičaste rastline, da jih je komaj moč videti s prostim očesom. Veliko pozornost vzbujajo nekaj metrov visoki in do dve toni težki kaktusi, ki žive celo po nekaj sto let.
Ul
I
i
m
i
(Pri nas) je letos kebrovo leto; no, škode ne bode po tej nesnagi posebne, ker se na vrtih ob večerih le redki prikazujejo; tam po „hribu", pravijo pa, da jih je več. Na drevji se pa do sedaj še nikjer kaj prida ne poznajo. Pri nas, hvala Bogu, temu mrčesu zemlja kaj prida ne ugaja; mu je malo preteška in prezagnetena. Tudi dobro. Vranam dobro služijo za krmo; zato pa ima letos turščica lep mir pred njimi, kar tudi nekaj velja.
(Socijalni) demokrati so skušali po vsem svetu, kjer jih je kaj, štrajkati dne 1. maja, ker ta dan je njih jedini praznik. A letos se je pokazalo, da socijalna demokracija le še ne more uspevati, ker letos dalo se je le malo delavcev k štrajku zapeljati. Menda uvidevajo, da je štrajk le njim v škodo in socijalno demokratični vodje le sami zapeljivci in hujskači. Na Dunaju je ta dan prišlo do krvavih bojev v praterju.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1896)
Krivi preroki
Slovenci smo kaj čudni ljudje. Akoravno se imamo za pametne, učene in šolane, marsikdaj nasedemo navadnemu goljufu, pa naj prodaja staro uro za novo ali pa cunje, ki jih je priberačil kdove od kod. Če še ne verjamete mojim besedam, se spomnite Tožbanjcev, kako so onegavili zavoljo svetnika v oltarju vaške kapelice. Akoravno se je postavil na njegovo mesto popotni doktor Bežanec, so vsi verjeli, da se je kip vrnil, in bi verjeli tudi v njegovo oživlje-nje. To so bili Tožbanjci, ki so bili tako bistri, da so v pravdah ugnali vsakega jezičnega dohtarja v kozji rog.
Priliko za goljufije je najlaže najti ob nepredvidenih dogodkih. Veselih je bolj malo, zato pa slišimo večkrat za potrese, povodnji in druge nesreče. Največkrat se neznanci potikajo od hiše do hiše z umazanimi papirji, češ da so oni prišli ob imetje in da imajo pravico beračiti.
Ti niso škodljivi, zato pa so bolj nevarni tisti, ki sejejo strah med ljudmi To je bilo po potresu, ko so krožile naokrog od ust do ust napovedi in prerokovanja.
„Ali si že slišala, da bo devetnajstega spet nov potres? “ je ženska spraševala sosedo skoz okno.
,,Česa ne poveš! Ali bo že spet ? “ se je čudila druga.
„Jaj, ja, pa še kakšen. Porušil bo celo Ljubljano, da ne bo ostal kamen na kamnu. Menda so ga celo v pratiki napovedali. “
„Ali si prepričana, da bo tako? ", je bila v strahu poslušalka.
„ Čisto zares. Pravijo, da so iz Amerike poročali, da bo tako hud potres, da bo Jugoslavija postala čisto majčkena. “
Se obilo drugih prerokovanj je bilo slišati, vendar se je od vseh uresničilo le eno. Tobak je dražji.
MAR TIN KRPAN
Michelangelo kot ujetnik
Z risanjem po stenah si je krajšal dneve ujetništva
Lani, ko je ves kulturni svet praznoval 500-letnico rojstva velikega renesančnega umetnika, slikarja in kiparja Michelangela Buonarrotija je naključje pripomoglo, da smo se lahko seznanili z risbami, stoletja skritimi pod ometom. Sabino Giovannoni je namreč pri čiščenju zidov grobnice pod kapelo Medici v Firencah odkril risbe, za katere so strokovnjaki hitro ugotovili, da so Michelangelovo delo. Te dni bodo kopije teh risb tudi javno razstavljene.	m
Ze ob odkritju se je pretr zgodovinarje postavila zanimiva uganka: zakaj je veliki umetnik risal z ogljem po stenah grobnice v stalni temi? Dejstvo, da so našli okoli 50 različnih risb in skic, pa kaže, da Michelangelo v temnem prostoru ni prebival le malo časa.
( Rešitev prejšnje križanke ^
1	■	F	P			X?		"K					
		1*	£		K	A	5	, K		L	A	R	A,
	1	1		L-	A	P	A		:°l	O	L	i	r
iS	Ti	i	w		T	A	r	A	1*0 j	t T	[e	L	A
p	m		i-'	>K	O	9	A		K	A		S&	
ji				>€	D	1	■N	B	y	V		TT	£«
[7	Lir Ar;						C	1	R	...	_A	L	T
w?	A	I)_	v	r	E	M	A	T	e		D	A	_R
i5a*	_L	1	R	i	k		K1	P.	fsJ	...	m	_L	T_
S«1	J	A	-N-		o_	V	R	A	T	±L	i	c	_A
s&	A_		1	*		R	1	£		o	_s	i	R
	2	A	R		_s	1	Gj_	A_		&	T	T	
!MVM
■IKIROZE
DL
STARA
LISTINA
NASA
REKA
HRVFILM.
IGRALKA
(INGE)
TOLKAC
OCE
PSI KOV GRM
JE.
pKNIZ
(iMi
OL
IZRABLJA-
NJE
ZVEZA
Komunist.
SLOVENIJE
GREZILO
RUSKO M. IME
mit
>
GR.
BOGINJA
ZEMLJE
PODZEMNA 21 VAL
PEROCI
flispr
3|
MERILEC ZA BARVE
POTKA
n
totaui
FILOZOF SOLE V ELEJ..,..
DL
GARANT
PAVLINA
PAJK
VZHOD
ir
TTiTKiTl
KDOR
NEKAJ
REDI
NAPAD
SKANDIJ
NADAV
ZBOR
iASTLINStf
CIGAN
MILANO
a
IZOLANT
ODMEV
POVERJE
NIK
SRB.MJME
Skrbno in natančno delo restavratorja pri odkrivanju Michelangelovih risb.
Dal Pogetto, ki skrbi za slavno kapelo v Firencah, je izdelal svojo teorijo o nastanku teh risb. Meni, da se je Buonarroti v grobnici skrival pred najetimi morilci, ki so imeli nalogo, da ga usmrtijo, ker se je zameril oblastnim Medicijem. Buonar-roti je sodeloval z republikanci, katere je Medici preganjal. Po ljudskem izročilu naj bi se Michelangelo skril pred preganjalci v stolp neke cerkve.
Pred desetimi leti odkriti zapis v rokopisih priorja Figiovan-nija piše drugače. Prior je zap^ sal, da je on rešil umetniku ži* ljenje. Ker je bil Figiovanni zadolžen za izpeljavo projekta grobnice, za katerega je delal Buonarroti, domnevajo, da je skril umetnika v prostor pod kapelo. Michelangelo pa naj bi si dneve prostovoljnega ujetništva lajšal z risanjem po stenah.
Obkroženi s sivim Beringovim morjem leže visoko nad Aleuti samotni Pribilovi otoki. Neprijazno podnebje, redki sončni dnevi in megle, ki zavijajo otoke v sivino kar 300 dni na leto, vsiljujejo občutek, da si nobena živa stvar ne bi izbrala svojega prebivališča na njih. Vendar ni tako!
Oba največja otoka, St.
George in St. Paul, sta pravo čudo življenja. Na njunih skalnatih
gola ramena, ko stopijo iz barske vročine na nočni hlad, z voljno,
tleh prebiva na milijone morskih ptic, ki so našle pravi kraj za svoja gnezda v tem oddaljenem kotičku sveta. Toda resnično bogastvo in čudo Pribilovih otokov so kožuhasti tjulenji ali morski medvedi. Že stoletja se zbirajo na obeh otokih. Nekdaj so bili razširjeni vse do Japonske, zdaj pa se je njihovo število močno skrčilo. Strokovnjaki računajo, da jih je na svetu okoli 1,3 milijona. Kar 80 odstotkov od tega števila pa jih prihaja svatovat in kotit na Pribilove otoke.
Otoka sta torej v pomladi pravi vrtinec življenja. Žalostno pa je, da v istem obdobju postaneta tudi vrtinec smrti Ljudje prihajajo na Pribilove otoke po dragoceno krzno severnih morskih medvedov, da ga z velikim izkupičkom prodajajo po vsem svetu, da si premožne dame ogrnejo
mehko in nežno podlanko pobitih kožuhastih tjulenjev, mladih samcev in samic.
Prav človek ima v svojih rokah usodo teh živali.
PREDPOROČNA
VOJNA
Tjulenje črede skozi zimo žive na potepih po morju in v lovu za hrano priplavajo celo do Kalifornijske obale. V tem času si nabe-ro dobro zalogo hrane, in ko pride pomlad, začno popotovati proti severu. Njihov cilj so Pribilovi otoki.
V mesecu maju in v začetku junija priplavajo na obale obeh velikih otokov prvi samci. To so veličastne živali, dolge tudi dva metra in pol; po velikosti celo za trikrat presegajo samice. Bojevito razpoloženi samci začno osvajati ozemlje. Pri tem nastajajo
hudi spopadi, v katerih močne čeljusti in zobje veteranov, starih od 10 do 15 let, največkrat zmagajo nad mlajšimi, neizkušenimi samci. Posamezni veteran si tako pribori največ prostora na obali. Vendar ne zato, da bi ga užival sam.
Nekaj tednov kasneje prispejo na Pribilove otoke še breje samice. Veterani jih vzamejo pod svoje okrilje in na svoje ozemlje ter si tako ustvarijo hareme, ki lahko štejejo tudi po več kot sto samic. Običajno samice že po treh dneh povržejo mladiče. Samo šest dni po skotitvi jih ha-remski poglavar ponovno oplodi.
Samice, ki so bile prejšnje leto še premlade, da bi jih samci oplodili, priplavajo in se utabore na obali zadnje. Za marsikaterega mladega samca, ki je predporočne dvoboje z veterani izgubil, so te samice zametek majhnega harema.
Zdaj se začenja velika skrivnost. Samice zapuste otoke za nekaj dni, da se nahranijo, medtem ko samci ostanejo na obali in razkazujejo mlademu zarodu svojo moč. Po več dneh se samice vrnejo, da podoje mladino. Ta ciklus poteka nepretrgoma več
mesecev. Neverjetno je, kako samica najde točno svojega mladiča v živem morju cvilečih tju-lenjčkov. Strokovnjaki ne znajo razvozlati te skrivnosti
Samci, ki z otoka ne odhajajo na pohode za hrano, izgubljajo moč in avtoriteto. Do meseca decembra se vsi poberejo v dobrodejni in hrane polni ocean.
SMRT NA DVEH NOGAH
Tisočletja je življenje na Pribilovih otokih potekalo po tem prastarem vzorca Vse do leta 1786, ko je ruski avanturist in trgovec s krznom, Gerasim Pribi-lov, našel osamljene otoke. Takrat je bilo na obeh večjih otokih približno tri milijone kožuhastih tjulenjev. Začel se je veliki pokol
Lovci na kožuhe so morili celo poletje. Morija se je nadaljevala leto za letom, toliko časa, da je ostalo tako malo živali, da se odprava ekonomsko ni več izplačala.
Leta 1867 je ruski car prodal Alasko ZDA s Pribilovimi otoki vred za 7,2 milijona dolarjev. Tačas so tjulenji imeli mir in njihove črede so se razmnožile na dva milijona živali. Toda lov na drago kožuhovino se je ponovno za-čeL Lovci so milijonsko število skrčili na vsega 150 tisoč živali.
Po grozljivem sovpadanju dogodkov se je število morskih medvedov okrepilo takrat, ko se je človeštvo pobijalo med seboj.
Tako so na obalah Pribilovih otokov ob koncu druge svetovne vojne našteli več kot 2 milijona živali.
Lov nanje je še dandanašnji dobička nosen. Hkrati pa je velika družina bolje zaščitena. Leta 1973 so dovoljenje za lov na Pribilovih otokih ukinili, da je število malce naraslo. Določili so tudi, da se sme vsako leto pobiti le do 35 tisoč živali. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦
*
5533
25
Padcu Jugoslavije je Sledil poleti napad na Sovjetsko zvezo in naslednje leto je sledil zahrbtni japonski napad na ameriško oporišče Pearl Harbour na Havajih. Vojna je posegla tudi na ameriško celino, čeprav zaenkrat še samo na severno polovico. Razburjenje je naraščalo celo v odljudnem Amaro-nu. Kjerkoli in kadarkoli so se ljudje srečali, so govorili le o vojni.
26
Kmalu nato so se nekega dne v Amaron pripeljali v dragem avtomobilu ameriški inženirji. Še istega dne se je po rudniku razširila govorica, da so prispeli ameriški inženirji zato, da bi ugotovili, koliko je še srebrne rude pod zemljo gorskega pobočja. V starih rovih je je bilo namreč mesec za mesecem manj in tudi nova vrtanja niso prinesla pričakovanega uspeha.
27
Ameriški inženirji so ugotovili samo tisto, česar so se delavci najbolj bali: novih plasti rude ni, stare so izčrpane in dela bo le še za nekaj mesecev. Tako je rudniški ravnatelj sporočil odposlanstvu delavcev, v katerem je bil tudi Stanko. Dejal je, da bodo postopoma odpuščeni, zato naj si skušajo najti zaposlitev kje drugje. Druge poti ni.
9
-
V ,,Manifestu slovenskemu narodu*1 je dal ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije priznanje žrtvam španskega ljudstva za ideale miru, demokracije in narodne svobode. Takole je napisano v njem:
,,Tem idealom miru, demokracije in narodne svobode prinašajo na oltar ogromne žrtve narodi Španije, ki jih je v mirnem ustvarjalnem delu zahrbtno napadla sodrga fašističnih generalov, podprta od mednarodnih fašističnih vojnih hujskačev in sovražnikov svobode narodov, to je Nemčije in Italije. Zato je dolžnost slehernega miroljubnega in svobodoljubnega človeka, vsake v resnici miroljubne države, da podpre osvobodilni boj španskega ljudstva. Zato zahtevamo tako podporo tudi od Jugoslavije — namesto klevetniške kampanje režimskih listov in režimske stranke proti junaškim narodom Španije.11
Napori KPJ so obrodili lepe sadove. V Španijo je odšlo veliko jugoslovanskih komunistov, ki so se - čeprav jih je v bojih s falangisti in njihovimi tujimi pomagači padla skoraj polovica — tam ne le vojaško izurili, ampak si pridobili tudi druge sposobnosti in vrline, kar jim je kasneje koristilo v našem narodnoosvobodilnem boju. Nobenega dvoma ni, da se je tedaj vpliv KPJ med ljudstvom v Jugoslaviji zelo povečal.
KLIC ŠPANIJE MED SLOVENSKIMI IZSELJENCI
Dejali smo že, da so se pod skupno zastavo španske republike bojevali prostovoljci najrazličnejših narodnosti z vseh kontinentov. Med njimi ni bilo malo slovenskih rudarjev in tovarniških delavcev, ki so si služili kruh v zahodnoevropskih in ameriških državah. Zanimivo je, da so bili nekateri celo iz drugega ali tretjega roda izseljencev.
Komunistična partija Jugoslavije je v tej dobi opravljala zelo pomembno delo tudi med našimi izseljenci. Posebno v evropskih deželah si je prizadevala združiti Jugoslovane v močne organizacije. Naše ljudi je morala iztrgati izpod vpliva najrazličnejših elementov monarhističnega, ustaškega in klerikalnega izvora, ki so jih dobro plačevali iz Jugoslavije. Te elemente so tamkajšnje oblasti gledale zelo blagohotno, poleg tega pa so se kar najbolj trudile, da bi metale polena pod noge komunistom in jih onemogočile pri delu.
V tistih letih ni bilo lahko biti komunist v Jugoslaviji, nič laže pa ne v tujini. Naši izseljenci niso imeli nikakršnih pravic, še za pravico do dela so se morali boriti. Pri vsem tem so morali biti skrajno previdni, saj je policija komaj čakala, da ji padejo v pesti. Za to dostikrat ni bilo treba drugega, kakor stopiti korak na levo ali na desno, si s tovariši izmenjati zaupno sporočilo ali kaj podobnega. Tako so naši izseljenci opravljali najtežja, najnevarnejša in najbolj groba dela, če so želeli preživeti sebe in svoje. Niti tistih bornih pravic niso imeli, ki so jih zakoni priznavali domačinom. Prenekateri-krat se je zgodilo, da so kratko malo dobili odpoved, tej je sledila obsodba na revščino in lakoto, včasih pa tudi izgon iz dežele, če niso mogli dokazati, da imajo sredstva za preživljanje.
Dohode v španska mesta so nadzorovale narodne patrole -ljudstvo z orožjem v roki. Na sliki: narodna patrola na cesti Madrid - Guadarama.
Tam, kjer je bilo veliko komunistov iste narodnosti, je KP matične dežele dovoljevala imeti lastne narodnostne skupine, kjer jih je bij > manj, so komuniste vključili v organizacije rudnika, tovarni oziroma terena. V prvem primeru je bilo znatno laže delovati med množico izseljencev, ker je bilo možnih tudi več oblik - od športnih društev do umetniških skupin in manjših čitalnic. V teh skupinah so marsikdaj zlahka odvračali naše izseljence od vplivov reakcionarnih elementov, ki so bili nenehno na preži.
V Belgiji, na primer, kjer naših izseljencev sicer ni bilo največ, so pa bili najbolj strnjeni, so naši politični delavci izdajali celo svoje glasilo »Izseljenski glas“, in sicer v srbohrvaškem in slovenskem jeziku, kar je še bolj pripomoglo k šiijenju partijskega vpliva.
Ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, kije postala odkrito intervencijska, brž ko je začela Francu trda presti, so se med izseljenci takoj pokazali sadovi delovanja KPJ. Mnogo, kar preveč izseljencev je bilo pripravljenih iti v Španijo in se boriti za pravice španskega ljudstva. Družinskim očetom ni bilo dovoljeno zapustiti službo in družino, razen če so bili pod policijskim nadzorstvom. Zato so odhajali v Španijo pretežno mladi in tisti možje, ki so imeli žene v službah in v družini še ni bilo naraščaja. Klubi Španije so se brez izjem odzivali politični emigranti, ki so jih povsod preganjali. S svojim pogumom, požrtvovalnostjo in bojno vztrajnostjo so stali naši izseljenci ob ramah najboljših borcev drugih narodnosti.
POPRAVEK
Bralcem, ki spremljajo našo slikanico „Za očetom", se opravičujemo za neljubo pomoto. Tiskarski škrat je zamenjal nadaljevanja in jih nekaj preskočil. Pravo nadaljevanje slikanice smo natisnili v tej številki. Upamo, da se take napake ne bodo več ponovile.
POTA
Zakaj otroci uhajajo z doma?
Dežurni
poročajo
ŽEPAR NA AVTOBUSU - 18. maja dopoldne se je Milan Rajako-vič iz Kamenja vračal z avtobusom iz Metlike proti domu. Ko je hotel plačati vozovnico, je ugotovil, da nima več denarnice, v kateri je bilo 3.250 dinarjev. Nekdo mu jo je smuknil med prerivanjem pri vstopu v vozilo.
Se vedno strelivo iz
VOJNE - 19. maja je Stane Željko iz Gor. Suhorja našel pri podiranju skednja štiri ročne italijanske bombe. Obvestil je pristojne organe, ki so poskrbeli, da so nevarne ostanke vojnih časov uničili.
V SLUŽBI OKRADENA - 21. maja je Ljubici Murn iz Novega mesta, zaposleni v trgovini Pogača na Glavnem trgu, nekdo ukradel 460 dinarjev. Imela jih je v slamnati torbici na garderobnem okna
PONOČI OB KOLESA - Janez Matoh iz Novega mesta je 21. maja zvečer ugotovil, da mu je nekdo ukradel iz osebnega avta dve kompletni kolesi Fičko je stal Nad mlini na prostem.
SO BILJ PRENOČEVALO? -22. maja ponoči je začelo goreti na Preloki gospodarsko poslopje, last Jožeta Radoviča, ki je v Kanadi. V hlevu, kjer je nastal ogenj, je imel spravljeno seno in slamo neki vaščan, ugotovili pa so tudi, da so v tem poslopju večkrat prenočevali razni ljudje. Domnevajo, da je prav eden teh neznancev povzročil ogenj. Ta se je razširil tudi na ostrešje stavbe in še na bližnjo lopo, last Jožeta Žuniča. Domači gasilci so ogenj udušili, vendar je škode za <.0.000 dinarjev.
VLOMILCA IŠČEJO - 22. maja je bilo med 19.30 in 21. uro vlomljeno v osebni avto Alojza Goloba iz Šmaijeških Tpplic. Lastnik je šel v kino, avto pa pustil na Prešernovem trgu. Vlomilec je odprl s ponarejenim ključem in odnesel transistor, razne dokumente in denarnico z 230 dinarji. V tem času je nekdo skušal nasilno priti tudi v kiosk pred hotelom Kandija.
„SE NISEM IGRAČKAL..
V uredništvu smo prejeli pismo Jurija Žugešiča iz Črnomlja, la se je prejšnji teden poškodovalz razstrelivom, o čemer smo poročali v našem listu. Imenovani pravi, da je naboj našel pri delovni omari v prostorih Belta in da ga je hotel „počiti“, da se ne bi kdo drug igračkal in poškodoval, pa se je nesrečna eksplozija primerila njemu. Pravi tudi, da ni bil hudo poškodovan, da pa je moral še 'isti dan na milico zaradi zaslišanja. Na željo prizadetega Žugešiča, ki je sicer vojni invalid, objavljamo njegovo pojasnilo, vendar s pristavkom, da kljub vsemu ni ravnal prav. Kdor najde razstrelivo, mora javiti pristojnim organom in nihče ga ne sme skujati sam razstaviti ali uničiti Kdor to dela, se igra celo z življenjem!
Nesreča preži v mestih in vaseh
Aprila smo imeli 80 nesreč, dva mrtva in za 841.000 dinarjev škode
Uradne statistike povedo, da smo imeli v štirih dolenjskih občinah letos aprila 6 nesreč manj kot v tem času lani, še vseeno pa plačujemo prehud davek zaradi nepazljivosti posameznikov.
Dva mrtva, motorist in otrok-pešec, ter 20 hudo poškodovanih ter 23 laže ranjenih -to je poleg velike gmotne škode bilanca aprilskih karambolov.
Kar 10 voznikov je po nesreči pobegnilo, vendar so bili skoro vsi že prijeti.
Medtem ko se je 33 nesreč pripetilo v mestih in naseljih, jih je bila polovica manj na magistrali Ljubljana-Zagreb. Na regionalnih cestah jih je bilo 8, na lokalnih in drugih poteh pa 14.
Čeprav kaže število nesreč ugodnejšo sliko v primeri z lanskim aprilom, pa je treba poudariti, da so bile pri letošnjih nesrečah posledice hujše. Več
Lahkomiselnost,
malomarnost?
Kaj naj si mislimo o tistih delovnih organizacijah, ki so poslale na vožnjo vozila brez predpisane opreme, celo neregistrirana vozila ali pa voznika, ki za vožnjo ni bil kvalificiran? Prejšnji mesec so miličniki na cestah novomeške, trebanjske, metliške in črnomaljske občine zasačili deset takih vozil in voznikov, njihove organizacije združenega dela pa so prijavili sodnikom za prekrške.
Odmerili jim bodo kazen, najbrž tudi odgovornim osebam v teh korektivih, vendar z etičnega vidika stvar ni opravljena. Če vemo, da je prometa vedno več, da narašča število nesreč s hujšimi posledicami in da je opozarjanj na previdnost kar precej, potem ni težko potegniti črte z Zaključkom: ravnali so lahkomiselno in malomarno.
Pomislimo šc na to, da je bilo zasačenih le .deset primerov, da pa je vozilo na cestah verjetno še enkrat toliko drugih s podobnimi napakami, ki jih kontrola v prometu ni ujela. Kaj torej dela notranja kontrola v takih delovnih organizacijah? To lahko z vso pravico vpraša vsak udeleženec v prometu, saj je menda jasno, da lahko tehnično pomanjkljivo vozilo ali nevešč voznik povzročita nesrečo povsem nedolžnega človeka.
je huje in laže ranjenih, torej smo na slabšem. Med poškodovanimi je 13 voznikov osebnih avtomobilov, 1 šofer kamiona, 16 motoristov in 16 potnikov. Pri prometnih nesrečah je bilo udeleženih tudi 8 tujcev, od teh je bilo 6 povzročiteljev nesreč,
ISKAL IN NAŠEL
24. maja popoldne je bilo vlomljeno v hišo Marije Jenič, stare 65 let, v Rosalnicah. Skozi okno je vlomilec vdrl v vežo, nato pa preiskal vse stanovanje. Razmetal je omare in skrinjo ter iskal denar, končno pa ga je tudi našel. Odnesel je 6200 din. Za storilcem poizvedujejo.
M02AKNI POGLEDAL
20. maja malo pred 8. uro zjutraj se je na kolesu z motorjem peljal proti križišču Leskovec-Velika vas 64-letni Oto Markoč iz Veniš. Možak je zapeljal na prednostno cesto ne da bi se bil prepričal, če to lahko varno stori. Tako je trčil v avto, ki ga je ravno takrat mimo pripeljal Alojz Pirc iz Krškega. Po nesreči so težje ranjenega Markoča odpeljali v bolnišnico.
V HIŠO,
PA SE V AVTO
Nagla vožnja je 19. maja zjutraj drago veljala Jožeta Žerjava iz Blatnega, ki je vozil z psebnim avtom po cesti Brestanica-Krško. Med potjo ga je namreč v nepreglednem in ostrem ovinku zaneslo, tako da je trčil v hišo, zatem pa še v avto, ki je bil parkiran v bližini. Pri nesreči je bil poškodovan sopotnik v avtu Jože Ban iz Dečnih sel. Zdaj je v bolnišnici. Cenijo, da je na avtomobilu za 15.000 dinarjev škode.
VLOMILEC ODŠEL PRAZNIH ROK
Med vikendom minulo soboto ali nedeljo je nekdo vlomil v upravne prostore podjetja Novoles v Straži. Vlomilec je skozi okno vdrl v pisarno za pripravo dela, od tu pa je prišel še v knjigovodstvo, kjer je blagajna. Spodnji leseni del je odprl, najbrž pa je bil na moč razočaran, ko je v njem našel samo sanitetni material. Do denarja je skušal priti z vlomom v zgornji del blagajne, vendar se železo ni vdalo. Vlomilec je odšel brez plena.
Naše časopisje poroča o kazenskih postopkih, ki jih vodijo sodišča zoper storilce kaznivih dejanj, in o kaznih, ki so jim bile izrečene. Neredko pa bralci takih člankov sprašujejo, kako in zakaj izrekajo sodišča nekaterim storilcem kazen zapora, nekaterim pa kazen strogega zapora in v čem je pravzaprav razlika med tema vrstama kazni.
za lažje vrste kaznivih dejanj. Sodišča pa morajo upoštevati še vrsto drugih okoliščin. Načelo zakonitosti terja, da se sme izreči za posamezno kaznivo dejanje samo tista kazen, ki je predpisana. Samo če daje zakon sodišču pooblastilo, sme predpisano kazen omiliti na primer spremeniti kazen zapora v denarno ali kazen strogega zapora v zapor.
nom. Kazniva dejanja in kaznije zakonik. Ta
Ustava določa, da se smejo kazniva dejanja in kazenske sankcije določiti samo z zako-n. Ki določil Kazenski predpisuje, da se smejo zoper storilce kaznivih dejanj izreči kot glavne kazni samo smrtna kazen, strogi zapor, zapor, zaplemba premoženja in denarna kazen. Kazen strogega zapora ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša kot 15 let, medtem ko kazen zapora ne sme biti krajša od 3 dni in ne daljša od 3 let. Že to pomeni, da je kazen zapora milejša vrsta kazenske sankcije in da se ta praviloma izreka tudi
Ker je pri številnih kaznivih dejanjih alternativno zapretena denarna kazen ali zapor oz. zapor ali strogi zapor, ima tako sodišče velike možnosti, da izbere tisto kazen, ki je glede na vrsto kaznivega dejanja in osebnost storilca najprimernejša.
Sodišča morajo pri izreku kazni uporabiti splošna pravila za odmero kazni, t.j. olajševalne in obteževalne okoliščine. Tako upošteva stopnjo kazenske odgovornosti (prutevnost, naklep, malomarnost), nagib ali motiv (koristoljubnost, sovraštvo, maščevanje), kršitev zavarovane dobrine (temelji družbenopoli-
tičnega sistema, družbena lastnina, življenje in telo), kje in kdaj je bilo dejanje storjeno, pa tudi prejšnje življenje storilca in obnašale po storjenem dejanju (obžalovanje, povrnitev škode).
Kazni zapora in strogega zapora se izvršujejo v kazensko poboljševalnih zavodih ali zaporu. Glede prostora in prehrane, dela in nagrajevanja, zdravstvenega in invalidskega varstva, reda in discipline ni nobene razlike med obsojenci, ki so bili obsojeni na kazen zapora, in tistimi, ki so bili obsojeni na kazen strogega zapora. Pač pa je po sedanjih predpisih o izvrševanju kazenskih sankcij razlika glede pravice dopisovanja, sprejemanja obiskov in pošiljk. Tisti, ki so obsojeni na zapor, si namreč smejo neomejeno dopisovati z ožjimi družinskimi člani, z drugimi osebami pa samo dvakrat na mesec, imajo pravico do vseh obiskov na mesec in do ene pošiljke vsak mesec, medtem ko imajo tisti, Id so obsojeni na strogi zapor, pravico sprejemati in pošiljati po dve pisemski pošiljki mesečno, do enega obiska mesečno in do ene pošiljke vsaka dva meseca.
Namen kaznovanja je pri vseh storilcih kaznivih dejanj isti, to je prevzgoja obsojencev in čim uspešnejši resocializacija.
STEFAN SIMONČIČ
zdomci pa so bili krivi dveh trkov.
Kot so ugotovili strokovnjaki za promet, se je 13 nesreč zgodilo zaradi prehitre vožnje, 10 nsrečam je bila vzrok vinjenost, nepravilno prehitevanje je bilo krivo 9 nesrečam, ravno toliko pa je bilo voženj po sredi ali levi strani ceste, 8 karambolov je bilo zaradi izsiljevanja prednosti itd. Samo v treh primerih so kot vzrok za nesrečo ugotovili nenadno okvaro vozila in izpraznitev gume.
Miličniki so aprila začasno odvzeli 49 vozniških dovoljenj, med prizadetimi vozniki pa so 4 poklicni šoferji. Velika večina knjižic (34 po številu) je bila odvzeta zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
PODLEGLA POŠKODBAM
20. maja je v novomeški bolnišnici umrla 654etna Milka Cigič izRe-štova pri Kamanju, ki jo je 13. maja dopoldne na CBE v Metliki povozil avto. Mile Klipa iz Zorkovca je vozil proti Jurovskemu Brodu in pri železniškem prehodu začel prehitevati traktor, takrat pa je čez cesto stekla Cigičeva. Padla je na pokrov motorja, avto pa je zaneslo v drog električne napeljave. Hudo poškodovano Cigičevo so odpeljali v bolnišnico , kjer pa ji kljub prizadevnosti niso mogli rešiti življenja.
TAT V GRADU
Kot so ugotovili, je bil med 1. in 20. majem v hmeljniškem gradu vlomilec. Grad obnavlja Regionalni zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani in je bil zaprt. Nekdo je prišel v poslopje skozi vrata v obzidju, iz gradu pa je odpeljal okrog 5 m3 lesa, vrednega 10.600 dinaijev. Toliko lesa bi najbrž potreboval kakšen graditelj! Sicer pa storilca iščejo!
N02 NI SLAMNATA BILKA
22. maja popoldne so klicali na pomoč iz obrata družbene prehrane pri Pionirju v Bršlinu. Delavec 1 rane Vinkeševič je prišel vinjen v kuhinjo. Postregli so mu s kosilom, vendar ga je v vinjenosti polil po tleh. Ko seje kuharica nanj jezila, je možak pobesnel: po kuhinji je letal z nožem in kričal, da bo vse poklal. Še ko so prišli miličniki, ni dal miru, temveč je tudi njim grozil z nožem. Odpeljali so ga s seboj do iztreznit-ve.
SMRT VGARA2I
20. maja dopoldne se je 48-letni Lado Perko iz Črnomlja Pod mostom 3 zastrupil z ogljikovim monoksidom. V zaprti garaži je popravljal izpušno cev, ko je bil motor vključen. Zaradi velike koncentracije ogljikovega monoksida je Perko izgubil zavest. Ko so ga našli, je bilo že prepozno. Zdravnik je ugotovil smrt. (Foto: A. Bartelj)
Vsako leto se tik pred začetkom poletja pojavlja več ubežnikov. To so mladoletniki, ki ali iz strahu pred kaznijo doma zaradi „cvekov“ ali pa iz drugih vzrokov zbeže v neznano. Nekateri bežijo v hudi stiski, ker nimajo pravega doma, nekatere žeja po dogodivščinah. Navadno vročično načrtujejo akcijo za pobeg v največji tajnosti in prepričani v uspeh, silno poklapani pa so, ko jih čez nekaj dni socialni delavec ali miličnik privede domov. Beg od doma ne poteka tako kot v filmih, žal pa to otroci spoznajo šele takrat, ko se pustolovščina konča. Kakšne izkušnje imajo z ubežniki na nekaterih šolah, so povedali:
IVAN ŽELE, ravnatelj osnovne šole Metlika: „Imamo primere ubežnikov, vendar gre za otroke iz neurejenih družin, ki bežijo od doma iz raznih vzrokov. Malokrat se zgodi, da bi kdo ušel zaradi slabih ocen; lani ni bilo nobenega takega primera. S star-. ši dobro sodelujemo, obveščeni so o otrokovem šolskem uspehu, zato ni nobenih presenečenj. Zgodi pa se, da pobegnejo fantje za dan ali dva, če so kaj ,,ušpiči-li“ in se bojijo kazni. Navadno ne gredo daleč. Zatečejo se k znancem v sosednjo vas ali pa kar v domačo zidanico in od tam opazujejo, kaj se doma ali pa v šoli dogaja."
LIDIJA NOVAK, socialna delavka na osnovni šoli Grm v Novem mestu: „Letos smo imeli že tri primere bega, toda nobeden ni v zvezi s slabimi ocenami. Otroci beže zaradi domačih razmer. Neurejene družine in razvezani zakoni ter grobo ravnanje z otroki so velikokrat vzrok za pobeg. Lani pa so se štirje učenci iz dobrih družin dogovorili za pobeg na morje. Vsi so imeli po več slabih ocen, mislim pa, da jih je gnala tudi želja po dogodivščinah. Tri dni pred zaključkom polletja so hoteli v vikend enega od druščine na morje. Dobila sem jih še doma, kadili so, obenem pa skočili kar pod postelje. Beg je bil onemogočen. Sicer nimamo veliko ubežnikov, vendar so tudi posamezni primeri zaskrbljujoči. Ce otroka nekaj dni ni v šolo in celo ne prespi doma, pride večkrat še do stran-potništva."
NADA PETELINKAR, učiteljica iz osnovne šole Vavta vas: „V 24 letih, kar učim na tej šoli, nismo imeli ubežnikov zaradi slabih spričeval. Ker smo zelo pozorni na otroke iz neurejenih družin, tudi ni hujših težav z njimi. Starši našega šolskega okoliša se res zelo zanimajo za otroke. ni socialno ogroženih, kar vse vpliva na to, da šolarji ne be-' žijo od doma."
R. B.
NOVO MESTO: NENADOMA PRED AVTO - 18. maja zjutraj je Jože Brulc s Krke vozil z avtom čez Glavni trg, na prehod za pešce pri mostu pa je nenadoma stopil Jože Selič iz Ločne. Voznik ga je zadel, nakar so poškodovanega pešca odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 3.000 dinarjev.
KRAKOVSKI GOZD - VOZILA NA KUPU - 19. maja zvečer je Leontije Mijič iz Ložnice ustavil tovornjak v Krakovskem gozdu da bi popravil okvaro in se zavaroval s
trikotnikom in baklo. Za njim je pripeljal z osebnim avtom Brežičan Angelo Gatta in ustavil, naenkrat pa 'i od zadaj trčil vanj z avtom Darko 'raznik iz Vel. Gabra, škode je za 20.000 dinarjev.
S
Največji ugrabek vseh časov
Terezija Prosevc, bivša računovodkinja Obrtnega kovinskega podjetja v Dobovi, bo odgovarjala za poneverbo več kot 2 milijonoa dinarjev
*w^XXXX\XXXVV^XX>*XXXXXXXXXXXXXVvXXXXXVXXX\XXXXXXXXXXXXVXXXVS.XV\.XXXXXXXXXXXXXXV\X\VXVVX'
Okrožni javni tožilec v Novem mestu je pred dnevi vložil obtožbo zoper 48-letno Terezijo Prosevc iz Kapel pri Brežicah, češ da si je kot računovodkinja Obrtnega kovinskega podjetja v Dobovi prilastila 2,394.409 dinaijev.
Obtožnica jo bremeni grabe-ža, ki je doslej največji na širšem dolenjskem območju. Obtoženka si je denar postopoma prilaščala od januarja 1966 do oktobra 1975, ko so jo odkrili. V podjetju je veljala za dobro in zaupanja vredno sodelavko in morda ji še ne bi prišli na sled, če ne bi živela očitno razsipne-je, kot bi ji dovoljevali dohodki iz rednega zaslužka.
Še vedno pa ni jasno, kako je pravzaprav pognala toliko denarja. Znano je le, da je kupila vikend na Hrvaškem, da je imela precej garderobe, da je veljala za dobrotnico odprtih rok, ki je dajala znancem in sovaščanom vredna darila.
Posevčeva je v priporu od novembra lani, pričakujejo pa, da bo prišla na zatožno klop novomeškega okrožnega sodišča še pred začetkom letošnjih sodnih dopustov.
NAKANA NI USPELA
Miličniki iz Krškega so te dni izsledili in prijavili tožilstvu 24-letnega Ingaca Juraka iz okolice Krapine in nje-;ovega sovaščana Mirka
tiha, osumljena tatvine na gradbišču carinarnice v Krškem. Odgovaijala bosta zato, ker sta čez ograjo spravila 170 m štirižilnega kabla in 70 kg traka za napeljavo strelovoda- To sta dala na varno mesto, od tam pa sta ga hotela prenesti k sebi. Bila sta prej razkrinkana. Če bi jima nakana uspela, bi bilo podjetje Hidromontaža oškodovano za 250.000 dinatjev.
MET UKA:	PREHITRO	IN
VINJEN - 20. maja zvečer je Sre-doje Čurčič iz Metlike vozil z avtom proti Brašljevici, na Vinogradniški cesti pa ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo v jašek in je obstal ob hišnem vogalu. Voznik in sopotnik sta bila laže ranjena. Več ur po nesreči so voznika preizkusili z alkotestom, ki pa je čez polovico pozelenel. škode je za 15.000 dinarjev.
DOBRAVA: NI DAL PREDNOSTI — 21. maja popoldne je Alojz Kristan iz Novega mesta vozil z avtom proti Šentjerneju in zapeljal na most pri Dobravi, ne da bi upošteval prometni znak, ki daje prednost vozilom z nasprotne strani. Tako je na mostu že bila z avtom Milena Šiško iz okolice Rake in vozili sta trčili. Nastalo je za 7.000 din gmotne škode.
KARTEUEVO: PEŠINJO JE ZADEL - 22. maja zjutraj je Jožica Kranjčič iz Gor. Karteljevega šla peš ob desnem robu ceste, za njo pa je pripekal avtomobilist Franc Zarabec s Podturna. Ker se je pri vožnji izogibal lužam, ga je zanašalo in tako je zadel pešinjo v nogo. Poškodovano je Zarabec odpeljal domov.
POTOK: PREHITRO V OVINEK - 23. maja ponoči je Maks Migalič iz Dragatuša vozil 7. avtom iz smeri Dol. Toplice proti Novemu mestu. V vasi Potok jc prehitro pripeljal v ovinek, tako ga je zaneslo in je trčil v vsek ter obstal na boku. Gmotno škodo cenijo na 5.500 dinarjev.
TUREK JE GOREL
24. maja zvečer je kar med vožnjo začelo goreti v kombiju turškega državljana, ki sc je peljal po magistrali proti Zagrebu. Avto se je pri Drnovem tako naglo vnel, da jc popolnoma zgorel, z njim vred pa tudi precej konfekcije, ki jo je lastnik vozil v domače kraje. Škodo cenijo na 250.000 dinarjev.
Zemljo obdelovalcem!
Novomeški odlok predlaga, naj bi v občini zaščitili 1690 kmetij — Mehanizacija in kmečki turizem
Po dosedanji razpravi predlaga kmetijska zemljiška skupnost Novo mesto novomeški občinski skupščini, naj sprejme odlok, po katerem bo na območju novomeške občine zaščitenih 1690 kmetij.
Predlog ni nobena novost in je v skladu z republiškim zakonom o dedovanju kmetijskih zemljišč ter zasebnih kmetijskih gospodarstev in kmetij. Za kaj gre? Zakon in na njegovih temeljih tudi občinski odlok, naj bi omejila prehod polj, travnikov in gozdov v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, ščiti torej zemljo pred drobitvijo.
Z določitvijo 1690 zaščitenih kmetijskih gospodarstev na novomeškem območju bi torej ustvarili na teh kmetijah možnosti za smotrno uporabljanje kmetijskih zemljišč. Smotrno uporabljanje zemlje pa je v tem primeru samo kmetovanje in ne - samo primer: drobljenje za počitniške hišice.
Po zakonu o dedovanju kmetij je zaščitena kmetija tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in ostalo z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje. Gre torej za primeren kruh iz kmetijske in gozdne proizvodnje, ki bi bil „posladkan“ tudi z dohodkom iz proizvodnega sodelovanja z organizacijami združenega dela in dohodkom iz kmečkega turizma.
Krajem, socialnim razmeram in legi kmetij primerno so bile v vseh krajevnih skupnostih novomeške občine razprave, po katerih so pristojni dejavniki določili omenjenih 1690 zaščitenih kmetij.
Začetek ni preveč spodbuden
V prvem letošnjem trimesečju precejšen padec rasti novomeškega gospodarstva. Velike zaloge v opekarni Zalog in Novoteksu-TOZD Strešniki - Slabi časi za konfekcionarje
Fizični obseg industrijske proizvodnje v novomeški občini se ne veča. To je ena temeljnih ugotovitev ocene, ki je dala na rešeto značilnosti novomeških gospodarskih gibanj v prvih treh letošnjih mesecih. Padec rasti proizvodnje je predvsem posledica zmanjševanja povpraševanja na domačem tržišču, ponekod pa tudi sad visokih zalog gotovih izdelkov in zmanjševanja reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Tako meni novomeški izvršni svet.
Bosta zakon in odlok o zaščitenih kmetijah dosegla, da bodo takšni in podobni posnetki samo še za v muzej?
Glede na razmere je izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti Novo mesto pri določanju zaščitenih kmetij upošteval tudi naslednja merila.
V nižinskih predelih naj bi imela kmetija vsaj 4 hektaije obdelovalnih zemljišč, v višjih predelih pa vsaj 6 hektarjev. Vsaka zaščitena kmetija naj bi imela dediča, ki bi prevzel kmetijo, lastnik kmetije naj bi bil zadrugin kooperant -torej tržni proizvajalec. Kmetija naj bi imela krajevnim razmeram primerno mehanizacijo ter primerno število živine za obstoječi zemljiški fond. Nadvse važno je tudi, naj bi kmetije v višinskih predelih služile pogojem, ki bi nastali v primeru splošnega ljudskega odpora.
V javni razpravi je bila vsaka zaščitena kmetija obravnavana posamezno - po vseh naštetih merilih. Po zakonu pa se mora občinski odlok o zaščitenih kmetijah dopolnjevati najmanj vsakih pet let, možnosti za izboljšave pa so seveda tudi vsak trenutek, vsak dan. Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!.
V okvirih skupne industrijske proizvodnje so zabeležili najhujši padec v Iskri-Ela Novo mesto in opekarni Zalog. Ti dve organizaciji
„Delo daje človeku veljavo”
V soboto in nedeljo je bil v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice praznik v spomin na osvoboditev izpod italijanskih okupatorjev. V čast krajevnega praznika in dneva mladosti je Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto v soboto priredil odprto prvenstvo v hitrostnem potapljanju in plavanju s plavutmi, ki se ga je poleg domačinov udeležilo tudi več klubov iz Slovenije in eden iz Hrvaške.
Najbolj slovesno je bilo v nedeljo, ko so v prosvetnem domu podelili zaslužnim občanom, organizacijam in ustanovam iz Dolenjskih Toplic tradicionalna priznanja krajevne skupnosti. Na plaketi je napisano geslo „Delo daje človeku veljavo".
Priznanja
Minuli ponedeljek je pripravila OK ZSMS Novo mesto v Dolenjski galeriji proslavo - nastopil je pevski zbor OS Katja Rupena, z recitalom ,,Moderna" pa so se predstavili novomeški študenti - na kateri je podelila priznanja za dobro delo mladim družbenopolitičnim delavcem (dobili so jih Franci Beg, Silvo Plan-tan, Milena Lenart, Brane Petrovič, Milan Gerzetič, Igor Lukšič, Milan Stjepanovič, Marjan Pavlin, Darja Colarič, Jožica Muhič in Branka Bukovec), mentorjem ZSMS Marku Sventu, Milanu Habjanu in Jožetu Butari, 00 ZSMS tozd tovarne stilnega pohištva „Novoles“, SOb Novo mesto, 00 ZSMS v krajevnih skupnostih, in sicer, Dolenjskim Toplicam, Straži, Šmarjeti, aktivom ZSMS na KIC Grm, EASC in v dijaškem domu Majde Šilc, 00 ZSMS na osnovni šoli in „Baza 20“ v Dolenjskih Toplicah, Klubu novomeških študentov, 'gimnazijskemu klubu OZN, Domu jugoslovanske ljudske armade in novomeškemu atletskemu klubu.
Delo za vsako ceno in denar?
Ce lahko verjamemo podatkom, se v novomeški občini oddaljujejo od teze, da naj intenzivno gospodarstvo zamenja ekstenzivno — Pri dohodkih pod republiško ravnjo
Lani so v novomeški občini sklenili, da se letos število zaposlenih delavcev ne bo povečalo več kot za 4 odstotke. Izračun je bil narejen na temelju razpoložljive delovne sile, prav tako pa tudi na podlagi dejstva, da v novomeški občini nimajo presežka stanovanj, šol, vrtcev in vsega drugega, kar potrebuje vsak delavec. Večkrat je bilo tudi rečeno, da naj bi v novomeški občini gojili intenzivno, namesto ekstenzivnega gospodarstva, ali preprosteje rečeno: moderni stroji zamenjajo veliko delavcev, zaposlovanje ljudi za vsako ceno in vsak denar se ne izplača.
Tako lani. Podatki za letošnjo prvo trimesečje pa kažejo, da je v novomeški občini zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu natanko 20.753 ljudi, tar je za 5,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Seveda trimesečje ne da realne primerjave, bolje je, da primerjamo število zaposlenih ob koncu lanskega leta in število novih delavcev ob koncu letošnjega marca. Tudi ob tej vzporednici je porast še vedno zelo blizu mejnim štirim odstotkom, v pičlih treh mesecih je namreč dobilo delo 336 novih delavcev, kar je že tri odstotke. Do konca leta je bilo, ko so zbirali te podatke, še devet mesecev!
Med posameznimi gospodarskimi panogami so imeli največ novih delavcev v gradbeništvu in komunalnem gospodarstvu (okoli 15 odstotkov več kot lani) zanimivo ob tem pa je, da je edino v gozdarstvu zaposlenih manj ljudi kot lani.
Velja zapisati tudi podatke o povprečnem trimesečnem neto osebnem dohodku. Zaposleni v gospodarstvu so dobili v modri ovojnici ob koncu meseca 3.257 dinarjev, v negospodarstvu 4.594 dinarjev. Ce oboje pomešaš in deliš, je povprečni neto osebni dohodek v novomeški občini 3.437 dinarjev, kar je za 13,5 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Kje stojimo s tem denarjem v slovenskih okvirih? Podatki, ki jih la-
hko primerjamo, so na voljo samo za letošnji januar in februar. V Slo-
veniji so v omenjenih dveh mesecih povprečno zaslužili 3.760 dinarjev, v novomeški občini pa 3.411.
Gre torej novomeško zaostajanje tudi na račun znane, sprejete, vendar dosle> tudi neuresničene teze o prednostih intenzivnega gospodarstva? Ce obrnemo vprašanje: malo dela za veliko ljudi ali primerno število delavcev ob primernem, vzornem delu za dober zaslužek?
M. B.
r
SLIKE IZ RASTLIN — V prostorih novomeškega društva upokojencev je odprl razstavo slikar samouk Franci Savrič, upokojeni uslužbenec. Na na lesonit nalepljeno platno lepi Šavrič najrazličnejše posušene rastline: od koščkov ličkanja do listov in trav. Koščki se tako ob veliki potrpežljivosti in natančnosti strnejo v podobe pokrajin, domačih opravil itd. Franci Šavrič uporablja to zanimivo tehniko že 10 let.
združenega dela nista dosegli niti proizvodnje, ki sta jo imeli v istem obdobju lani. Povprečne občinske rasti, ki je v prvem trimesečju 7 odstotkov (vrednostni obseg), pa niso dosegla še naslednja industrijska podjetja: Industrija vozil Novo mesto (indeks 103), Novoteks (104) in Labod (104).
Daleč presegajo povprečje: Kremen (indeks 131), Iskra Bršlin (130), Krka-tovarna zdravil (122), Novoles (114) in Industrija obutve (117).
Večina organizacij združenega dela meni, da je njihova zaloga gotovih
SLADKO DARILO
Na dan mladosti so dijaki novomeškega šolskega centra za gostinstvo s kombijem odpeljali na porušeno Tolminsko 230 kilogramov peciva, ki so ga napekli za svoje vrstnike, njihove starše in občane na prizadetih
^območjih.
izdelkov primerna, medtem ko imata Novoteks-TOZD Strešniki in opekama Zalog prevelike zaloge izdelkov. Opekarna Zalog ima na zalogi kar dvomesečno proizvodnjo. Po-. dobno ali nič bolje se godi tudi novomeškim konfekcionarjem.
Kot sama menijo, so bila novomeška industrijska podjetja v prvem trimesečju zadovoljivo oskrbljena s surovinami, preskrba na domačem tržišču je na splošno dobra, težave pa so z reprodukcijskim materialom, predvsem uvoznim. Slednje velja predvsem za IMV, ki uvaža za normalno poslovanje reprodukcijski material iz zahodne Evrope.
Vrednost prodaje industrijskih proizvodov v novomeški občini je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem narasla za 6,5 odstotka. Povprečje močno presegajo Krka-tovarna zdravil (56 odstotkov), Kremen (31), Novoles in Industrija obutve. Nekje v okvirih lanske prodaje so tudi ostala podjetja, razen seveda Novoteksa, Ele in opekarne Zalog, ki pa smo jim omenili že, ko je bil govor o zalogah.
Čeprav je to samo delna slika trimesečnega gospodarjenja v novomeški občini, je na dlani, da v nekaterih novomeških gospodarskih organizacijah iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo slediti ciljem, ki sta jih zastavili republiška resolucija o družbenoekonomskem razvoju v letu 1976 in ocena možnega gospodarskega in družbenega razvoja občine Novo mesto.
tpflvERSfi’},
MLADINSKA ODLIČJA - Predsednik OK ZSM Novo mesto Bojan Fink podeljuje priznanje predstavniku novomeških študentov Bojanu Križu.
Suhokrajinski drobiž
PRI ŽUŽEMBERŠKI KRAJEVNI SKUPNOSTI je formiran štab za izvedbo razpisa javnega posojila, ki
fi je imenovala krajevna konferenca ZDL Žužemberk. Stab je imel prvo sejo, na kateri so obravnavali gradivo za razpis javnega posojila za ceste pa tudi načrt gradnje in modernizacije cestnega omrežja v občini Novo mesto. Na seji so sprejeli tudi akcijski program z zadolžitvami, ki ga bodo na prihodnji seji še konkretizirali. Vsi dejavniki in družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti se boao zavzeli, da bo razpis javnega posojila čim bolje uspeL
KOLEKTIV DVORSKE RIBOGOJNICE je med prvimi v žužem-berški krajevni skupnosti vpisal javno posojilo za ceste v SR Sloveniji. Po obvezi polovice OD v januarju letos naj bi vpisali 15.800,00 din, obvezo pa so prekoračili in vpisali kar
32.000,00 din, s čimer so pokazali zgled ostalim delovnim ljudem in krajanom v krajevni skupnosti.
ŽUŽEMBERŠKI ŠOLARJI ZBIRAJO denar za pomoč po potresu prizadetim na Tolminskem in v Posočju. Prispevke zbira podmladek RK na šoli in je do 24. maja zbral kar 4.110,00 din. Nekateri občani so se izkazali in prispevali tudi po
100,00	din.
M. S.
Junija lani si je dokaj številna komisija ogledala tako imenovano mikrolokacijo nove posebne osnovne šole v Šmihelu pri Novem mestu. Projektantka iz Ljubljane, ki je za to šolo izdelala idejne načrte, je bila navdušena. Najprej zato, ker naj bi stala šola na zares lepem kraju, drugič pa tudi, ker so ji rekli, naj se loti glavnih načrtov. Komisija strokovnjakov, občinskih mož in ..zainteresiranih faktorjev", kot nekateri imenujejo predstavnike posebne osnovne šole, se je zadovoljno razšla z obljubo, da bodo temeljni kamen za novo šolo položili marca letos.
Ko to pišem, je 25. maj in dan mladosti Šole še vedno niso pričeli graditi, pač pa se je zvedelo, da si je komisija, podobna lanski, pred nekaj deset dnevi spet ogledala lokacijo. Tokrat je bila ta lokacija nekoliko višje kot lanska, po pravici rečeno - na še lepšem kraju. Kaj torej ovira, da posebne osnovne šole ne bi začeli zares graditi, kaj je tisto, ki onemogoča prehod od načrtov in besed k dejanjem? Pravijo, da se je zataknilo pri komunalni ureditvi: kanalizacija, priključki,
Inflacija nesposobnosti?
od kje voda in elektrika, je dovoz dovolj širok, kaj bo s prehodom čez progo in kako bo zavarovan itd. Nekaterih sosedov, ki bi morali dati soglasje za odkup zemljišč, na katerih bo stala šola, da ni bilo doma, drugi da so pristali, vendar se lahko premislijo.
V Novem mestu je podjetje, ki je plačano za to, da vse te ovire odstrani v najkrajšem času in na najbolj neboleč način. Podjetju „Dominvest“ je bilo že junija lani rečeno, naj čim hitreje uredi vse, kar se tiče lokacijske dokumentacije. Denar za prvo etapo graditve posebne osnovne šole je zbran (1,5 stare milijarde), nihče torej ne more peti popularne pesmi „Saj ni denarja".
Neuradno seje zvedelo, da čaka graditev posebne osnovne šole zato, ker še niso določene mikrolokacije srednje medicinske šole, kovinskega centra in dijaškega doma. Vse te ustanove bodo sestavni del šolskega centra v Šmihelu. Čakajo bojda tudi na nekega strokovnjaka, la edini na tem svetu zna narediti kanalizacijo za neki šolski center. Kanalizacije pa ni mogoče narediti, ker se ne ve, kje bodo mikrolokacije ostalih šoL Zaključen krog izgovorov in s tem nesposobnosti?
Ničesar nočem podtikati, vendar me vseeno zanima, zakaj se v Novem mestu ne moremo lotiti graditve posebne osnovne šole, za katero je celo zbran denar. V novomeški občini imamo tudi dokument, ki se imenuje prioritetna lista graditve šoL Posebna osnovna šola je na vrsti med prvimi Ker je inflacija izraz, ki ga lahko že uporabljamo povsod in vsak dan, je zdaj vprašanje, če ne bo s seznama šol ob takem ravnanju kmalu zbrisana najprej zadnja in nato predzadnja šola. Se bo to zgodilo zaradi resnične denarne inflacije ali pa zaradi inflacije brezbrižnosti in nesposobnosti?
V	MARJAN	BAUER	j
Prispevali so za porušene kraje
Do petka, 21. maja, so prispevali na žiro račun, ki ga je odprl za porušeno Tolminsko in Posočje občinski odbor Rdečega križa Novo mesto, naslednje ustanove, podjetja, organizacije in posamezniki:	sindikat	javnih
služb II Novo mesto - 2000 din; Blažo Tasev, Partizanska 11 Novo mesto - 1000 din; „Dana“ z Mirne enodnevni bruto zaslužek
- 56.340 din; sklad skupne porabe okrožnega javnega tožilstva
- 1000 din; osnovna šola Grm-6373 din; osnovna šola Bršlin -335 din; Jožica Turk - 100 din; osnovna šola „Milka Šobar-Nata-ša“ - 14.171 din; ekonomska srednja šola - 3730 din; pedagoška akademija - 290 din; naselje Pod Trško goro - 565 din; Rene Parchet, gost z Otočca -600 din; Marija Ajdič iz N ovega mesta - 500 din; krajevna organizacija RK MaliSlatnik — 1000 din; krajevna skupnost Žužemberk - 5000 din;ribiška družina Novo mesto - 1019 din; novomeška gimnazija - 4547 din; zdravniško društvo, podružnica Novo mesto — 4100 din; osnovna šola Dvor - 600 din in občinski odbor Rdečega križa Novo mesto 30.000 din.
Novomeška kronika
f podjetja, 9 iz Krke, 7 iz IMV, 7 iz Z ,,Krka“, 5 iz Pionirja in 5 iz No-
GLEDE NA TO, da je treba za kilogram češenj na tržnici odšteti 30 din, gostinci z manjšimi mericami teh sočnih spomladanskih sadežev pa tudi ne ostajajo brez zaslužka, človek pričakuje, da znajo ime sadja vsaj napisati. Kaže, da včasih preveč (?) pričakujemo, kajti na jedilnem listu „Gostišč na trgu“ v Novem mestu črno na belem piše, da gost za sladico lahko dobi - črešne!
OD ZAČETKA ŽUPANClCEVE-.GA sprehajališča do igrišč na Loki je utrujenim sprehajalcem na voljo ena samcata klop, okoli nje pa polno zmečkanih časopisov, prepisovalnih šolskih listkov in druge papirne navlake, celo kakšno ljubezensko pisemce se najde vmes. Ce bi bilo ob poti več klopi, bi bilo najbrž še več smetišč!
NA NOVOMEŠKI TRŽNICI v zadnjem času prevladujejo sadike, semena in cvetje, branjevke pa ponujajo tudi sveže povrtnine. Tako je v ponedeljek stal kilogram novega krompirja od 16 do 20 din, čebule od 17 do 20 din, korenčka 30 din, kumar 20 din, graha 15 din in solate od 10 do 15 din. Za kilogram paradižnika je bilo treba odšteti 35 din, paprike 40 din in graha 15 din. Kilogram češenj je stal 30 din, jagod 50 do 60 din, jabolk od 10 do 17 din in hrušk 15 din.
PREJŠNJI TEDEN je darovalo kri 86 občanov, med njimi 25 delavcev iz Novoteksa, 10 iz vodovodne-
volesa.
RODILE SO Jožica Drobnjakovič iz Nad Mlinov 23 — Jano, Jožica Gerdenc iz Gubčeve 7 - Urško, in Barbara Zagorc iz Koštialove 40 -Anito.
UMRLA JE Ana Ilnikar, upokojenka iz Šegove 51, v 82. letu starosti.
/
Ena gospa je rekla, da je hotel Kandija, imenovan tudi Texas, edina ustanova te vrste v Novem mestu, v katerem ženska ne sme sesti sama za mizo. Sede sicer lahko, vendar je v nevarnosti, da ji bodo gojitelji kavbojskih tradicij takoj ponudili široko paleto ,^storitev".
St. 22 (I4'or, - 27. maja 1976
S‘ran uredil: MARJAN 3AUFR
D0LEN1SKI LIST
sFassa
P« ....
VEC TOPLOTE V VAS
TAM-STADLER
m
ker ima
vakuumemajlirane
bojlerje
mednarodni patent No. 250127
UNIVERZALNI KOTLI
• od 25.000 kcal/h naprej
• možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom
• visoki izkoristki goriva
• vgrajena avtomatika za samodejno delovanje
• gorilniki
• zagotovljeni nadomestni deli in servis
• ugoden dinarski nakup
KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM
• od 25.000 do 80.000 kcal/h
• možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom
• visok izkoristek goriv
• samodejno delovanje z mnogo konfora
POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN
• od 200.000 do 3,000.000 kcal/h
• ugodne dimenzije
• visoki izkoristki
• za režim 110/900 C ali 90/70° C
• kvalitetni gorilniki
• dinarski nakup
TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Mari bor Leningrajska 27
Odbor za medsebojna razmerja
TOZD „DOLEI\IJSKA"f pekarna in slaščičarna.
Novo mesto, Ločna 21
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
ŠOFERJA C KATEGORIJE
za prevoz kruha in peciva, v poštev pride tudi nakladanje in razkladanje kruha ter delo v ekspeditu. Kandidat mora biti zdrav, čist, imeti smisel za delo s strankami, je odgovoren za prejeto blago in mora znati paziti na avto.
Osebni dohodki po pravilniku. Poizkusna doba 2 meseca. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih mest in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa.
Stanovanje ni na razpolago.
OSNOVNE SOLE
Novo mesto TOZD Milka Sobar-Nataša
razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto
UČITELJA ZA ANGLEŠKI JEZIK, PRUali P.
^oHjanci^
OZD Avtopromet, gostinstvo in turizem ..GORJANCI" Novo mesto — Straža, odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, objavlja naslednja prosta delovna mesta v delovni skupnosti skupnih služb in v TOZD Tovorni promet ter TOZD Avtobusni promet:
1. pravni referent
2. tehnični kontrolor vozil
3. KV varilec
4. KV avtomehanik
5. KV avtoelektrik
6. referent za vozne rede
7. planer — analitik
1 delovno 1 delovno 1 delovno 4 delovna 1 delovno 1 delovno 1 delovno
mesto
mesto
mesto
mesta
mesto
mesto
mesto
Pogoji: Za delovno mesto pod zap. št. 1. mora kandidat biti diplomiran pravnik in imeti položen strokovni izpit. Za delovno mesto pod zap. št. 2. mora imeti kandidat naziv VKV avtomehanika in šolo za delovodje ter nekajletno prakso v stroki. Za delovno mesto pod zap. št. 3. mora imeti kandidat naziv KV varilca z ustrezno strokovno izobrazbo in nekajletno prakso. Pod zap. št. 4. mora imeti kandidat naziv KV avtomehanika z ustrezno strokovno izobrazbo in nekajletno prakso. Pod zap. št. 5. mora imeti kandidat naziv KV avtoelektri-karja z ustrezno strokovno izobrazbo in nekajletno prakso. Pod zap. št. 6. mora imeti kandidat srednjo prometno šolo ali ustrezno šolo in nekajletno prakso. Pod zap. št. 7. mora imeti kandidat višjo ali visoko izobrazbo ekonomske smeri in nekaj prakse. Za vse kandidate velja, da morajo imeti regulirano vojaško obveznost. Kandidati morajo predložiti ponudbe z dokazili v splošni oddelek podjetja v Straži z oznako „za odbor". Rok objave do zasedbe delovnih mest. Odbor za medsebojna razmerja
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil brat
JANEZ JAKOFČIČ
Zahvaljujemo se ZB Cerkvišče, gasilskemu društvu Griblje in duhovniku za opravljeni obred. Hvala za pomoč Jožetu Mravincu iz Cerkvišč in Tonetu Suhadolniku iz Radovljice.
Žalujoči: sestra Marica z možem in brat Lojze z druži-
no
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani izgubi našega dragega moža, očeta ter sina
JOŽETA KRIŽETA
iz Občic 16
se iskreno zahvaljujemo sosedom, znancem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje in vence. Topla hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, zdravnikom bolnice Novo mesto, Cestnemu podjetju Novo mesto, tovarni Iskra Semič, tovarni Ela Novo mesto, GG Crmošnjice, ZB, SZ DoL Toplice. Hvala tov. Fricu za poslovilne besede, kaplanu za opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Ana z možem, Marjana, Verica, Cilka, Roman ter oče Franc
		
■	DOLENJSKI LIST	
Z A H V A LA
Ob smrti nam dragega moža in očeta
ANTONA JENSKO VGA
iz Griča pri Kostanjevici
se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga v taKo velikem številu spremili na njegovi poti v poslednji dom. Posebna zahvala dr. Frlanu za vso zdravniško pomoč, zdravniškemu in strežnemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, gospodu župniku za poslovilni govor in obred, kolektivu Splošnega mizarstva, kolektivu Cestnega podjetja, ZB Kostanjevica in pevcem kostanjeviškega okteta. Iskrena hvala za podarjeno cvetje m za izraze sožalja.
Žena in otroci v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Vsem, ki ste naši mami, babici in prababici
MARIJI JAKŠE
iz G. Gradišča pri Šentjerneju
darovali cvetje in jo zadnjič pospremili do njenega groba, najlepša hvala. Hvala vsem. ki ste nam izrekli sožalje in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Se posebno se zahvaljujemo osebju KO splošne bolnice Novo mesto in dr. Kralju iz Šentjerneja za lajšanje bolečin, podjetju Kremen Novo mesto, Tekstilni tovarni Novoteks Novo mesto, IGD Novoteks Novo mesto, Šentjernejske-mu oktetu za poslovilne pesmi in župniku za opravljeni obred Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepeni spominu.
Žalujoči: hčerke Mimi, Ivanka, Štefka in Dragica z družinami, sinova Ivan in Slavko z družinama
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, tasta, brata in strica
JANEZA MALNARJA
iz Žlebiča pri Ribnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, sožalne besede, podarjeno cvetje in vence ter vsem, ki so se poslovili od njega in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti Iskrena hvala osnovni šoli Kočevje za venec, dr. Rozaliji Benčina za zdravniško pomoč ter kaplanu in gasilcem za opravljene pogrebne svečanosti.
Žalujoči: žena Angela, hčerke Marija, Pavla in Angela z družino ter drugo sorodstvo
ZAHVA LA
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob prerani izgubi naše drage hčerke, mame, stare mame in sestre
MARIJE HROVAT
upokojene babice iz Uršnih sel 19
se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto za pomoč in nego. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, delavcem Zdravstvenega doma Novo mesto, Zavarovalnice Sava-PE Novo mesto, Šolskega centra za kovinarsko stroko Novo mesto, Dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 53. letu starosti je omahnila v prerani grob draga mama, sestra, teta in svakinja
MARIJA SLAK
roj. JERŠE
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in sorodnikom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti Posebna zahvala sosedom za pomoč v najtežjih dneh. Hvala kolektivom Litostroj Ljubljana, Ribarstvo Krka Dvor, Novoles Straža, Gasilskemu društvu, ožjim sodelavcem in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Hvala duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: sinovi France, Janez, Slavko, hčerka Milena, sestre Anica, Linka in Milena z družinami ter družina Jerše
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene žene, mamike, stare mame, sestre in tete
MARIJE ROLIH
z Rateža 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki so pokojnici darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala podjetju IMV in OŠ Brusnice za podarjena venca ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Alojz, sinček Matjan, hčerki Marija z družino in Slavica, brat Franci in sestre z družinami
ZAHVA LA
Ob boleči izgubi naše nepozabne hčerke in sestre
GABICE KUKOVIČIČ
iz Dol. Leskovca 78 pri Brestanici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pribteljem in znancem za darovane vencc in cvetje, sodelavcem TOZD papirnice - obrat strojno vzdrževanje za venec, vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nadalje kaplanu za opravljeni obred, govorniku Jožetu Sajevcu za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti Vsem naša iskrena zahvala.
Žalujoči: ata Franc, mama Marija in brat Jani
Samo še učiti se je treba!
Stoodstotno podpisan samoupravni sporazum o štipendiranju — Plačala tudi IM V Cokla je republiška solidarnost — Od maja že 327 štipendistov, večina vozačev
Politika Zveze komunistov in drugih organizacij je v glavnem že uresničila komunizem za dijake, učence poklicnih šol in študente. Kdo lahko poreče, da je cenzus dijaka (tudi najnižja štipendija!) 1.950 dinarjev in za študente 2.100 dinarjev prenizek, če se hkrati primerja povprečna „plača“ delavca?
Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma v trebanjski občini, ki je odgovorna za socialne štipendije, zato upravičeno ugotavlja, da je materialni položaj štipendistov, kar se materialne plati tiče, rešen. Vseeno pa še kar mrgoli drugih vprašanj. Eno takih je sorazmerno slab učni uspeh pri marsikom. V grmsko kmetijsko šolo je npr. vpisana marsikatera dijakinja, ki ni bila za drugam, je pa vprašanje, če je že kdaj prijela za motiko ali sploh bo. Tu še teorija ne bo mogla narediti čudežev, morda bodo zadostna selekcija bližnji cveki Ni namreč mogoče trditi, da je vse zlo samo v vožnji, saj so se vozile tudi starejše generacije in ob slabših zvezah. Komisija podpisnic se je za sodelovanje obrnila tudi na krajevne dejavnike, kjer pa ni naletela na ..sodelovanje", razen takrat, ko kateri od nadobudnih dijakov ali študentov ni dobil štipendije! Poslej se bo komisija bolj na-
TREBANJSKE
■M«
slanjala na mnenje Študentskega kluba Pavla Golie in mladinsko organizacijo. Konec koncev se namreč za vsakega „črnošolca“ tudi spodobi, da je delaven v teh organizacijah, saj se le-te borijo zanje.
Naslednja velika težava je pomanjkanje denarja. Se lansko šolsko leto je bilo za 161 štipendistov dovolj mesečno 1 30.000 dinarjev za izplačila štipendij. Od maja je treba za 327 štipendistov (malokatera tovarna v občini ima toliko delavcev) odšteti že 247.000 dinarjev! Od vseh podpisnikov v občini zberejo le 52.000. Celo večna dolžnica IMV - tozd Tovarna opreme na Mirni je sedaj poravnala svojo obveznost, oproščen je samo še bivši Tip-top, ki pa se bo v okviru Laboda Slejkoprej izvlekel iz težav in pomagal družno z ostalimi. Očitno je, da s to sestavo gospodarstva ne morejo poseči koreniteje v šolanje svojih kadrov, ki so Še kako potrebni za razvoj.
POVRŠNOST PRI SOLIDARNOSTI
To, ali štipendije vsak mesec so ali ne, je odvisno od dot‘ka denarja iz republiške solidarnosti. Zadeva je stekla šele jeseni lani, ko so prejeli denar za lansko valorizacijo. Ali
kolesje teče ali ne, je namreč v glavnem odvisno od razvitejših občin, ki največ prispevajo za to solidarnost. Slednjič je Služba družbenega knjigovodstva tudi dolžna pregledovati dotok denarja od podpisnic. Žal SDK pri tem ni dosledna in je avtomatično odtrgala denar manj razvitim občinam, če le-te niso bile dovolj brezobzirne pri izterjavi od svojih delovnih organizacij. Kazno je, da je uspelo slednjv sedaj tudi med trebanjskimi kolektivi, zato ne bi smelo biti več težav.
ŠTIPENDIJE BODO SAMI DELILI
V trebanjski občini bodo še nadalje opravljali vsa dela pri razdeljevanju štipendij sami, brez službe za zaposlovanje. Do te službe so namreč kritični, saj je centrala v Novem mestu, uslužbenci, ki so ali niso na izpostavi v Trebnjem, pa zaenkrat še ne uživajo dovolj zaupanja niti ni služba kadrovsko dovolj močna. Vprašanje seveda je, koliko časa si to SIS za zaposlovanje dovoljuje, saj očitno ne more opravljati niti svoje redne dejavnosti. Delo komisije v Trebnjem ni lahko. Marsikdo ji-hudo zameri, ker prejemajo vozači nižje štipendije (450 dinarjev) od tistih, ki so v internatih, kar je republiško določilo. V posebno težavnih socialnih razmerah se tega določila niso držali. Drugi, katerim pa so bile štipendije preplačane, bodo morali ta denar vrniti.
ALFRUD ŽELEZNIK
- 2*1. maj
DOLENJSKI UST
DOBRI
MATEMATIKI
V začetku maja so se šolarji v trebanjski občini pomerili za bronaste Vegove značke. Sledilo je še občinsko tekmovanje za najboljše matematike. Za srebrno priznanje se je potegovalo 55 učencev, podelili pa so jih 23. Med učenci 6. razredov je bila najboljša Brigita Savrič, med sedmošolci Liljana Kukman (obe iz trebanjske osnovne šole). Pri osmošolcih sta si prvo in drugo mesto delila Marjan Dolenšek (Mokronog) in Darinka Vidmar (Trebnje). Kot zanimivost poudarjamo še primer prizadevne Branke Kužnik iz Dobrniča, ki obiskuje 5. razred, tekmovala pa je z nalogami za 6. razred, tako da si je, čeprav s podružnične šole, vseeno že priborila srebrno Vegovo značko.
i i ? ^ ‘i )
Nič več sužnji alkohola
Izkušnje zdravljenih alkoholikov: okolje bi se moralo dostikrat sramovati poniževanj ljudi s tolikšno
voljo
Trebanjski klub zdravljenih alkoholikov stopa močan v četrto leto uspešnega dela. Dr. Janez Rugelj, predsednik slovenskega združenja, jim je na skupščini predzadnjo sredo izrekel vse priznanje. Čeprav mu kot pionirju te veje psihiatrije pri nas pravzaprav ni bilo nikoli kaj posebno lahko, mu ne manjka optimizma. Vseeno pa je čez preneka-terega nekdanjega alkoholika iz trebanjske občine naredil že križ, ko je le-ta prišel pred leti v Škofljico. Tokrat jim je lahko osebno stisnil roko, pripel nagelj, videl njihove srečne družine in slišal, da so postali celo dobri samoupravljalci in družbenopolitični delavci!
Vrsta vodilnih, ki so bili sicer vabljeni na skupščino, a niso prišli, bi se lahko prepričali na svoje oči. Nekateri bodo lahko zardevali tudi ob kakšni vrstici, ki jo bomo ponovili po izjavah na zboru.
Mirne. Še šefi so se ga bali! Danes ga imajo pri Pionirju radi, naučil se je celo pisati in brati, zakaj zapit je bil že od malega!
IGNACA PRPARJA iz Vrhov pri Dobrniču pri ŽTP Ljubljana v Mostah pred leti niso pogrešali dva meseca, češ saj ima bolniško. V Škofljici so zmajevali z glavo, ko so videli, kako zapit je. Sedaj, ko je med trebanjskimi rekorderji v klubu glede abstiniranja, je to povsem drug Nace. Med železničarji agitira za treznost s še tremi tovariši!
JANKO OVNIK iz Velike Loke, vzdrževalec pri Agrotehniki, abstinira že od 6. januarja 1973. Povsod ga sprašujejo, kako je to zmogel. Redno hodi na vaje in vse nastope domačega pevskega zbora, kar bo tudi naprej, samo če bo zbor obstal. Tako se je pošalil na skupščini. Njegov šef iz Mokronoga mu že toliko zaupa, da mu je prepustil celo pozdrav skupščini.
Kaj je strast, ve že vsak kadilec. Pravimo, da ima neznansko voljo, kdor pusti svaljek z ognjem na enem koncu. To in še več je
MOČVIRJE LE SE V GLINKU?
Večina posestnikov na območju, kjer namerava trebanjska kmetijska zemljiška skupnost izpeljati izsuševalna dela v sodelovanju s Kmetijskim gospodarstvom Slovenska vas, jc pristopilo. Izgleda, da akcija ne bo zajela doslej v glavnem nekoristnih površin na Glinku, ker kmetje niso podpisali soglasij. Gre za okrog 20 hektarov. S tem so se verjetno odpovedali možnosti, da bi iz te zemlje kdajkoli kaj bilo.
PLAKETA NAČELNIKU GOLETU
TREBNJE:
OSTRO STRELJANJE ZA PRAZNIK
V počastitev dneva varnosti in organov za notranje zadeve ter krajevnega praznika štirih krajevnih skupnosti (Trebnje, Dol. Nemška vas, Račje selo in Stefan) je trebanjska strelska družina 15. maja na strelišču v Prapročah pripravila meddružinsko tekmovanje z vojaško puško. Sodelovalo je 10 ekip s 40 tekmovalci. Članski pokal je ponovno osvojila strelska družina „Matija Gubec" z Doba (597 kro-ggov od 800 možnih), druga je bila SD Trebnje (574) itd. Najboljši dan je imel član trebanjskih strelcev Franc Cugelj s 163 zadetimi krogi od 200 možnih, drugi jc bil Avgust Fink (158) in 3. Janez Lenič (156 -oba Matija Gubec z Doba).
KAJ VIDIJO MLADE OČI? -Takole si je mladi ustvarjalec zamislfl strašilo. Naiva v trebanjskem taboru torej ni brez odmeva.
Trebanjskemu klubu pravi dr. Rugelj že kar klub Prparjev, saj sta v njem dva Lojzeta in Lado. Slednji je sedaj delovodja pri Tregradu na deloviščih od Škocjana do Šentjerneja, predsednik delavske kontrole v kolektivu, član delavskega sveta, funkcionar v sindikatu. Družina je primer urejenosti (na sliki). V klub ni prišel samo, ko je bil na orožnih vajah in ko je zbolel sin.
Najlepša steza v republiki?
Mirna: nova trimska steza že za krajevni praznik 5. junija
DOBRODOŠLI TUDI NAJMLAJŠI - Pod okriljem mirenskega Partizana se izpelje prenekatera udarniška akcija. Na lanskem občnem zboru so se odločili za dve: kulturna dvorana v bivšem sokolskem domu je v glavnem nared, trimska steza pa bo v kratkem. Delovne akcije so ,.razpisane “ do samega dne otvoritve.
Ob 13. maju, prazniku organov za notranje zadeve, je republiški sekretar Marjan Orožen podelil Tonetu Goletu, načelniku oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini v Trebnjem, plaketo, namenjeno delavcem za notranje zadeve.
Mirenčani, znani po svoji iznajdljivosti in marljivosti, so spet tik pred novo pridobitvijo: v čast krajevnemu prazniku nameravajo odpreti 2.400 metrov dolgo trimsko stezo za naseljem novih hiš na Rojah.
Od začetka minulega tedna vabijo plakati Mirenčane na delovno akcijo. Podpisan je TVD Partizan. Dobrodošel je vsakdo. Dobro je, da iremore kaj orodja, nujno pa ni 'sak dan je delovišče bolj globoko v
pr
V;
„državnem“ gozdu. Minuli četrtek je bilo že 700 metrov daleč od izhodiščne „postaje“. Vseh postaj bo 20,“ je povedal Božo Ponikvar, planer materiala v KPD Dob in prvi v občini, kar se tiče občinskih sindi-
kalnih iger, od lani dalje. V rokah je imel lopato kof drugi, ki so prišli na ta dan. Izvedeli smo sicer, da prava vnema še ni na dostojni višini, steza je namreč še na Mirni za marsikoga nekaj nezaslišanega! „Tam, da bi se razmigava!? Mar bi delal!” zabije sem in tja koga kakšen zasebni graditelj stanovanjske hiše. Delo je za takega namreč samo tisto, id je opravljeno doma.
Božo Ponikvar se ni posebno rad pogovarjal o tehničnih podrobnostih proge, ki jih ima v malem prstu inž. Aleksander Turk, direktor Lesnoindustrijskega obrata Pohorje. Ponikvar pa nam je vseeno zaupal, da je bil zraven na ogledu dveh drugih stez v Sloveniji, med drugim tudi na Mostecu v Ljubljani. Steza je stalno zasedena, mnogi poznavalci, ki so primerjali mirensko traso, že sedaj izjavljajo, da je v vsej republiki ni bolj naravne. In stroški? posebnih stroškov ne bo!", kratko odvrne Božo. V tem je sicer nekaj mirenske skromnosti, kjer se vse naredi udarniško, res pa je tudi, da niso imeli sitnosti z zasebnimi gozdnimi posestniki kakor so jih imeli Novo-meščani.
A. ŽELEZNIK
STANE MUHVIČ je bil svoje čas strah in trepet
GODBA PRED PETDESETLETNICO
Trebanjski pihalni orkester, brez katerega ni pomembnejše prireditve v občini in tudi v širši okolici, se vestno pripravlja na proslavo svoje petdesetletnice. Osred-
zmogel DARKO BUKOVEC, elektromonter iz Velike Loke — abstinira namreč že od leta 1972 dalje. „Sedaj se mnogo bolje počutim,“ je priznal. Žena je samo prikimala.
V čem je skrivnost tolikšnega premagovanja alkoholne zasvojenosti? Prav gotovo ne gre podcenjevati medod dr. Ruglja in po njegovih zamislih ustanovljenih klubov ter terapevtov v njem. Narediti iz človeka, od katerega marsikdo pričakuje samo še, da se zvrne v jarek, dobrega delavca, očeta in celo družbenopolitičnega delavca, ni majhna stvar! Drobna stvar, ki jo vceplja dr. Rugelj, je v predvsem volja, da se prelomi s prejšnjim življenjem in začne znova. Od tod tudi toliko topline in poštenosti v izjavah, ki jo najdemo le poredko pri drugih ljudeh: zakaj kdo premore npr. toliko poguma, da vstane v trebanjskem prosvetnem domu, se predstavi in javno pove svojo žalostno pretek-lost ALFRED ŽELEZNIK
:
Tudi IGNAC SMREKAR ni več tisto, kar je večina v vrhpeškem kamnolomu. Avstinira že peto leto. Da sploh zdrži med tamkajšnjimi čepi, se ima zahvaliti svoji šijivo odrezavi naravi. Vabilo za trebanjsko skupščino je pokazal šefu in desetarju: ,.Požvižgava se na vaše vabilo,“ sta ga zavrnila, čeprav bi slednjič imela priliko videti „te jehovce11, kot pravijo Nacetu na Vrhpeči. Nace pa je bil do nedavnega : že tudi predsednik osnovne j sindikalne organizacije, sedaj ! je strah in trepet, kar se tiče £ pravičnosti, v stanovanjski { komisiji!
nje slovesnosti bodo ob dnevu borca, 4. juliju. V goste bodo povabili 10 godb, med njimi Čehe, ki so se že lani bratili s Trebanjci ob otvoritvi Donitove tovarne. Nastop vseh godb bo pod mire nskim gradom, slavnostni mimohod pa v Trebnjem.
Pisatelj Karel Grabeljšek v nedeljo med učenci osnovne šole v Artičah. (Foto: Zupančič)
Po starem ne gre več naprej
Kooperacija in združevanje odpirata kmetom vrata do kreditov in do racionalnejšega gospodarjenja — Tudi kmet se mora uveljaviti kot samoupravljalec
Zadnje čase se močno povečuje zanimanje kmetov za pogodbeno sodelovanje s kmetijskimi organizacijami. Kooperanti so deležni strokovne pomoči, razen tega pa jim sodelovanje odpira poti do kreditov: bodisi za nakup mehanizacije, plemenske črede, za obnovo nasadov, gradnjo hlevov in druge oblike opremljanja kmečkih gospodarstev.
V brežiški občini združujejo kooperante Agraria, Slovin in 'Gozdno gospodarstvo. Agraria jih vključuje tisoč, organiziranih v desetih proizvodnih okoliših, Slovin pa 430 v šestih proizvodnih okoliših. Vsak proizvodni okoliš ima svoj zbor kooperantov, ki izvoli iz svojih vrst izvršilni in poslovni odbor in člane za svet kooperantov ter delavcev tozda (pri Agrarii),
SLOVESNO V ARTIČAH
V počastitev stoletnice Ivana Cankarja so v soboto v artiškem prosvetnem domu odprli razstavo literarnih del Ivana Cankarja in Karla Grabeljška. Za popestritev je poskrbel likovni samorastnik Pavel Predanič, ki je okrasil razstavni prostor s svojimi deli. Slovesnost so nadaljevali v nedeljo, 23. maja. Zjutraj je obiskal kraj svojega prvega službovanja in štirinajstletnega bivanja med obema vojnama Prešernov nagrajenec Karel Gra-beljšek. V šoli se je srečal s svojimi bivšimi učenci. Šolarji so pisatelju Grabeljšku postavljali številna vprašanja, on pa jim je rade volje odgovarjal.
Popoldne je domači pevski zbor priredil koncert, na katerem sta kot solista sodelovala Tone Kozlevčar in Kores. Občinstvo je ob tej priložnosti v svoji sredi prisrčno pozdravilo pisatelja Grabeljška, ki je šolarjem podelil Kajuhove bralne značke. „Že dolgo nam ni bilo tako lepo“, so drug drugemu pripovedovali poslušalci, ko so po prireditvi odhajali iz dvora-' -ne.
M. Z.
oziroma delovne enote pri Slo-vinu.
Kooperacija obsega proizvodno sodelovanje v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu ter pospeševalno delo, ki pa se ne omejuje samo na kmete v pogodbenem odnosu z delovnimi organizacijami. Zraven sodijo hranilno-kreditno poslovanje, odkup in prodaja kmetijskih pridelkov kooperantov ter oskrba s semeni, gnojili, zaščitnimi sredstvi in strojnimi pripomočki.
Glavni tržni pridelki zasebnega sektorja so koruza, grozdje, breskve in hruške ter prireja živine in vsako leto večje količine mleka. Agraria ga je lani odkupila 4 milijone in 200 tisoč litrov, Slovin Brežice 380 tisoč_ litrov in Kmetijska zadruga Šenkovec prav tako 380 tisoč litrov. Mleko pobirajo po zbiralnicah, vendar te niso primerno opremljene, zato se zlasti poleti porajajo težave. V gradnji je 16 zbiralnic s hladilnimi bazeni, kakršne bodo postopoma dobili na vseh zbiralnih mestih.
ALBINCA MALI OBISKALA PIONIRJE
V času pohoda pionirjev po poteh osvoboditve, ki je bU v občini Brežice od 5. do 10. maja, da bi obujali tradicije NOB med mladimi, je narodni heroj Albinca Mali-Hoče-varjeva obiskala tudi šole v Dobovi, v Kapelah in na Veliki Dolini, kjer je mladim pionirjem pripovedovala o svojih doživetjih iz časov NOB, nato pa odgovarjala na njihova res zvedava vprašanja. Prav gotovo bo to srečanje pionirjev z narodnim herojem vsem Ostalo v lepem spominu.
D. V.
Novo v Brežicah
KREDIT ZA LEPŠO SODNIJO. Občinska skupščina je najela
500.000	din posojila za ureditev fasade na sodnem poslopju v Brežicah. Kredit je dobila za obdobje sedmih let iz sredstev SR Slovenije za gradnjo sodnih poslopij. Novo fasado že delajo, tako da bo dokončana še pred začetkom hortikulturne razstave v Brežicah.
PIONIRJI NA LETALIŠČU. V £erkljah so se 21. maja, na praznik jugoslovanskega vojnega letalstva, zbrali pionirji s Senovega, iz Brežic in Zagreba, kjer so jih slovesno sprejeli v Zvezo socialistične mladine.
NOV ODBOR ZA OKTOBRSKE NAGRADE. Staremu upravnemu odboru sklada za podeljevanje oktobrskih nagrad je potekel mandat. Občinska skupščina je imenovala 11 r\ovih članov iz vrst svojih delegatov. To so: Stane Cerjak, Anton Bibič, Angelca Jaklič, Milan Lokar, Rok Kržan, Slavko Lubšina, Bruno Potokar, Marjana Peterkovič, Stane
Zlobko, Peter dr. Zorčič in Marija Zajc. Delegati zastopajo vsa področja udejstvovanja in večino krajevnih okolišev.
MILIJONI ZA VINOGRADE. Slovin je letos namenil investirati v obnovo vinogradov s':upaj s kooperanti 12 milijonov din. Banka naj bi dala za 5,4 milijona din posojil, republiška razvojna skupnost 600 tisoč din, kmetje pa 6 milijonov. Letno vrednost pridelka na novih površinah cenijo na 6,4 milijona din, kar pomeni več kot znaša polovica investicije.
POSOJILO TOLMINCEM. Na zasedanju skupščine stanovanjske samoupravne skupnosti, ki bo prihodnji ponedeljek, bodo delegati med drugim sprejeli samoupravni sporazum o izjemnem posojilu po potresu prizadetemu območju na Tolminskem. Pomoč prispevajo številne delovne organizacije in s tem izražajo solidarnost s tamkajšnjim prebivalstvom.
Slovin usmerja pospeševalno delo predvsem na vinogradništvo, na obnovo starih nasadov, pri čemer si prizadeva za združevanje zemljišč in enoten način obdelovanja. V kooperaciji je obnovljenih 350 ha vinogradov, trenutno pa jih pripravljajo še 72 ha. Kmetje so zainteresirani za obnovo, ovira jih le pomanjkanje kreditov za te namene.
J. T.
Spričevalo brezbrižnosti
O družbeni samozaščiti sicer veliko slišimo, govorimo, sprejemamo sklepe, toda pogosto samo na splošno, načelno. Besede gredo skozi eno uho noter, skozi drugo ven, ne da bi se zavedeli dolžnosti, ki nam jih nalagajo. Zanašamo se pač na to, da je skrb za varnost predvsem zadeva miličnikov, zavarovalnic, gasilcev, čuvajev in organov za notranje zadeve.
V brežiški občini so pregledi delovnih organizacij pokazali vrsto pomanjkljivosti. Mednje sodi slabo organizirana čuvajska služba, saj prevladuje mnenje, da je za čuvaja dober prav vsak, najsi je telesno še tako šibek. Zaradi tega ni čudno, če opravljajo to odgovorno delo celo 80-od-stotni invalidi, ki niti fizično niti kako drugače niso sposobni obvladati položaj v primeru nevarnosti. Seveda to ni njihova krivda.
Druga značilnost, ki kaže na zanemarjanje varnosti v delovnih kolektivih, je brezbrižnost do zapiranja oken, do zaklepanja vrat, pisalnih miz in omar. Kar se Janezek nauči, to Janez zna in navada preide sčasoma v škodljivo razvado.
Kontrola oddelka za notranje zadeve je razen tega ugotovila, da v pisarnah, v skladiščih, na podstrešjih in na dvoriščih slabo vzdržujejo red. S tem povečujejo nevarnost za izbruh požarov, marsikoga pa nered zapelje k tatvinam družbenega premoženja, saj šele čez dolgo časa ugotovijo, da je zmanjkalo to in ono. Sledi za storilcem se do takrat navadno že zgubijo.
Pomanjkljiva skrb za družbeno premoženje se kaže tudi na gradbiščih, saj ponekod nimajo organizirane niti nočne niti nedeljske čuvajske službe, ograje pa tudi niso sposobne zadržati tatov.
Vse te stvari bi verjetno marsikje stekle same po sebi, če bi iipcli v podjetjih pravilnike in z njimi določene odgovornosti posameznikov do zavarovanja družbenega premoženja. Žal jih je na to morala opozoriti šele nenapovedana kontrola.
J. TF.PPEY ,
OD 1976 DO 1980
Po srednjeročnem planu vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji bodo v brežiški občini do 1980 modernizirani cestni odseki od Cerkelj do Križaja (4,4 km), dva kilometra ceste na meji pri Bregani, 3,75 km ceste od Bizeljskega do Bistrice ob Sotli, cesta od Bizeljskega do Sotle pri Klanjcu, 2,8 km ceste od železniške postaje do Brežic ter 5 km ceste Brežice-Dobova. Dograjen bo tudi novi most čez Krko v Krški vasi. Skupna vrednost teh investicij bo 72 milijonov din.
Referendum tudi na Senovem
Občani senovske krajevne skupnosti so pripravljeni prispevati za gradnjo družbenega centra — O tem bodo v kratkem odločali na referendumu —
Krajevna skupnost Senovo sodi med tiste redke, v katerih je samouprava občanov uspešno zaživela na vseh področjih. Na zborih občanov potekajo ta čas izredno živahne razprave o gradnji družbenega centra s samoprispevkom. Krajani se brez oklevanja izrekajo za razpis referenduma, na katerem se bodo volivci dokončno odločili za nov družbeni in kulturni center, katerega si na
Senovem že zelo dolgo želijo.
Nekateri so že na zboru izjavili, da so pripravljeni prispevati za dom še dodatne zneske mimo samoprispevka. Iz vrst volivcev je prišel tudi predlog, naj bi bodoči družbeni center nosil ime slavne XIV. divizije.
Pomen družbenega centra bo zelo vsestranski. V njem naj bi dobili prostor glasbena šola, krajevna knjižnica, godba na pihala, kultumo-prosvetno dnf-štvo in druga društva ter osnovna šola in TVD Partizan pa telovadnico.
Volivci Senovega na zborih živo sodelujejo tudi v razpravah o srednjeročnem načrtu krajevne skupnosti. Zavzemajo se za čim hitrejše reševanje nekaterih komunalnih problemov, na primer za regulacijo senovskega potoka, za sanacijo nekaterih cest v naselju in za ureditev javne razsvetljave.
V vaških skupnostih so se podobno kot na Senovem odločno lotili reševanja perečih komunalnih vprašanj. V oddaljenih vaseh želijo dobiti telefon-
sko povezavo, saj je dandanes to nujno potrebno. Zdaj niti v nujnih primerih ne morejo nikogar priklicati. Želijo si tudi boljšo cesto, ki vodi s Senovega na Kozjansko. Kmetje izražajo željo po večjem sodelovanju s krškim Agrokombinatom. Radi bi postali kooperanti, zato pogrešajo nasvete strokovnjakov za živinorejo in poljedelstvo.
VESNA ŽVAR
Koliko za asfalt in vodo?
Odločil bo zbor krajevnih skupnosti na seji 28. maja
V kr ši občini je asfaltiranih 27,5 km magistralnih, 33 km regionalnih in 68,8 km lokalnih cest. Po predlogu plana za rekonstrukcijo cest računajo, da bodo letos prevlekli z asfaltom 22,9 km lokalnih cest, 81 km pa jih bo moralo počakati na postopno modernizacijo v prihodnjih letih.
Po sklepu upravnega odbora cestnega sklada bodo v prvi vrsti upoštevali dokončanje del iz minulega leta, in sicer na cestnih odsekih Veliki Trn - Smečice, Pijavško - Lomno, Dolenja vas-Marof, Libna - železniška postaja ter Selce. Sklad za negospodarske investicije bo prispeval za asfaltiranje 6 milijonov dinarjev, prebivalci pa 1,5 milijona dinarjev.
Za vodovode bi potrebovali letos 840 tisočakov. S tem denarjem nameravajo dokončati vodovod na Gorjancih v krajevni skupnosti Podbočje, in poravnati račune za že zgrajeni vodovod v Kostanjevici. Prebivalci gorjanskih vasi bodo do-
Družbeni center
Referendum 20. junija
Po tem, ko smo pred dnevi zabeležili izredno podporo občanov krške krajevne skupnosti, ki so se na referendumu v izredno velikem številu izrekli za denarno podporo gradnje ..Delavskega doma" in otroškega vrtca, lahko v današnji številki poročamo o odločitvi zbora delegatov senovske krajevne skupnosti, da kmalu izvedejo enako akcijo, v podporo načrtovani gradnji ..Družbenega centra".
Do te odločitve so prišli po izredno uspelih zborih občanov, ki jih je bilo sedem po ..terenu" in nekaj po delovnih kolektivih. Poslopje bo po sedanjih idejnih načrtih izredno uporabno. V njem bo večja dvorana, ki ne bo služila le kulturnim prireditvam, manifestacijam, proslavam in družbenopolitičnemu ter družabnemu življenju nasploh, marveč jo bodo lahko občani uporabljali za športno rekreacijo, učencem bližnje osnovne šole pa bo to telovadnica. Poleg tega bo imelo poslopje nekaj stranskih prostorov, v katerih bodo imeli končno dobre delovne pogoje krajevna knjižnica, glasbena šola DPD Svobode, v njih pa bo lahko nemoteno vadila tudi rudniška godba na pihala. Sicer pa so skrbni načrtovalci pomembnega objekta že sklenili, da v kletnih prostorih urede večjo kotlovnico, iz katere bodo lahko ogrevali bližnji zdravstveni dom, šolsko poslopje in nekaj stanovanjskih blokov.
Vse to naj bi po sedanjih cenah veljalo okoli 12 milijonov novih dinarjev. Polovico te vsote naj bi zagotovili iz komunalnega sklada, drugo pa naj bi v enakih deležih (po 3 milijone) prispevali temeljna izobraževalna skupnost krške občine in občani s samoprispevkom. Ker računajo na morebitne podražitve med gradnjo, že pripravljajo samoupravni sporazum, s katerim naj bi zaposleni v gospodarstvu in negospodarstvu v treh letih zbrali še okoli poldrugi milijon dinarjev.
V senovski krajevni skupnosti menijo, da 20. junija glasovanje za samoprispevek mora uspeti. Po tem bi krajani od 1. VIII. 1976 do 31. VIII. 1979 prispevali 1,5 % od neto osebnih dohodkov, upokojenci z nad 2.000 dinarji dohodka po odstotek, obrtniki 1,5% od dohodka in kmetovalci 3 odstotke od katastrskega dohodka.
2.	SEBEK
bili vodo do občinskega praznika. Otvoritev napovedujejo 6. junija.
Iz prej omenjene vsote bi dobili KS Podbočje 250.000 din in KS Kostanjevica 193.000 din. V Leskovcu prosijo za 30 tisočakov, na Senovem za 69 tisoč, v Brestanici za 18 tisoč, v Rožnem za 10 tisoč, na Zdolah za 20 tisoč, v Koprivnici za 20 tisoč, na Raki za 60 tisoč in v Krškem za 30.000 din.
Zadnjo besedo o tem bo imel zbor krajevnih skupnosti na seji občinske skupščine 28. maja. Pred-	..
log programa je bil že usklajen s kra-	JjP
jevnimi skupnostmi, zato bo raz-	Po
pravi’ o virih financiranja negospodarskih investicij v krajevnih skupnostih lahko stekla brez večjih nesporazumov.
J. T.
POSAVJE: KOLIKO SODISC
Devetčlanska komisija pri medobčinskem svetu SZDL Posavje pripravlja za javno razpravo o preobrazbi pravosodja gradivo o številu temeljnih sodišč in njihovih sedežih v Posavju. Splošno mnenje je, da je za Posavje eno temeljno sodišče premalo in da sta potrebni vsaj dve. V komisiji, ki so jo imenovali na seji 4. maja, so po trije predstavniki iz vsake občine: Slavko Lubšina, Franc Bukovinsky in Boris Pav-lenč iz Brežic, Tone Markelj, Janko Pibernik in Andreja Flajs iz Sevnice ter Ciril Plut, Adam Vahčič in Franc Jankovič iz Krškega. __________________
POIMENOVANJE DVEH SOL
Občinska skupščina bo jutri na svoji seji razpravljala in odločala o poimenovanju dveh šol na predlog delovnih kolektivov. Osnovno šolo v Leskovcu bodo poimenovali po narodni herojinji Milki Kerinovi iz Velikega Pddloga, posebno šolo v Krškem pa po znanem psihologu iz Bregov, univerzitetnem' učitelju prof. dr. Mihajlu Rostoharju.
Cestno podjetje Novo mesto, tozd Krško, je minuli teden asfaltiralo novo igrišče za šolskim centrom v Krškem. (Foto: Jožica Teppev)
Krške novice
V PONEDELJEK - Na zadnji seji so člani komiteja ZK sklenili, da bo zasedanje delegatov konference ZK prihodnji ponedeljek, ko naj bi ob obsežnem gradivu razpravljali tudi o delovanju organizacije v minulem obdobju. Na zasedanju nameravajo komunisti še posebej izpostaviti nekatere aktualne probleme, od kulture, delegatskega sistema do obveščanja.
VELIKE OBVEZE - Občinski sindikalni svet že sprejel akcijski program vodenja javne razprave o predlogu zakona o združenem delu. Le-ta nalaga vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, da pripravijo tudi analizo sedanje razvitosti samoupravnih odnosov. Te morajo biti narejene najkasneje do zadnjega dne v tem mesecu, do konca junya je treba sklicati zbore delovnih ljudi, zaključno
poročilo o razpravi pa mora biti narejeno do srede avgusta.
V NOVO SEZONO - Krško združenje glasbene mladine uspešno uresničuje zastavljene programe in prinaša v glasbeno vzgojo mladega rodu marsikako doživetje. Pred začetkom nove sezone, ki se ravna po začetku novega šolskega leta, je v mali dvorani glasbene šole v Krškem pred dnevi gostoval znani mladi pianist iz Ljubljane Igor Dekleva.
ZA JAVNOST - Dejavnost radioamaterjev s Prekope pri Kostanjevici sicer ni neznana, a o vedno večjih uspehih mladih širša javnost le malo ve. Tudi zato so člani kluba pral časom izdali svojca ..Informatorja" s pestro vsebino in ob izidu obljubili, da bo poslej taka oblika obveščanja o njihovi dejavnosti, uspehih ir. težavah redna.
BREŽIŠKE VESTI
fIK
PRAVI HRAM KULTURE - V prenovljeni gasilski dvorani ne mine teden, da v njej nebi bilo večje prireditve. V petek so z recitalom o Cankarju nastopili mladi, občinstvo je navdušil mladi pianist, prof. Evo Kopecki. (Foto: Železnik)
Letošnji trg boljši od lanskega?
Se Lisci ušle planirane milijarde (stare) v minulem letu — Cene zamrznjene že od 1974 — Kdo onemogoča letošnje primerjave: je kriv sistem ali „peš miselnost? "
Molk menda ne bi smel biti zlato, kadar je govor o gospodarjenju, posebno še, ko se obravnavajo lanski zaključni računi. Vseeno pa se je na zasedanju zbora združenega dela sevniške občinske skupščine (skupno z zborom krajevnih skupnosti), zasedanje je bilo v sredo, 19. maja, zgodilo prav to. Vse skupaj je še toliko bolj nenavadno, ker položaj ni bil, in kot kaže tudi še ni, rožnat, čeprav tudi ni razlogov za preplah.
Lani je bilo z občinsko resolucijo	rast, več naj bi predvsem naredili pri
o gospodarjenju dogovorjeno, naj bi	..intenziviranju kvalitetnih faktor-
šlo za bolj razgibano gospodarsko	jev“ gospodarjenja. Samo kar zadeva
KOZOLCI ROMAJO V HRIBE — Praznik dela je bil v Boštanju „usoden“ za stara kozolca. Za razstavljanje in sestavljanje je potrebnih dovolj pridnih rok, te pa so doma v glavnem samo za praznike. Grofov kozolec bo ostal na tem mestu samo še na Stiplovškovih slikah.
Sevniški paberki
JE SPLAVALA PROTI TOKU? Od časa do časa se zgodi v Sevnici tudi kaj takega, kar marsikomu ne gre skupaj z zdravo pametjo. Novi sevniški most (cestni) je bil odprt pred hrastniškim, vendar težko pričakovane luči javne razsvetljave na njem še ne parajo noči in megle, kar meščani seveda hudo zavidajo Hrastničanom! Načelniku za gospodarstvo pri občinski skupščini tudi še ni jasno, kdo naj bi te luči priključil, občinski ali republiški cestarji, čeprav naj bi bilo že jasno, kdo bo plačeval tokovino. To naj bi bila krajevna skupnost, žal pa se spet ne ve katera, saj je most za vse. Svoj čas je to že rešil grof Jakil: za leseni most je pobiral mostnino.
TRŽNICA JE NA VARNEM -Svoj čas se je že dosti govorilo, da so neznani storilci ukradli sevniško tržnico. To so menda verjeli še pristojni, zakaj nihče je ni kaj vztrajne-
je iskaL Kovinska streha je namreč še vedno v sevniškem gasilskem domu, zgledno spravljena. Spraviti jo je velel Jože Smodej, zakaj na prostem ji je huda predla: stala je na takih krajih, da razen redkih izjem pod njo noben branjevec ni tvegal prodaje. Kdaj bo prišla na svetlo?
SEVNIŠKI GASILCI ODPIRAJO GARA2E
Sevniški prostovoljni gasilci so spet pred lepo delovno zmago: v soboto ob 19. uri bodo izročili namenu nove gasilske garaže pod odrom prenovljene gasilske dvorane. V stare garaže npr. avtomobilska cisterna sploh ni mogla zapeljati z naloženo lestvijo. Po otvoritvi bo redni občni zbor društva.
SIIVNI&KI VESTNII
doseženi družbeni proizvod javno ni treba zardevati. Načrtovanih 6 odst. je uresničenih. Kako spotakljive so te številke, najlepše kaže primer sev-niškega velikana Lisce. Na račun interne realizacije bi moral biti celotni dohodek večji za 55 odst. Služba družbenega knjigovodstva je naračunala le okrog 310 milijonov realizacije, v Lisci pa trdijo, da so samo v štirih sevniških tozdih naredili za 349.899 dinarjev (imajo jih še zunai občine - na Senovem in v Zagorju)!
Kar načrtovalce gospodarjenja v občini posebno skrbi, je padec produktivnosti, saj računajo, da 'je padla že od 1 do 2 odst. O razlogih na seji žal ni bilo razprave, razen mnenja predsednika izvršnega sveta o preslabem vrednotenju dosežkov delavcev pri izumiteljski dejavnosti. Sevniško gospodarstvo že lep čas ne živi od višjih cen; Lisca ima zamrznjene že od leta 1974. Razveseljivo je, da so ukrepi pri blagovni menjavi s tujino zajezili naraščanje uvoza, saj je bil za 10 odst. manjši od predlanskega. Ukrepi za izvoz so bili sprejeti pozno, marsikdo jim očita tudi nedodelanost, vendar se je vrednost izvoza lani skoraj podvojila glede na leto poprej. To je tudi uspeh, ki ga v taki meri ni predvidevala niti občinska resolucija.
A. ŽELEZNIK
KRANJČEVA
RAKETA
NAJBOLJŠA
Na republiškem prvenstvu raketarjev konec minulega tedna na Ljubljanskem barju je zmagal član sevniškega astronavtično-raketnega kluba Vega Tone Kranjc. Kranjc je tekmoval v skupini raket s padalom. Posekal je ljubljanske klube in ekipo JLA, ki imajo neprimerno boljše pogoje za delo. Tudi ta zmaga vliva Sevničanom še več samozavesti pred bližanim državnim prvenstvom^
TOPOLOVEC JE ZA NJIMI
Vaščani Vrha nad Boštanjem so tudi minulo soboto in nedeljo prebili na kopanju jarkov za glavni vod vodovoda. Za njimi je že lep del zahtevne trase od zajetja vse prek Topolovca. Udeležba vaščanov v denarju in delu je zgledna.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 30. MAJ: - 10.30 napoved in EPP I. del - 10.45 oddaja o Cankarju - 10.55 po domače -
11.10 kmetijski nasveti - 11.25 EPP II. del - 11.35 naš razgovor -12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa.
SREDA, 2. JUNIJ: 16.00 napoved in EPP - 16.20 tisoč in en nasvet - 16.30 poročila - 16.40 po domače - 16.50 kam potem? -
17.10 disko klub brez imena -17.40 novosti iz knjižnice
SOBOTA, 5. JUNIJ: 16.00 sobotni vrtiljak (napoved in pop glasba) -16.15 smejmo se - 16.20 EPP -16.30 poročila - 16.35 narodno zabavna glasba - 16.47 svetujemo vam - 16.57 melodija za slovo
V glasbenem vrhu
Mladi poznavalci glasbe med prvimi v republiki
Slavka Kukmanova, učiteljica glasbe na trebanjski osnovni šoli, je nepogrešljiva zaradi številnih šolskih prireditev. Znano pa je, kaj vse je otroški pevski zbor ob takih priložnostih.
Slavka tega v skromnosti sama ne priznava, pa je v resnici še mnogo več. Že drugo leto je mentorica skupine zagnanih učencev, ki so prvi na celi vrsti področij. Letos gre za tri skupine, ki so se udeležile razpisa Glasbene mladine Slovenije na osnovnih šolah. Na tem tekmovanju so bili edini predstavniki Dolenjske (prišli so samo še Brežičani). Letos ni bilo lahko, Glasbena mladina je namreč men-toijem dala velik kolut magnetofonskega traku s hrvaško in srbsko glasbo, ki povzroča našim ušesom neprimerno več težav kot bolj znane Haydnove	ali
Mozartove skladbe. Trebanjski mali poznavalci glasbe naših, južnih slovanskih sosedov (tu jih poslej prekaša samo še kapelnik domačega pihalnega orkestra, ki	je
Hrvat), kar so upravičeno postali, so „izpadli“	iz
tekme za jugoslovanski finale samo zato, ker so dosegli deset točk manj, kot je bilo možno (!!) Taka je torej konkurenca med mladimi.
Deveto mesto zato	ni
noben poraz. To laskavo mesto so trebanjski šoli priborile tri deklice: Liljana Kukman iz Trebnjega, Tatjana Kotar_ in Lučka Rajnar, obe iz Šentlovrenca. Delale so v nič kaj zavidljivih razmerah: magnetofon so si lahko postavile od časa do časa samo v delavnici za tehnični pouk v kleti trebanjske osnovne šole, ker drugod ni prostora. „Za uspeh se moramo zahvaliti samo njihovi prizadevnosti,“ pravi mentorica Kukmanova, saj so se vsi učenci odločili za to izvenšolsko dejavnost povsem prostovoljno. Nesporno gre mnogo zaslug za ta uspeh tudi učiteljici Kukmanovi, ki ob vsem tem še uspešno izredno študira.
A. Ž.
TREBNJE -LJUBLJANA P. 3:0(10,6,3)
MLADI UMETNIKI — Ob dnevu trebanjske osnovne šole je bila v šolski avli uspela razstava del šolarjev. Izbor izraznih sredstev je bil pester. Na sliki je nekaj uspelih stvaritev iz železa.
DOSTI ODGOVOROV ŠE MANJKA
Osnovna šola Trebnje se je obrnila na delovne organizacije in krajevne skupnosti na svojem šolskem okolišu za pomoč pri gradnji prepotrebnega šolskega igrišča. Za to je šola pripravila poseben samoupravni sporazum. Podpisali sta ga krajevni skupnosti Trebnje in Knežja vas, obljubo so dah v Dolnji Nemški vasi, mnogo jih sploh ni odgovorilo. Od delovnih organizacij sta pripravljena pomagati le Mercator, tezd Gradišče Trebnje, in Tregrad. V marsika-
teri tovarni bi radi pomagali, pa nimajo denaija. Mladina sodeluje tudi s prostovoljnim delom. Igrišče naj bi bilo gotovo do 4. septembra, ko trebanjska občina praznuje svoj občinski praznik.
TREBNJE -LJUBLJANA 1:3 (-13,12,7,13)
Minuli teden so v Trebnjem v prvenstveni tekmi druge slovenske lige gostovali odbojkarji Ljubljane in domače premagali s 3:1. Domači igralci so dobro igrali le v prvem setu, ki so ga tudi osvojili, če pa bi se potrudili še v četrtem, bi morebiti lahko dobre goste premagali.
Iz kraja v kraj
IDEALIST TUDI V TREBNJEM - Jutri bosta v trebanjskem kinu dve predstavi najnovejšega slovenskega filma Idealist po Cankarjevi mojstrovini Predstava bo za učence trebanjske osnovne šole in šolo iz Velikega Gabra.
NASTOP LE ZASE - Za nastopajoče ni večje more, kot stopati pred prazen avditorij. Prav to se je zgodilo šolarjem trebanjske osnovne šole, ko so ob dnevu šole (sovpada s praznikom štirih krajevnih skupnosti) pripravili zahteven recital iz Gantarjevih del, poklonili pa so se tudi žrtvam fašizma v trebanjskem spominskem parku. Samo šola je razposlala 400 vabil, krajevna konferenca SZDL pa nadaljnjih tristo. Uspeh je bil porazen: med gledalci so pred spomenikom našteli vsega šest odraslih.
NI TEŽAV HITRO ZAPUSTITI SOLO - Na praznik delavcev notranjih zadev, 13. maj, so na mokro-noški šoli izvedli obrambni daa Pred akcijo so se z vsemi odgovornimi na šoli pomenili še o nekaterih podrobnostih. Poglavitno, namreč, kako hitro je mogoče zapustiti staro šolo s podprtimi stropi, so učenci in vse osebje izvedli brezhibno. Šolo so zapustili v minuti in dvajsetih sekundah, v tem času so tudi že prišli na varno mesto. Akcijo si je ogledal tudi pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Jože Kavčič, ki je bil s pripravljenostjo Mokronoža-nov zelo zadovoljen.
SMETIŠČE MOTI Na novo trim stezo v Mimi utegne ob vetru po pobočju zaiti dim iz mirenskega smetišča. Miren čani, ki zlepa ne vržejo puške v koruzo, bodo prav gotovo našli rešitev tudi za to.
LEGLO VSEGA, KAR NI PRIDA - Posebno sosedje se jezijo na Lukekovo podrtijo sredi Mirne. Ob vetru sploh ni mogoče imeti odprtih oken, ker po zraku letijo deli škope. Nekateri so na to opozorili tudi občinskega požarnega inšpektorja, ker se bojijo, da ne bi zaradi malomarnosti drugih prišlo do požara.
Vsak četrtek -
V prvenstveni tekmi druge slovenske odbojkarske lige so v Trebnjem gostovali odbojkarji iz Ljubljane in domači so jih brez težav premagali. Najbolj zanimiv je bil prvi set, ko so sc gostje dokaj dolgo časa upirali razpoloženim Trebanjcem.
VE SE, KDO JE ZA RAZVOJ — Trebanjski TRIMO pošilja svoje proizvodne dvorane tudi v Severni Vietnam. Na sliki: pred dolgo potjo do Reke in naprej do daljnega Hanoja.
TREBANJSKE NOVICE
§t. 22 (1401) ★	27.	maja	1976
Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK
DOLENJSKI UST
KOČEUSKE N0U1GE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE
Starši Z3 kontrolo, otroci proti njBj	FPreprost račun pove
£e bi se šolali v Ljubljani, bi bilo lepše, ker bi bilo manj kontrole" — „Če gre otrok drugam v šolo, se tudi zaposli
drugje in nimamo od njega nič ne starši ne občina.''
V nedeljo, 30. maja, bo od 7. do 19. ure v vsej kočevski občini referendum za uvedbo samoprispevka za gradnjo nove srednje šole, Potrebne za usmerjeno izobraževanje. Glasujejo vsi občani, ki so vpisani v volilnih seznamih. Če bo samoprispevek izglasovan, ga bomo plačevali 5 let, in sicer po odstotek od čistih osebnih dohodkov, pokojnin, čistega dohodka oziroma katastrskega dohodka.
Predvidenih pa je več olajšav, tar pomeni, da samoprispevka ne bodo plačevali tisti, ki imajo roajhne dohodke. Razen tega bodo od plačevanja izvzeti raz-
Ali že veš...
... da se bo maja naučilo plavati v novem bazenu v Kočevju 253 učencev četrtih (in iz manjših šol tudi petih) razredov osnovne šole Kočevje in vseh podružničnih šol, se pravi tudi Pod-preske, Trave, Lovolda in drugih?
• ■. da bi 800 učencev, ki °i se 4 leta enkrat na teden Vozilo v srednjo šolo v Ljubljano in domov, plačalo po sedanjih cenah za prevoz bli-zu 5 milijonov dinarjev (pol stare milijarde din)?
• •. da je bila sedanja kočevska gimnazija zgrajena leta 1874 in dozidana leta 1909, kasneje pa ni bila bistveno prenovljena?
„• • ■ da je kočevska gimna-Zlja sprejela pred vojno največ dijakov v šolskem letu 1933/34, in sicer 323, danes Pa obiskuje v istih prostorih Pouk 964 učencev?
■ • ■ da smo predlanskim Potrebovali v občini 56 no-'h delovnih moči s srednjo .°1°, dobili pa smo jih 37, ^1 Pa 55, dobili pa smo jih
, ■ • • da je priliv strokovnih adrov z našega območja v ^e delovne organizacije P^ajhen, saj krijemo sami 40 odstotkov potreb?
, • • • da se bomo v nedeljo,
oni maJa’ oc* ^■ do 19. ure v ločali s tajnim glaso-.anjern o usodi kočevskega ^ednjega šolstva in s tem o s°di našega gospodarstva, °di vseh služb, se pravi o sodi nas?
ni dohodki, kot socialne podpore, invalidnine, otroški dodatki, štipendije, vajenske nagrade, nadomestila za čas bolezni, priznavalnine itd., itd.
Te dni smo obiskali nekaj občanov in jih vprašali, kaj menijo o predlogu za uvedbo samoprispevka: ali so za samoprispevek ali proti njemu in za kaj so za oziroma proti. Prisluhnimo odgovorom:
Rok Preložnik, učenec 7. razreda osnovne šole Kočevje (ki ga bo že zajelo usmerjeno izobraževanje):	,,Če	hočemo
imeti desetletko in usmerjeno izobraževanje v Kočeviu. potem
v šolo v Ljubljano, ker ne bi bilo toliko kontrole staršev. Rad bi pa videl, da bi bila še naprej gimnazija, ker usmerjenega izobraževanja še ne razumem prav.“
Ivan Zidar, Zavarovalnica Sava-tozd Kočevje: „Program
tako privarčevali, bi lahko zgradili novo šolo. Sem za samoprispevek, vsekakor! Dobro je tudi, ker bodo otroci doma.“
Slavko Vidmar, Hotel Pugled, Kočevje: „Nujno je, da izglasujemo samoprispevek in zgradimo tako šolo. Če gre otrok V šolo drugam, potem se običajno ne vrne domov, ker se zaposli kar v kraju šolanja. Tako nimamo od otroka nič ne starši in ne občina. Če bi morali naši otroci na šolanje v Ljublja-
Ceneje je plačevati samoprispevek kot prevoz šolarja v Ljubljano — V nedeljo preizkus naše zrelosti
„Čas res ni najbolj ugoden za glasovanje o samoprispevku, ker je več delovnih organizacij v težkem položaju, ker je pred nami akcija za vpis posojila za ceste in ker bo treba prispevati tudi za odpravo posledic potresa na Tolminskem,“ je začel odgovarjati na naša vprašanja o samoprispevku za usmerjeno izobraževanje predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kočevje Alojz Petek in je nato nadaljeval:
Rok Preložnik
potrebujemo novo šolo, sicer pa ne. Jaz mislim, da bi bilo lepo, ko bi se šolal v Ljubljani, namesto v Kočevju. Vendar sem prepričan, da bodo vsi starši šolarjev glasovali za samoprispevek, ker bi nas radi obdržali doma, v Kočevju."
Tomaž Vec, učenec 7. razreda osnovne šole Kočevje: „V
Tomaž Vec
Kočevju je res premalo prostora za srednje šole. Lepo bi bilo iti
Ivan Zidar
usmerjenega izobraževanja je dobro zamišljen, le da bi ga tako tudi uresničili! Menim, da smo vsi zainteresirani, da se naši otroci čimdalj šolajo kar najbližje doma. Zato bom glasoval za samoprispevek. Menim pa, da bi izgradnjo centra morali sofinancirati vsi, ki ga bodo uporabljali, se pravi tudi ribniška občina, če bo svoje otroke pošiljala sem v šolo. Opozarjam tudi, da moramo zgraditi tako stavbo, da ne bo čez nekaj let premajhna. Misliti, načrtovati in graditi moramo za nekaj let naprej, saj bo vedno več otrok nadaljevalo šolanje."
Vito Savič, osnovna šola Kočevje: „Sem za samoprispevek, vendar moramo pri gradnji upoštevati, da bomo zgradili tako šolo, ki bo ustrezala namenom. Mislim, da imamo v Kočevju že precej ustanov, ki nimajo primernih prostorov za svojo dejavnost. To so po mojem mnenju Šeškov dom, Dom Dušana Remiha oziroma internat, posebna osnovna šola in še kaj. Nova^šola mora biti tudi na primernem mestu, da ima okoli prostore za vzgojo in rekreacijo."
Tone Mihelič, postaja milice, Kočevje:	,,Čimprej	zberimo
denar in naredimo šolo. 7daj v Kočevju nimamo primerne stavbe za srednjo šolo. Če je ne bomo imeli, bodo morali otroci v šolo drugam. To pa pomeni, da bomo imeli veliko več stro^ škov s prevozi, s plačilom stanovanj za otroke, s plačilom hrane itd. Že samo s tem, kar bi
Slavko Vidmar
no, bi se tudi bolj potepali, ker ne bi imeli prave kontrole. Zato sem za samoprispevek."
J. PRIMC
Živahen maj v šoli
V maju je bilo in še bo na osnovni šoli Kočevje več prireditev in tekmovanj.
24. maja je bilo sprejetih okoli 230 pionirjev v mladinsko organizacijo. Že nekaj dni prej pa so bodoči mladinci poslušali predavanje poslal bom mladinec".
Danes, 27. maja, je dan prosvetnih delavcev iz vse občine, se pravi tudi iz gimnazije in vseh ostalih šol, doma Dušana Remiha itd. Na prireditev so povabili prosvetne delavce iz pobratene Doline, prišli pa bodo tudi predstavniki iz pobratene občine Prokuplje. Iz Doline pride razen avtobusa prosvetnih delavcev še avtobus šolarjev-športnikov, ki se bodo z vrstniki iz Kočevja pomerili v rokometu, nogometu, košarki in šahu. Razen tega prideta iz Doline še dva avtobusa izletnikov.
Jutri, 28. maja, bodo vrnili obisk 8.e razredu v Kočevju učenci 8. razreda iz Križa na Hrvatskera
Jutri bo tudi srečanje mladine kočevske in ribniške šole. Pomerili se bodo tudi v kvizu o Cankarju.
Pojutrišnjeip, 29. maja, bo v Seškovem dorriu svečana seja mladine osnovne šole. V Ljubljano bo odpotovala ekipa, ki bo zastopala kočevsko šolo in občino na tekmovanju, posvečenem 100-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja.
„Vendar gre tokrat za pomembno, dolgoročno zadevo in za preizkus naše zavesti in zrelosti. V naših rokah je namreč odločitev ali zgradimo občini lepšo bodočnost ali ne. Če se bomo odločili za samoprispevek, • bomo imeli center usmerjenega izobraževanja, sicer pa ga lahko izgubimo za vedno oziroma vsaj za dolgo časa. Potem ne bomo več mesto, ampak le še malo večja vas.“
„Menim, da je nekaj drugega, če se Domžale ali Kamnik ne odločijo za tak center. Ti imajo blizu Ljubljano in Kranj, kjer se otroci lahko šolajo. Kočevje pa je kar 60 km od Ljubljane in naprej do Osilnice je nadaljnjih 60 km, kar pomeni, da 120 km daleč ne bi bilo nobene popolne srednje šole. Drugi kraji na tem območju namreč sploh nimajo dejanskih možnosti za popolno srednjo šolo oziroma za usmerjeno šolo 1. in 2. faze."
„Razvoj občine Kočevje pa tudi Ribnice je zelo odvisen od take šole. Mi ne vztrajamo, da center mora biti pri nas, vendar tu nekje mora biti. Nekaj srednjih šol moramo imeti tu. Le tako bomo nudili naši mladini vsaj približno podobne možnosti izobraževanja, kot jih ima mladina drugod po Slove ni ji. “
„Preprost račun pove, da se staršem bolj splača plačevati pet let samoprispevek, kot pa plačevati le prevoz otroku enkrat na teden v Ljubljano in nazaj, da o stroških za stanovanje, hrano oziroma internat sploh ne govorimo. Enkraten prevoz v Ljubljano in nazaj stane 38 din ali najmanj 152 din na mesec. Samoprispevek pa bi znašal povprečno le 30 din na mesec, če računamo, da
je povprečni osebni dohodek okoli 3.000 din. To pomeni, da bi v enem mesecu plačali za prevoz toliko, kot bi znašal samoprispevek za 5 mesecev. Pri tem izračunu niti nismo upoštevali, da velja soba v Ljubljani že okoli 600 din, da je hrana draga itd. Teh stroškov ne bi bilo, oziroma bi jih bilo precej manj, če bi se otrok šolal doma.
Zanemariti pa ne smemo niti tega, da je dobro, če živi
Alojz Petek: „Odločamo se, če bomo še naprej občina, ki nekaj pomeni, ali bomo nazadovali. “
otrok v domačem okolju, če ga vzgajajo starši. Mladi se sicer hočejo osamosvojiti, a to prav v tistih kritičnih letih, ko potrebujejo usmerjanje staršev, drugače se lahko izgubijo.
Vemo tudi, da se občani v naši občini odločajo za dosti večje samoprispevke, kot bi bil ta, in to celo za ceste in druge, manj pomembne zadeve. Če ceste ne zgradimo danes, jo bomo čez pet ali več let ; če pa srednje šole ne zgradimo danes, jo lahko izgubimo za dolgo ali celo za vedno
J. PRIMC
"""■»ihiiiiiiiiiiiiiihiiiiuihihniiiiiiiiiiiii    ......................................................................................................................
usmeijenega izobraževanja. Če bi obnovili sedanjo gimnazijsko stavbo, v kateri bi bilo 13 učil-
Doma ali po svetu
je bom0 izglasovali samoprispevek, se bodo naši otroci a'i šolali doma, sicer pa bodo morali v srednje šole izven w	občine
občini Kočevje delujejo na področju srednjega šolstv ■Slednje šole: gimnazija (11 oddelkov - 325 učencev),
šolstva letos
- , —j«. a«ic. gimnazija (11 oddelKov - učenčev), Center ‘jfclicnih šol (13 oddelkov - 228 učencev) in Delavska univerza ože Šeško" Kočevje (15 oddelkov - 305 slušateljev).
ima 10 oddelkov smeri in 1 oddelek ^rjenega izobraževanja za
Dejerjetitga i/.uuiazcvaiija un
C^ke poklice. V sklopu delu a Paličnih šol Kočevje §ol ^jo: poklicna kovinarska p0 ’ Poklicna oblačilna šola, >>lo* S P°kl*cna šola. Pri DU šoie ^°“ delujejo naslednje j0j ' administrativna srednja lt0 ’ e^onomska srednja šola, *a ercialna srednja šola, šola 50] Pr°dajalce in poslovodska deiu- (trgovska). Vse te šole itH^jo v stavbi gimnazije, ki Uči! učilnic in dve specialni fon r*.lcl: fizikalni kabinet in
Moratorij.
STISNJENI UČENCI
deni°P°ldne so ti prostori zase-2 oddelki kočevske gimna-
zije in Centra poklicnih šol Kočevje, popoldne pa z oddelki Centra poklicnih šol in DU „Jože Šeško14. V isti stavbi ima svoje prostore tudi Glasbena šola Kočevje (nižja), ki ima 3 manjše učilnice v pritličju, v popoldanskem času pa uporablja tudi dva razreda.
Skupna površina učilnic in specialnih učilnic je 836 kv. m, tako odpade na enega učenca 0,97 kv. m, če ne upoštevamo učencev glasbene šole. Praktični pouk za učence Centra poklicnih šol je v najetih prostorih (Šolska ključavničarska delavnica, Podgorska 35; Šolska šiviljska delavnica, Kolodvorska 14; Šolska strojna delavnica, Ljubljanska 19). Položaj glede prostora je slabši kot na Dolenjskem, kjer odpade na enega
učenca 1,68 kv. m površine učilnic in kabinetov.
Gimnazijska stavba je bila zgrajena 1874, dozidana pa do leta 1909. Do druge svetovne vojne se je v njej šolalo največ 323 učencev, in to v šolskem letu 1933/34. Danes se šola v popolnoma istih prostorih 858 učencev in 106 učencev glasbene šole, skupaj 964 učencev. Prostori so zastareli in ne ustrezajo zahtevam sodobnega pouka, zato jih je treba preurediti in vso gimnazijsko stavbo temeljito popraviti.
SODOBNO SOLO ZA 1100 DIJAKOV
S preobrazbo srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje se bistveno spremenijo potrebe tega šolstva. Večina učencev, ki bo končala osnovno šolo, bo nadaljevala šolanje v prvi fazi usmeijenega izobraževanja v domačem kraju. Organizirani pa naj bi bili tudi oddelki (redni in dislocirani) druge faze usmerjenega izobraževanja za potrebe kočevskega gospodarstva in družbenih služb. Večina mladine se bo torej po končani osnovni šoli še najmanj dve leti šolala doma.
V občini Kočevje bomo v prihodnjih letih imeli naslednje
število učencev osmih razredov osnovne šole 1976 - 273 učencev, 1977 - 267 učencev, 1978 - 246 učencev, 79 — 272 učencev, 1980 - 218 učencev, 1981 - 227 učencev, 1982 -199 učencev, 1983 - 258 učencev. Če računamo na osip, ki pa naj bi ne bil večji od 10 odstotkov, bi imeli v naši občini v prvih dveh razredih prve faze usmerjenega izobraževanja okrog 500 učencev, v drugi fazi pa, odvisno od usmeritve, okrog 300 učencev. Tako lahko računamo, da bi center usmerjenega izobraževanja v Kočevju v vseh fazah vključeval okrog 800 rednih učencev. Verjetno bo veliko število tudi tistih, ki se bodo izobraževali ob delu, najmanj pa toliko, kolikor se jih danes izobražuje v oddelkih za odrasle, organiziranih pri DU „Jože Šeško“ Kočevje, to je približno 300 slušateljev. Tako bi bilo skupno število vseh, ki bi se šolali v centru usmeijenega izobraževanja, okrog 1100.
Da Di se takemu številu učencev omogočilo normalno delo, je potrebno poleg učnega kadra zagotoviti tudi ustrezne šolske prostore: -učilnice, kabinete, specialne učilnice in šolske delavnice. Za 800 učencev bi po sedaj veljavnih normativih po-
trebovali 26 učilnic, specialne učilnice za biologijo, fiziko, kemijo in fonolaboralorij. Poleg naštetih prostorov bi morala šola imeti tudi delavnice, vsaj tiste, ki jih zahteva prva faza usmerjenega izobraževanja.
Sedaj ima gimnazija 11 oddelkov in 9 učilnic, Center poklicnih šol Kočevje 13 oddelkov in 4 učilnice. Glede na to, da ima poklicna kovinarska šola občasno organizacijo pouka in posebna poklicna šola ter poklicna oblačilna šola celotno organizacijo pouka s tedensko menjavo teoretičnega in praktičnega pouka, bo po preobrazbi srednjih šol v usmerjeno izobraževanje premalo prostora.
POTREBNIH OKOLI 40 MILIJONOV
Večina učencev naj bi se šolala dopoldne oziroma v enoizmenskem pouku, kar bi omogočilo, da bi popoldne uporabljali prostore za prepotrebne izvenšolske dejavnosti ne samo šolske, temveč tudi ostale mladine. Tako postane prostorska stiska še večja.
Očitno je torej, da moramo do prehoda na usmerjeno izobraževanje zgraditi ustrezne objekte, da bomo lahko postopoma prešli v organiziran center
nic, bi morali zgraditi še novo šolo z najmanj 20 učilnicami.
Naložba v novo gradnjo bi po normativih za leto 1976 znašala
23,850.000	din	(3180.
kv.mx 7.500 din); naložba v prenovitev gimnazijske stavbe bi znašala 8,383.500 din (1863 kv.m x 4.500 din); dodatna oprema za specialne učilnice in šolske delavnice pa bi veljala okoli 5,500.000 din. Skupna naložba bi	znašala	torej
37,733.500 din, s podražitvami pa še več. Ta gradnja bi za dalj.-še obdobje rešila prostorske težave usmerjenega izobraževanja v ončini.
Ker imamo že zgrajene potrebne telovadnice, bi to precej pocenilo gradnjo centra. Tudi zmogljivosti v Domu Dušana Remiha bi zadostovale za nastanitev vseh, ki se ne bi mogli voziti v šolo.
Če nam bo uspelo v času preobrazbe srednjega šolstva zgraditi potrebne prostore in postopoma pridobiti potrebne kadre, se bodo naši otroci dalj časa šolali v domačem kraju, hkrati pa bomo Sami vzgajali doma kader za svoje potrebe, kar bo gotovo pripomoglo k hitrejšemu razvoju občine.
DOLENJSKI LIST
17
Veliko glasbe za malo denarja
Črnomaljska glasbena šola je v dvanajstih letih obstoja postala eden glavnih kulturnih dejavnikov v občini — Vsa prizadevanja za razvoj se ustavijo zaradi pomanjkanja denarja
Ko je bila pred dvanajstimi leti v Črnomlju ustanovljena glasbena šola, je dobila prostor v kuhinji stare osnovne šole, imela enega samega učitelja^ ki je bil obenem tudi ravnatelj. Danes so stvari bistveno drugačne, v veliki meri tudi zato, ker je takratni ravnatelj Silvo Mihelčič mlajši še danes na tem mestu.
Danes deset glasbenih pedagogov (od teh je kar sedem honorarnih so-
Silvo Mihelčič: „Glavne težave so denar, učitelji in prostor.44
delavcev) vzgaja 169 mladih glasbenikov, ki se lahko učijo igranja na klavir, harmoniko, kitaro, melodiko, se odločijo za trobila, pihala ali zborovsko petje. Sola je dobila prostore v Ulici Mirana Jarca, ki pa so zaradi vedno večjega zanimanja za pouk glasbe že pretesni, marsikatera druga šola bi črnomaljski lahko zavidala dobre instrumente.
„Kljub vsemu, kar smo v 12 letih dosegli, z današnjim stanjem ne moremo biti zadovoljni," pravi ravnatelj Silvo Mihelčič, ki je tudi predsednik društva glasbenih pedagogov in glasbene mladine Bele krajine in neutruden organizator glasbene kulture v Beli krajini „Vemo, da se v Ljubljani šolajo glasbeni strokovnjaki, pri nas pa se moramo za vsakega posebej boriti,
da ga dobimo; velika ovira so stanovanja, nihče pa ne bo prišel, če mu ne nudimo stanovanja. Sredstva, ki jih dobimo od temeljne izobraževalne skupnosti, nam zadoščajo komaj za osnovno dejavnost, vse ostalo mora kriti šola iz šolnine, ki znaša sedaj 100 dinarjev na mesec. To pa obremenjuje žep staršev in povečuje socialno diferenciacijo. Pri denarju se ustavijo tudi naša prizadevanja, da bi ustanovili g;odalni oddelek. Menim, da ni dovolj, da nam družba bolj ali manj rada odrine tisti denar, potem je pa delo glasbene šole prav nič več ne briga. Konec koncev je naša šola eden glavnih kulturnih dejavnikov v občini. Od ustanovitve smo priredili okoli 300 koncertov in nastopov.
Žalostno je spoznanje, da je šlo naši šoli precej bolje takrat, ko so bili pri nas otroci staršev na vodilnih položajih. Ampak ti so končali šolanje ..."
A. BARTELJ
RECEPT ZA »POPRAVILO" MOSTU
Most čez Kolpo v Žuni-čih, ki povezuje Slovenijo in Hrvaško, se je ..postaral" in promet po njem je postal življenjsko nevaren. Vsako popravilo seveda stane, zato so se „mojstri“ za taka dela odločili za najcenejšo varianto: prepovedali so promet po njem. Samo na nekaj so pozabili. Vaščanom, ki imajo na drugi strani Kolpe zemljo, bi morali kupiti tovorne helikopterje, da bi lahko na svoje njive prepeljali traktorje in kmečko orodje, ki je potrebno za obdelovanje zemlje.
Obširneje bomo poročali o popravljanju mostu potem, ko se bo pod kom udrl.
Bo za vse dovolj dela?
Da se bo črnomaljska občina do 1980 izkopala iz nerazvitosti, mora zagotoviti 17-odstotno povprečno letno rast družbenega proizvoda — Posebna skrb obkolpskim krajevnim skupnostim
Osnutek družbenega plana črnomaljske občine za obdobje 1976 - 1980 je zastavljen tako, da bi do konca tega obdobja občina splavala iz nerazvitosti. Za dosego tega cilja pa je v prvi vreti potrebno pospešiti gospodarsko rast. To temeljno nalogo je sprejela občina že v izhodiščih za sestavo osnutka plana.
Povprečna letna stopnja rasti družbenega pioizvoda mora biti 17-odstotna. V začetnem obdobju predvidevajo nižjo stopnjo, ker so pogoji gospodarjenja sedaj precej zaostreni; zato pa naj bi bila stopnja rasti bolj dinamična v kasnejšem obdobju, ko bodo predvidene investicijske naložbe že dajale sadove.
Velik problem, s katerim se bodo morali spopasti, je zaposlovanje. Na delu je v tujini še vedno okoli 900 občanov, veliko je tudi tako imeno-
NA POTI IZ SOLE - Malo je šolarjev, ki bi se v taki poletni vročini, kot je bila prejšnji teden, iz šole odpravili naravnost domov. Če ne drugega, prislonijo kolesa ob pločnik in skočijo v slaščičarno na sladoled, da je pot domov bolj „sladka“.
Črnomaljski drobir
SNEMANJE NA VINICI - V nedeljo, 16. maja, je ekipa Radia Ljubljana na Vinici snemala oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi, katere redaktor je Marjan Kralj in ki i je druga najbolj poslušana oddaja W'
Radia
na.
SLABŠE MALICE - Občani, ki malicajo v obratu Kmetijske zadruge v „kozolcu“, se pritožujejo, da je v zadnjem času hrana slabša, čeprav so jo podražili od 10 na 12 dinarjev; da boljše malice - pripravljajo jih namreč po dve - skuhajo precej manj in je zato takoj zmanjka, ter da je treba včasih čakati na postrežbo toliko časa, da že mine čas za malico.
PRISPEVKI ZA TOLMINSKO -Občinski odbor Rdečega križa je 'ačel akcijo za zbiranje pomoči ljudem na Tolminskem, ki jih je prizadel potres. Aktivisti Rdečega križa v vsej občini pozivajo ljudi, naj prispevajo, saj v takih primerih še posebej velja, da kdor hitro da, dvakrat da.
MATURANTSKI PLES - Dijaki 3. a razreda črnomaljske gimnazije so v soboto, 22. maja, priredili v hotelu Smuk v Semiču maturantski ples. Izkupiček bo šel za kasnejši maturantski izlet.
Zadnje čase je tudi v Črnomlju vedno težje najti prostor za parkiranje. Zgled, kako je treba čim bolj izkoristiti parkirni prostor, je dal načelnik črnomaljske davčne uprave Ivan Hru-stek, ki svoj avto tako tesno prisloni k steni, da vsakič postrga še malo ometa. Zlobneži pa pravijo, da to počne zato, da bi spodkopal stavbo, v kateri imajo prostor podružnica Ljubljanske banke in družbenopolitične organizacije.
vane skrite brezposelnosti. Ti ljudje bi se radi zaposlili v svojih krajih, za to pa je potrebno odpirati nove obrate in izboljšati prometno povezanost. Značilno za črnomaljsko občino je tudi dejstvo, da je kar 450 ljudi zaposlenih zunaj občine. Tudi večina teh bi raje ostala doma, če bi tu dobila delo. V nekaterih slovenskih občinah gospodarsko rast omejuje pomanjkanje delovne sile, v Črnomlju pa je stanje ravno obratno: delavcev je dovolj, delovnih mest pa premalo.
Glede na vse to so predvideli, da bi morala biti povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja 6,1 odst., se pravi precej višja kot v republiki. Tako naj bi ob koncu tega obdobja v črnomaljski občini v sedanjih in novih obratih (za gospodarsko rast so nujna vlaganja v obstoječe obrate in ustanavljanje novih) dobilo delo okoli 2.200 novih delavcev, vseh zaposlenih pa bi bilo okoli 7.500.
Prav tako je že v osnovah dogovorjeno, da bodo posebno pozornost posvetili revnejšim krajevnim skupnostim; tu mislijo predvsem obkolpske, saj bo le hitrejši razvoj teh krajev zavrl še vedno zelo močno izseljevanje.
A. B.
Telefonska
detektivka
Ker so stroški za telefonske pogovore v upravi črnomaljske občine iz meseca v mesec naraščali (decembra lani so znašali 6.888 dinarjev, marca letos pa 10.196 din), so konec marca iz direktnih linij odklopili precej telefonov in jih vezali na ccntralo. Iz hiše lahko sedaj uslužbenci telefonirajo le iz pisarn načelnikov oddelkov. Rezultat tega ukrepa je že znan: za april je račun za telefon znašal 7.797 dinarjev; če bo šlo tako naprej, bo občina vsak mesec samo pri telefonu prihranila 2.399 dinarjev. Da so se na občini res trdno odločili zmanjšati stroške in tako prispevati k stabilizaciji, dokazuje tudi tale „detektivska“ zgodbica: nekdo je že po tem ukrepu „na črno" telefoniral v Nemčijo; ko se je začela ,,preiskava", je videl, da ni izhoda in se je skesano sam javil in seveda tudi poravnal račun.
SKUPŠČINA TTKS
Danes bo v občinski sejni dvorani tretja seja skupščine TTKS, na kateri bodo poslušali poročilo samoupravne kontrole o delu TTKS, sprejeli samoupravni sporazum o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj o nadaljnjem razvoju telesne kulture v Sloveniji, sprejeli investicijski plan za letošnje leto ter se pogovarjali o investiranju in vzdrzevanju športnih objektov v črnomaljski občini v obdobju 1976 - 1980.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
Vsakoletna redna krvodajalska akcija v črnomaljski občini bo letos 1., 2. in 3. junija. V torek, 1. junija, bo ekipa ljubljanskega transfuzijskega zavoda od 6. do 13. ure v semiškem zdravstvenem domu. V sredo, 2. junija, se naj krvodajalci oglasijo od 6. do 15. ure v črnomaljski osnovni šoli v Župančičevi ulici. Krvodajalci z Vinice in okolice pa bodo darovali kri v četrtek, 3. junija, od 6. do 14. ure v osnovni šoli na Vinici.
1
RAZSTAVA O IVANU CANKARJU - Minuli teden je bila v metliški ljudski knjižnici odprta razstava Ivan Cankar 1876 — 1918, ki si jo je ogledalo precejšnje število občanov, predvsem šolska mladina. Razstavo je pripravila Lea Grabrijan skupaj s Študijsko knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta. (Foto: P. Riznič)
Razprava in usklajevanje
V metliški občini se je začela javna razprava o zakonu o združenem delu — V skladu z zakonom morajo odpraviti vse nepravilnosti
Tudi v metliški občini je aktivnost družbenopolitičnih organizacij od marca sem usmerjena v izvedbo javne razprave o zakonu o združenem delu.
Sestavili so akcijski program za pripravo in izvedbo javne razprave
TONI IN SILVESTER NA „VESELI JESENI"
Na letošnji mariborski,,Veseli jeseni" bosta sodelovala tudi Toni Gašperič in Silvester Mihelčič ml. Prvi kot pisec besedila, drugi kot avtor glasbe. Predstavila se bosta dvakrat, in sicer z „Gorjanci“ ter z „Jasem ga, ti ga nisi". Kot trdijo Metličani, bosta Belokranjca odnesla najmanj štiri nagrade: Toni za besedilo, Silvester pa za glasbo.
„ZA TOLMINSKO IN POSOČJE”
Metliški občinski odbor Rdečega križa je minuli teden sporočil, da so se delovne organizacije odzvale njihovi akciji „Za tolminsko in po-sočje". Tako je Beti takoj poslala 100 trenirk, Komet - delovna organizacija je prispeval 3000 din, aktiv Rdečega križa v Kometu 1000 din, Komet sindikat 1000 din, delavci v TGP so zbrali 3110 din, Kmetijska zadruga je poslala 5000 din, Mercator 5000 din in Novoteks 8000 dia Izkazala sta se tudi Boris Starešinič in Mile Sajatovič: prvi je takoj po potresu prispeval 300 din, drugi pa nekaj manj.
PODARITE STARA OBLAČILA
Minuli četrtek je občinski odbor Rdečega križa Metlika pripravil tradicionalno spomladansko akcijo zbiranja starega papirja. V sodelovanju z učenci metliških osnovnih šol in novomeškim Dinosom je zbral precej odpadnega papirja, denar, ki ga bodo dobili zanj, pa bodo dali v humanitarne namene. Ker bodo delavci metliškega Rdečega križa v jeseni akcijo ponovili, že sedaj naprošajo občane, naj čez poletje zbirajo časopisni papir. Ce nimajo prostora, naj ga prinesejo na RK, ki bo v kratkem dobil svoj skladiščni prostor. Občane obenem obveščamo, da bodo aktivisti RK danes po Metliki zbirali stara oblačila.
NOV METLIŠKI KONJIČEK
Že od nekdaj imajo Metličani zelo lepo urejene vrtove, ki so polni rož. Prav tako cvetice krasijo okna. Pa se najdejo nepridipravi in izmikajo rože. Neredki so piimeii, da so zjutraj okenske police prazne celo v središču mesta, kot kaže, pa so dolgoprstemu ljubitelju rož na sledi. Prej ali slej mu bodo stopili na prste.
KDOR HOČE VARČEVATI, NAJ KUPUJE NA TRŽNICI
„Kolikor mest, toliko različnih tržnic, “ pravijo metliške gospodinje, ko prebirajo Dolenjski list. Skorajda ne verjamejo, da novomeške gospodinje na tržnici branjevkam, predvsem pa ,,potujočim trgovcem", pustijo toliko denarja, namesto da bi kupovale v trgovinah, kjer je ceneje. Pri njih je obratno. Oderuške cene ima ,,Zelenjava". Pri kilogramu paradižnika, na primer, lahko Metličanke privarčujejo kar 3,60 fxir. če kupujejo na tržnici.
in ga poslali po vseh tozdih, ozdih, interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Po delovnih organizacijah so izvolili odbore, ki bodo vodili javno razpravo, v njih pa delajo predvsem člani občinskega aktiva za pomoč v javni razpravi o zakonu o združenem delu, zadolženi za posamezne delovne organizacije, odgovorni družbenopolitični delavci v tozdih in ozdih, strokovni delavci, ekonomisti, pravniki, vodje kadrovskih služb in drugih. Tako sestavljeni odbori so določeni za strokovno tolmačenje zakona. Da bi bila razlaga o zakonu kar najboljša, so si nekateri člani razdelili celotno snov, tako da bodo delavci lahko temeljito spoznali nova določila.
Akcijski program zahteva od odbo ov za javne razprave precej dela. Med drugim morajo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih zadolžiti vse poverjenike osnovne organizacije sindikata in člane ZK, da ustvarijo v sindikalnih in samoupravnih skupinah razmere, da sc bodo delavci organizirano izrekli za zakon, svoj položaj in samoupravne odnose soočili z zakonom. Poskrbeti morajo za izdelavo analiz o samoupravnih razmerah v tozdili (marsikje so analizo tačas že naredili) ob sodelovanju strokovnih služb. Člani odbora morajo kritično opozoriti na neustrezne rešitve lastne samoupravne organiziranosti v primerjavi s posameznimi rešitvami v zakonu in nakazati naloge in aktivnosti samoupravnih organov za odpravo ugotovljenih slabosti. Nadalje morajo odbori razpravo o zakonu povezati z ostalimi aktualnimi nalogami. Še naprej se morajo obnašati stabilizacijsko, gospodarsko itd.
„KONKURENCA"
JE BOLJ LJUBEZNIVA
Ni dolgo tega, kar so na teraso Hotela Bela krajina postavili mize in stole, in nemalo Metličanov ter gostov preživi večerne ure na terasi. Marsikomu pa hitro postane razumljivo, zakaj ..hotelirji" vse pogosteje tarnajo zavoljo izgub. Najbolj redni gostje trdijo, da bi morali natakarji in natakarice v šolo h konkurenci. Naučili bi se okretnosti, nekaj ljubeznivih besed in njihove blagajne bi bile lahko precej bolj polne, kot so.
Nagrajenci OF
Ob obletnici ustanovitve OF in v počastitev 1. maja je metliška občinska konferenca SZDL podelila priznanja OF zaslužnim ustanovam in občanom. Dobili sojih:
FRANC ŠEGINA iz Prilozja, rojen 27. oktobra 1910. Šegina je že pred II. svetovno vojno deloval pri Sokolu in društvu kmečkih fantov in deklet. Clan ZK je od 1940. Med vojno je M interniran in izgnan v Ivanjec v Šumadiji. Po vojni je sodeloval zlasti pri ustanavljanju kmetij' skih delovnih zadrug.
MARKO ŠTUBLAR z Jugoi-ja, rojen 14. februarja 1914. V NOV od 1942 in tudi v svobodi se je izkazal kot aktiven družbenopolitični delavec. Bil je 8 let predsednik KO SZDL Ju-gorje, predsednik KO ZZB, pre“' sednik KS, odbornik občinsk* skupščine, član številnih komisij in odborov itd.
IVAN RUS iz Vidošičev, rojen 21. maja 1904. Sodeloval v narodnoosvobodilnem boju-Član ZK je od 1957 in je * vedno aktiven v osnovni organi" zaciji ZK, ZZB NOV, KO SZDL in številnih društvih.
„BETI“ METLIKA bo dobila priznanje OF na svoji proslavi počastitev 20-letnice delovanja-V obrazložitvi pa je med drugi® napisano: ..Ustanovljena 1956, 107 delavcev. Prvo metliško podjetje. 1962 se pripoji črn®" maljska Belokranjka, 19“ ,,Doko“ iz Dobove in mirnp-peška „Dolenjka“. Vse vecj* proizvodnja in specializacija P°’ sameznih obratov. Izvoz vse večji. Gradijo nove prostore, 1976. letu 1431 zaposlenih pl0-izvede 900 ton preje itd.
TUDI BELOKRANJSKA MUZEJ bo dobil priznanje 0 . na svoji proslavi ob počastit^ 25-letnice obstoja. Kljub skro^j ni kadrovski zasedbi je opraV" veliko delo. Delavci so zbral1 skoraj 6000 muzejskih predm6' tov, uredili so arhiv in strokovno knjižnico, opravili inventartijj cijo predmetov in izdelali reg£ stre občinskega arhiva za let 1869-1941. Muzej ima fot?" teko, negoteko, diateko >“ hemeroteko. Na terenu je org3; niziral pet etnoloških ekip, veli" ko izkopavanj, terenska razisk? vanja s področja NOV, kultur11 zgodovine in etnologije.
osnovna Sola
SNOUB BELOKRANJSKA 5
podružnično Solo na
SUHORJU se lahko pohvali* vrsto uspehov. Že med NOV J delovala proti okupatorju in. svobodi nadaljevala svoje k01.1?” no delo. Soia posveča veliko pozornost mladim, ki zapuščaj0 šolo. Pomaga pri izbiri pokli^’ iskanju učnih mest in štipenoij Ne pozablja na starše. Zanje P.1 pravlja najrazličnejša predaval# Vključila se je posodabljanj pouka in organizirala naSuhorJ celodnevno šolo. Sodelovala F pri vključevanju malčkov dnevno varstvo itd.
D<
Sprehod po Metliki
KVIZ CANKAR IN MI, ki so ga pripravili mladi iz mladinskega kluba, je zelo uspel. Pet tekmujočih ekip je pokazalo veliko znanja o življenju in delu Ivana Cankarja, tako da je celo zmanjkalo dodatno pripravljenih vprašanj. Zmagala je ekipa tovarne Beti. Prireditev sta vodila Breda Marentič in Toni Gašperič. Za glasbeno medigre sta poskrbela Marjan Končar in Stanko Križ. Prireditev si je ogledalo okoli dvesto petdeset ljudi, v glavnem mladih.
EKIPA LJUBLJANSKE TELEVIZIJI- je snemala prejšnji teden v Beli krajini oddajo Moda za vas. Že običajno predstavitev modelov naših priznanih tekstilnih tovarn bodo popestrili z motivi iz Bele krajine, s plesi metliške mladinske folklorne skupine, s prikazom domačega hodtiičnega platna in s podobnim. Oddaja bo na sporedu konec maja.
ŽE LEP ČAS potekajo mladinske športne igre, ki so po številu sodelujočih prekosile vse dosedanje. Posebno pohvalno je to, da tekmuje letos več vaških športnli skupin kot leta prej. Ob dnevu mladosti bodo najboljše ekipe in posamezniki
prejeli pokale, diplome in prizn®
OBČINSKI ODBOR ZV^j BORCEV pripravlja za svoje zanimiva izleta, in sicer 30. niajj(
J
<
Diej
bn
JV);
pfe
Pisi
obe
0t1
s
■ I. Ji
Gradec, Dravograd, Maribor ^ skj
■\i
20. junija. Udeleženci prvega i"j si bodo ogledali Kumrovec, P Trakoščan, Dolnjo Stubico Zagreb, drugega pa Krško, Sloyc3
Pohorje. Občinski odbor ZB ^ organiziral letos še več po«1" izletov.
.dob"]
V NOVIH MESTNIH PREDELI ulice dalj časa niso imele Wj Končno so uredili tudi to zaoc,j! vendar pa se ljudje še niso navaj na nova imena in tujec zaman srf, šuje po tej ali oni ulici. Preteki® J pač nekoliko Kolpe, preden o ljudje osvojili novosti
NAJOBLJ VROČEK^j/ MLADINCI so zaplavali v KolP.”
Vt
C
sredi maja. V vodi sicer niso kdove kako dolgo, vendar sc
temu lahko pohvalijo, da so se prvi ohladili v reki. Ce bo še naL t^ko lepo vreme, bo Kolpa zam>“ tudi bolj „zmrznjene“. Je pa. kopališču dovolj živahno še posj-zato, ker je gostinski lokal že o«l
Ni
•>o|
tele
Koristno naložen samoprispevek
Doslej zbrali že 37 odstotkov sedanjega samoprispevka - Največ ga je šlo za bazen in telovadnico, ki ju uporabljajo šolarji in odrasli iz več krajevnih skupnosti
>389.511,35 din samoprispevka je bilo zbranega v kočevski obrni od l. junija 1974 do 30. aprila letos. Plačevali ga bomo še do l. maja 1979 in do takrat zbrali 14,500.000 din. Z zbranim samo-PUspevkom plačujemo dela po posebnem programu. Doslej je bilo samoprispevka porabljenih za te namene 5,004.654 din. Razen ®aL"e.narja pa je bilo za uresničevanje programov komunalnih del {r krajevnih skupnostih (KS) zbranih še 1,170.000 din iz občin-2ftftn<^?m-Una^nega s^lada (porabljenih je bilo doslej 778.654 din), •000 din pa so prispevale OZD (ves ta denar je tudi porabljen). w l?moPrispevka in tega denarja	- -- ■
omJ jk doslei v posameznih KS V&SJ^ednja dela:
K9Cevje= zgrajena telovadca in plavalni bazen, za kar je bilo tov! P?rabUenih 3,244.600 din, letne 0 denarja pa bo treba tudi obv»iag<*oviti 23 13 objekt, ker vse eznosti še niso plačane. Telovad-
Vet znanja dama
Danilo Škulj, referent za sa-Pri 2?KGF^anJe ta informiranje
-{Sedanji sistem vzgoje in iem vanja za°staja za razvoja samoupravne socialistične i»n? - pomeni usmerjeno prazevanje prelomnico v do-^ajevanju tega sistema, saj zago-Šola • Vsem> & bodo nadaljevali m“.nJe Po osnovni šoli. enake znosti za izobraževanje oziro-QZa odločitev za poklic, in ^s!Wvna naloga nas, občanov no plovnih ljudi, je, da se enot-
SDevt 0 23 uved^° samopri-usm • za izgradnjo centra za br™®?6.110 izobraževanje. S tem tei * “°??gl> šolanje kadrov na »iv ,Pn£ Wizu kraja bivanja, jih vanie za tiste poklice, ki ^ gospodarstvo v domačem D Ju,"ajbolj potrebuje, in večjo lo , nost združenega dela s šo-„ ’ . Pa bo dalo tudi več mož-udkL? vUjučevanje odraslih v čilj Vanje- x bomo odlo-voča* sanJ°prispevek, bomo prano n?-0’ generaciji, ki trenut-. obiskuje 7. razred osnovne te 73 zgradili najnujnejše prosto-dve leti usmerjenega l2owaževanja.“
•Uku0 J® tuc^ predsed-Komisije za pripravo pro-Za 1113 za razpis referenduma samoprispevka v ^ Kočevje. (Foto: Jože
nico in bazen uporabljajo učenci iz osnovnih šol v KS Kočevje, Stara cerkev, Rudiuk-Salka vas, Dolga vas, Livold, Mozelj, Kočevska Reta, Stari Log in Polom. Zaradi hitre gradnje so bili stroški zelo znižani. Danes bi bil tak objekt precej dražji KS LIVOLD: lani so gradili vodovod iz Livolda prek Zajčjega polja do Črnega potoka, la bo letos dokončan. Za ta namen je bilo danih iz samoprispevka 250.000 din, za druga komunalna' dela pa še 50.000 din.
KS PREDGRAD: za komunalno urejanje je bilo danih iz samoprispevka 50.000 din, iz komunalnega sklada pa 100.000 din.
KS RUDNIK-ŠALKA VAS: za urejanje lokalne ceste, kanalizacije v naseljih in za druga komunalna dela je bilo danih iz samoprispevka
550.000 din, iz komunalnega sklada
250.000 din in iz sredstev OZD
200.000 din.
KS STARA CERKEV: urejali so lokalne ceste, za kar je bilo danih iz samoprispevka 350.000 din in iz komunalnega sklada 250.000 din.
KS STRUGE: za izgradnjo vodovoda je bilo danih iz samoprispevka
400.000 din kot soudeležba pri tej investiciji.
KS VAS—FARA: za sofinanciranje gradnje TV pretvornika in za pokopališče v vasi Kuželj so prejeli iz samoprispevka 110.000 din.
KS KOČEVSKA REKA: za ureditev ceste in priključka za naselje Morava so prejeli iz samoprispevka
120.000 din.
KS DRAGA: za urejanje cest je dobila 20.000 din iz komunalnega sklada.
KS OSILNICA: za urejanje cest je dobila 38.600 din iz komunalnega sklada.
Dosedanji dotok denarja iz samoprispevka kaže, da bo predvidena vsota v petih letih zbrana in celo nekoliko presežena. Presežek bo porabljen tako, kot se bodo odločili tisti, ki so ga vplačali, se pravi krajevne skupnosti. Seveda bo treba najprej zagotoviti, da bodo plačana dela, ki bodo prišla kasneje na vrsto in ki bodo zaradi podražitev veljala več, kot je bilo predvideno.
J. P.
Na osnovni šoli v Kočevju vključujejo v pouk vedno več sodobnih učil, da bi pri izobraževanju dosegli čim večje uspehe. Med taka učila sodijo tudi responderji, ki jih vidimo na fotografiji. (Foto: F. Brus)
Odločamo zase in za občino
Ksenija Vidoševič, ravnateljica Centra poklicnih šol Kočevje in članica komisije, je na naše vprašanje, zakaj je potrebno uvesti krajevni samoprispevek za gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje, odgovorila:
»Verjamem, da so občani seznanjeni, da poteka preobrazba vzgoje in izobraževanja ter da vzgojno-izobraževalna dejavnost vpliva na oblikovanje razvoja naše družbe. Zasnova in ureditev našega vzgojno-izobraževalnega sistema je velika in vsesplošna družbena akcija.
V zasnovah usmerjenega izobraževanja bi poiskala kočevsko srednje šolstvo, ki ga danes sestavljajo različne poklicne šole, gimnazija in dislocirani oddelki za odrasle pri DU Jože Šeško. Na našem območju
Drobne iz Kočevja
ZA VOLANOM -»lesec 118 Jozniške izpite je vsak Posebno ženske so se kalila V" Si žel'j° Priti č*mprej do MU bodo lahko vozile domov tetekr’ bodo pod „gasom“. Pisine«! .'eden se je prijavilo za objjn" J^Pit kar 90 kandidatov: iz “ ibnica 50 in Kočevja 40.
0tto^9RNJAKI NA IGRIŠČU -n^eselr ^r'^eve “lice so se zelo Stenj 1® so zagledali na otro-'' Itoli - tovornjake, in to celo s 1 jjj1<i?n'*- Prepričani so bili, da so
a^anPr'Pcljal* za igranje. To bo J8' >.5tavfanja“ in vsega, kar si
B»uje
■mr
\ \/ fmadvai odgovarja
'"Hiav^0 s‘ Prestal potres in H»aj7 °* obljubljeno za 19.
bo|j jJ*** n»s v Kočevju je bilo lekja do< saj še pitna voda ni
otroška domišljija predstavlja ob srečanju z avtomobilom! Bili pa so zelo razočarani in užaljeni, ko so jim povedali, da avtomobili na otroškem igrišču samo parkirajo. Torej, otroci, prste stran od avtomobilov in igrišča!
SREČA ALI NESREČA? - Sreča športne napovedi se je dolgo izogibala Kočevju. No, v 24. kolu pa je vsaj na mali napovedi zadel tudi nekdo iz Kočevja. Vrednost dobitka je 18.231 din. Kar lepa vsota, ki pa bo verjetno splahnela ob nadaljnjem igranju.
NOVI SMETAR - Komunala je dala v obratovanje nov, sodobni avtomobil za odvoz smeti in tako držala dano besedo. Sedaj pa je vrsta na stanovalcih oziroma hišnih svetih. Smetnjaki ne smejo biti zvrhano polni, zaradi tega jih mora biti zadosti. Sicer bi novi avtomobil ne pomagal veliko, ker se iz zvrhanih smetnjakov že pri prenosu do avtomobila smeti razsipajo. Prav bi bilo, da bi dala uprava Komunale podrobnejša navoaila o tem. Vendar bi motali tudi smetarji res redno prazniti smetnjake, ne pa včasih kakšen blok izpuščati tudi ves teden.
PREGOVORI - Zofka nas je razočarala, nič ni poškropila, na njen dan je bilo celo izredno lepo. In kaj bo s pregovorom: „Ce Zofka zemlje ne poškropi - vreme poleti prida ni? “
imamo torej srednje šole z daljšo tradicijo, kar nas opozarja, da imamo stvarne možnosti za ureditev osrednjega centra usmerjenega izobraževanja in da je zato treba začeti načrtno uresničevati program. Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje zahteva mnoge priprave, kot so kadrovske, didaktično-metodične, materialne, finančne in druge. Ce bi hoteli vse te zadeve hkrati rešiti, bi morali preložiti reformo srednjega šolstva za nekaj let Mislim pa, da moramo ujeti sedanji trenutek reforme vzgoje in izobraževanja, ki je tudi hkrati nadaljevanje gospodarske reforme.
Samoprispevek občanov v obdobju prehoda srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje je odločujoč za našo občino, saj si le z njim lahko zagotovimo izgradnjo šolskega centra in tako izpolnimo najosnovnejši pogoj za postopno uvajanje preobrazbe izobraževanja. Postopno uvajanje v reformo pomeni, da bi najprej uvedli v vse prve razrede usmerjenega izobraževanja skupno programsko osnovo. Hkrati pa je treba pripravljati programske usmeritve za drugo fazo usmerjenega izobraževanja, za katero imamo glede na razprostranost našega območja in potrebe bogato razvejenega gospodarstva v kočevsko-rib-niškem bazenu tudi možnosti. Ko se bo vsak občan odločal za samopri-
Kočevske novice
ji
 	>	•’*	Ik
Ksenija Vidoševič: „Ce se bomo odločili za samoprispevek, bomo z usmerjenim izobraževanjem verjetno lahko začeli že v šolskem letu 1976/77.“ (Foto: Primc)
spevek, bo v njem iskal sebe. Pri tem pa ne sme pozabiti, da njegova odločitev pomeni za naš kraj in njegovo širše območje odločitev prihodnosti. To pomeni, da z glasovanjem odločamo tudi o našem gospodarskem razvoju, kadrih, kakovosti proizvodnje, zagotovitvi približno enakih možnosti vseh za izobraževanje za delo, iz dela, ob delu in na delu."
o oo
v~ -• -. - ~S~ • '
Ena najuspešnejših slik, ki jih razstavlja Rado Meglič v Ribnici, je tudi tale, ki prikazuje pogled na stari del mesta Kočevje.
Meglič in Glad v Ribnici
Razstavljala bosta slike in kipe
V soboto, 29. maja, bodo ob 18. uri odprli v domu JLA v Ribnici razstavo del kočevskih likovnikov-samoukov Rada Megliča in Matije Glada. Razstava bo odprta 10 dni.
Rado Meglič bo razstavljal ciklus slik v tehnifi gvaša pod skupnim naslovom „Ribniško-kočevski svet". V slikah je Meglič upodobil krajine in naselja od Loškega potoka prek Sodražice in Ribnice do Dolenje vasi in Rakitnice ter še naprej do Stare cerkve in Kočevja.
Rado Meglič je prvič razstavljal jeseni 1974 v Likovnem salonu v Kočevju. Ob takratni otvoritvi razstave je akademski slikar Tomaž Kvas zapisal o Radu Megliču in njegovem delu: „Rada Megliča kot slikarja amaterja zanima vse. Pri slikanju poudarja nadrobnosti v svojem karakterju, ki jih fotokamera gotovo prezre. Za razliko od „kon-vencionalnih11 krajinarjev se ne ustraši motivike modernih stanovanjskih sosesk z vsemi komunikacijskimi pridatki, ki so tako značilni in današnjemu stanovalcu že prepotrebni. Stanovanjski bloki so opremljeni z živobarvnimi okni in balkoni, televizijske antene pa tipajo na visokih strehah za dogodki in stremljenji zunanjega sveta. Vedute iz domačega kočevskega okolja so naslikane tako prepričljivo, skoraj dokumen-tarično, da se zdi vse podrejeno urejenim cestam in prometnim znakom ob njih.
Rado Meglič nima slikarskega „vzornika“, zanima ga to, kar vidi, in po svojih močeh beleži ter presnavlja toliko časa, da se čim verne-je približa karakterju motiva."
Takratno razstavo si je ogledalo preko 4.000 obiskovalcev.
Matija Glad pa bo razstavil več lesenih kipov in reliefov, ki bodo predstavljali življenje na vasi. Naslovi njegovih kipov so: Kosec, Kovač, Kmetice, Harmonikar, Žanjica, Osameli, Pastir, Pregnanka, Obraz v ogladalu, Mati z dojenčkom, Konj itd. Tudi Matija Glad je v Kočevju že večkrat razstavljal in sicer svoje lutke in kipe.
V les je v začetku rezljal le lutke (M. Glad je znan tudi kot uspešen lutkovni režiser) za igre, ki jih je nje-
KDAJ TEMELJNI KAMEN?
Skrita želja telesnokulturnih delavcev ribniške občine je, da bi položili temeljni kamen za bazen in telovadnico 4. julija, se pravi na dan borca. Nekateri vedo že povedati, da bo temeljni kamen za ta objekt, ki ga Ribnica težko pričakuje, takrat tudi res že položen in da bo ob tej priložnosti odigran velik rokometni turnir.
Novo vodstvo
Na nedavni prvi seji upravnega in nadzornega odbora občinske gasilske zveze Ribnica so izvolili za predsednika spet Antona Adamiča, za podpredsednika Alojza Kosa, za poveljnika Antona Šobarja, za podpoveljnika pa Antona Lavriča in Jožeta Riglerja. Za tajnika je bil izvoljen Edo Tanko, za blagajničarko pa Marija Cihal.
Ob tej priložnosti so imenovali več komisij, in sicer: za mladino, za žene-gasilke, za propagando, za odlikovanja, razen tega pa še štab operative.
Na prvi seji so obravnavali tudi program in smernice delovanja za letos in prihodnje leto. Na kratko povedano, zajema program: vzgojo gasilcev, tekmovanja, gradnjo domov in ustanavljanje požarne varnosti.
gova lutkovna skupina postavila na oder. Akademski kipar Stane Jarm, ki si je nekoč ogledal njegove lutke, pa ga je nagovoril, da je začel rezljati tudi kipe. Z veliko ljubeznijo je rezljal predvsem kmečke like, pri čemer se je spominjal rodne Banja Loke, ki je bila, kot pravi Matija Glad: „nekoč velika, lepa vas s 160 glavami živine, danes pa ima le še štiri in nekaj starih žensk.“
Čeprav bodo razstavo uradno odprli šele v soboto, je že postavlje-; na in si jo bo že danes ogledalo 4 do 5 avtobusov izletnikov iz občine Dolina pri Trstu, ki je pobratena s kočevsko občino.
J. PRIMC
BRIGADA PRIHAJA
Pohod pionirjev-brigadirjev, ki se je začel že pred več tedni v Brestanici, bo prispel okoli 10. junija na območje občin Kočevje in Ribnica. Občinska vodstva ZZB in ZRVS bodo pripravila programe, kaj si' bodo brigadirji na pohodu ogledali. Pohod bo zaključen 19. junija na zboru pionirjev v Vasi-Fari. Pohodniki, ki so že več tednov na poti po partizanskih krajih, bodo tudi na območju občine Ribnica in Kočevje organizirali mitinge.
Ustni časopis
V zadnjih letih se je v ribniški občini začel vedno bolj uveljavljati zimski šport. Posebno uspela so tekmovanja v smučarskih skokih, ki so bila v Loškem potoku, Sodražici, Ribnici in drugod.
Zato je dom JLA pred kratkim organiziral ustni časopis, na katerem so nastopili trener naše državne reprezentance Ludvik Zajc, naš lanski najuspešnejši skakalec Bogdan Norčič in mladi skakalec Stane Rakar.
Poslušalcem so gostje pripovedovali predvsem o rezultatih naše reprezentance, načinu treniranja in kaj je potrebno za doseganje dobrih rezultatov.
Letos bo smučarska zveza organizirala tudi več seminarjev za vaditelje skakalnega športa, za kar je zanimanje tudi v ribniški občini. Organizatoiji domačih tekmovanj bodo na bodoča tekmovanja v smučarskih skokih povabili tudi nekatere naše najboljše skakalce. Tako bo za ta šport med mladino še več zanimanja pa tudi prireditve bodo pridobile ugled.
M. G.
USPEL KONCERT
V počastitev dneva mladosti je dom JLA Ribnica organiziral koncert, na katerem je igral veliki revijski orkester doma JLA iz Ljubljane, peli pa so znani pevci zabavne glasbe. V prvem delu je orkester iz-
vedel več del na temo NOB, pel pa it ljubljanske opere Franc Javornik. V drugem delu so nastopi-
li pevci zabavne glasbe Braco Koren, Sonja Gaberšček in Marjana Deržaj. Dvorana je bila popolnoma zasedena.
Kadri so, kaj pa bazen?
Junija tri tovarišice v šolo za plavalne učitelje
Čeprav Ribnica še nima plavalnega bazena, čeprav ga niti še niso začeli graditi, občinska zveza telesnokulturnih organizacij (ZTKO) že na veliko vzgaja bodoče učitelje plavanja oziroma potrebne strokovnjake za ta šport. Plavanje je, kot kaže, slaba točka v Ribnici, zato bo res potrebnih precej plavalnih strokovnjakov, ki bodo učili neplavalce, predvsem pa usmerjali učenje plavanja za učence osnovnih šoL Doslej sta si naziv vaditelja plavanja pridobila Alenka Oberstar z osnovne šole Sušje in Nada Požun z osnovne šole Loški potok. V juniju bo na VŠTK v Ljubljani pouk za
učitelje plavanja, torej za višje plavalne strokovnjake, kot so vaditelju
ZTKO Ribnica pričakuje, da bodo imele delovne organizacije razumevanje in da bodo v korist vseh občanov omogočile obisk enomesečnega seminarja trem kandidatinjam, in sicer Majdi Picek iz osnovne šole Ribnica, Zlati Zobec iz Inlesa in Ivi Arko z osnovne šole Sodražica. Te tovarišice so že lani opravile osnovni tečaj.
Občinska zveza za telesno kulturo bo torej priskrbela strokovni kader, za plavanje pa je potreben še bazen.
M. G.
Ribniški zobotrebci
11 PRAVILNIH - Janez Dejak iz Dolenje vasi, ki že precej časa igra na športni stavi, je v-22. kolu imel 11 pravilnih izidov tekem. Dobitek je znašal 3.137 din. Dejak je tokrat vplačal sistem kombinacij v znesku 360 din. Izplačalo se je.
ZAČASNA REŠITEV - Trenutno je spet popravljena cesta od glavne ceste v Ortnek, se pravi proti pošti Pričakujemo pa, da bo spet popolnoma uničena, ko bo padel prvi dež. To cesto namreč že nekaj let popravljajo nenačrtno, tako da nasipajo nanjo veliko peska. Čas bi že bil, da bi strokovnjaki delovne organizacije, ki to cesto vzdržuje, uvideli, da delajo napačno. Ta del ceste, dolg okrog 200 m, bi morali končno že bolj temeljito urediti ali pa asfaltirati.
LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST - Prosvetno društvo pri Svetem Gregorju je pred kratkim nastopilo na domačem odru z igro ,.Ljubezen in ljubosumnost . Tudi tokrat jih je publika prisrčno pozdravila in tako nagradila za njihovo prizadevanje. Člani društva oziroma igralci so mladinci in mladinke s tega območja. To društvo je doslej z uspehom nastopalo tudi na drugih odrih po občini Ribnica.
ROKOMETNA VESELICA -Lani, ko se je ribniški rokometni klub Inles uvrstil v drugo zvezno ligo, so rokometaši organizirali
veliko veselico. Za konec letošnje rokometne sezone bo spet veselica. Zadnjo tekmo bodo rokometaši Inlesa odigrali z Rovinjem 30. maja dopoldne.
PLESNI VEČERI - Po daljšem presledku je pred kratkim dom JLA v Ribnici organiziral ples. Zvedeli smo, da bo poslej ples skoraj vsako soboto. Plesalce bo zabaval orkester enote JLA iz Ribnice. Dom JLA še vedno pritegne precej obiskovalcev, ki si ga žele ogledati, predvsem ob1 sobotah in nedeljah.
M. G.
- Pri nas smo zastavili pravilno kadrovsko politiko: najprej izobražujemo plavalne učitelje, nato pa bomo zgradili bazen.
- Upam, da bo bazen zgrajen dovolj hitro, da učitelji ne bodo prej pozabili plavati.
M. G.
REŠETO
iL(UOl) 27. maja 1976
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI LIST
19
tedenske
Četrtek, 27. maja - Avguštin Petek, 28. maja - Vojislav Sobota, 29. maja - Majda Nedelja, 30. maja - Ivana Ponedeljek, 31. maja - Angela Torek, 1. junija - Justin Sreda, 2. junija - Evgenij Četrtek, 3. junija - Karel
LUNINE MENE
29. maja ob 2.47 uri - mlaj
BREŽICE: 28. in 29. 5. ameriški barvni film Amerikan grafiti. 30. in 31. 5. ameriški barvni film Vojna sreča. 1. in 2. 6. ameriški barvni
ni)
SLUŽBO DOBI
FANTA, prostega vojaščine, sprejmem na stanovanje in hrano za popoldansko pomoč na manjši kmetiji. Preskrbim službo. Franci Hlebš, Sneberska 34, 61260 Ljubljana-Polje.
POTNIKA za prodajo rolet zaposlim. Najraje vestnega upokojenca. Naslov v upravi lista (1518/76).
ZDRAVNIŠKA družina na Gorenjskem išče gospodinjo. Nudimo vso oskrbo, komfortno stanovanje v novi hiši s posebnim vhodom in plačilo po dogovoru. Pišite na naslov: Ajda Lesjak, 61000 Ljubljana, Gestrinova 2.
SLUŽBO ISCE
V VARSTVO vzamem otroka, starega od treh let naprej. Stanujem dobrih 15 minut iz Sevnice. Naslov v upravi lista (1630/76).
STANOVANJA
DEKLE išče opremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1593/76).
OPREMLJENO sobo oddam dvema dekletoma. Rozman, Glavni trg 4, Novo mesto, zadnji vhod.
IŠČEM sta .je, sobo in kuhinjo, sanitarije s kopalnico, najraje v Sevnici. Soba je lahko opremljena ali neopremljena. Jože Tabor, Šmarčna 14, 68294 Boštanj.
Motorna vozila
FIAT 750 poceni prodam Ogled popoldne. Pod Trško goro 61.
MOTORNO KOLO Tomos puch 175, prevoženih 27000 km, ugodno prodam. Pope, 68250 Brežice, Gubčeva 8.
PRODAM zastavo 750 de luxe, letnik 1974, dobro ohranjeno. Jože Bartolj, Regerča vas 100, Novo mesto.
PRODAM skoraj nov motor APN 4, 49 ccm. Informacije vsak dan na Bregu 13, Novo mesto.
-PRODAM traktor znamke Pasuuali (30 KM) s 4 priključki. Femc, Muhaber 16 b, Novo mesto.
PRODAM VESPO SS 180 ccm. Anton Rus, Matije Gubca 49, Metlika.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjeno. Ogled možen v popoldanskem času. Franc Nosan, Žabja vas 36, Novo mesto.
POCENI prodam 'Wartburg, letnik 1968, ohranjen in v voznem stanju. Naslov	v	upravi	lista
(1628/76).
PRODAM tovorni avto MAN 635 kiper.	Nasl<Jv	v	upravi	lista
(1629/76).
PRODAM	ZASTAVO 750, letnik
1970.	Naslov	v	upravi	lista
(1637/76).
PRODAM osebni avto zastava 750, letnik 1968 po ugodni ceni. Silvo Mišjak, Regerča vas 25, Novo mesto.
PRODAM enoosni traktor Agria diesel 12 KM s priključki: kosa, plug ter prikolico. Je v dobrem in voznem stanju. Lado Resnik, Loke 6, Leskovec pri Krškem.
PRODAM osebni avto zastava 750, letnik 1971. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 22-441 interna 235 od 6. do 14. ure ali popoldne na naslov: Etanko Colarič, Dol 22, Podbočje.
PRODAM fiat 750. Mali, Bršlin 57.
PRODAM traktor Kornik 20 KS s koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo, Artiče.
PRODAM
12, 13 in 15-colski gumi voz in vozove za traktor prodam. Bulc,
film Los Amigos.
KOSTANJEVICA:	29.	5.
francoski barvni film Belmondo veličastni. 30. 5. italijanski barvni film Lovci na glave.
KRŠKO: 29. in 30. 5. angleški film Zadnji dnevi Hitlerja. 2. 6. angleški film Pred milijon leti
METLIKA: Od 27. do 30. 5. italijanski barvni film Cvet 1001 noči.
MIRNA: 29. in 30. 5. francoski film Neznanec je prišel z dežjem.
NOVO MESTO, KINO KRKA: Od 28. do 31. 5. ameriški barvni film Aliče ne stanuje več tukaj. Od 1. do 3. 6. ameriški barvni film Kockar (kvartopirec).
RIBNICA: 29. in 30. 5. ameriški barvni film Suzana in Jeremy.
SEVNICA: 29. in 30. 5. ameriški film Mož, ki je ljubil Cat Dancing.
TREBNJE: 29. in 30. 5. barvni kriminalni film Pogreb v Los Angelesu.
OB
KUPIM
KUPIM DOBRO OHRANJENO enodružinsko hišo z nekaj zemlje na relaciji Cerklje-Brežice. Pišite na naslov: A. V., Kubed 9, Slov. Gračišče, Koper.
KUPIM enofazni hidrofor. Ponudbe pošljite na naslov: Alojz Zaniida, Uršna sela 68.
KUPIM spaček fuigon, AMI 8 ali Katrco R-4 v voznem stanju in registrirano. Rok odplačevanja eno leto, nekaj denarja dam takoj. Navedite ceno avtomobila. Naslov v upravi lista (1650/76).
Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik.
PRODAM vse tri košnje na travniku za Kopitarno v Sevnici. Informacije po telefonu (061) 53-085 po 13. uri.
PRODAM japonski radiokasetni magnetofon Kingsound. Janez Železnik, Koštialova 25, Novo mesto.
PRODAM samonakladalno prikolico Pionir 17, obračalnik za BCS in traktorski dvobrazdni plug, vse v odličnem stanju. Praznik, Grmovlje 5, Škocjan.
PRODAM 7 let staro kravo, brejo 8 mesecev. Naslov v upravi lista (1589/76).
PRODAM ozvočenje in gradbeno parcelo v Krškem. Naslov v upravi lista (1596/76).
UGODNO prodam 1500 kosov deset let rabljene in še dobre strešne opeke. Poizve se v Novem mestu, Šolska 13.
MIZARJI! Prodam novo podajalno napravo ELU. Viktor Blatnik, Črmošnjice 4, Stopiče.
ŠKOTSKE OVČARJE mladiče z odličnim rodovnikom prodam. Brigita Keber, Prvomajska 39, 68290 Sevnica.
PRODAM pse ovčjake, stare 9 tednov. Kastelic, Šentjošt 19, Stopiče.
POCENI prodam rabljene dele za NSU 1200 C. Peter Langer, Krško, Cesta 4. julija 52, telefon (068) 71-503 popoldne.
PRODAM motor za škodo 1000 MB in druge dele. Jože Tadič, Ragovo 3, Novo mesto.
PRODAM perlit in peč na olje EMO. Hrvatin, Bršljin 44, Novo mesto.
PRODAM motorno kosilnico Alpina v dobrem stanju. Alojz Starc, Ma-koša 3, 61331 Dolenja vas.
POCENI prodam dve prikolici za osebni avtomobil nosilnosti 400 in 500 kg. Peter Kastelic, Gorenja Podgora 3, 68342 Stari trg ob Kolpi.
PRODAM kosilnico BCS (kosa 1,10 cm), mlin za žito na par kamnov in luščilnico za proso in ječmen, vse v dobrem stanju. Cesar, Goriška vas 3, Mirna peč.
PRODAM električni štedilnik, peč na olje, trajno žarečo peč, štedilnik Kuepperbusch, kuhinjsko kredenco in peč za centralno ogrevanje (30.000 kalorij). Vprašajte: Regerča vas 9 a, Novo mesto.
POCENI prodam motorno kosilnico z jermenico znamke Irus ter pony expres. Kovačič, Vinja vas, Stopiče.
PRODAM frezo Agria 7 KS, žetveno napravo s snopovezalko za kosilnico Figaro. Naslov v upravi lista (1624/76).
PRODAM kravo v šestem letu starosti, brejo 8 mesecev s 4. teletom. Naslov v upravi lista (1625/76).
PRODAM kavč. Majde Šilc 22, stanovanje 19.
PRODAM 400 kosov iso-span zidakov: Kržišnik, Krška vas 35.
UGODNO prodam malo rab,;eno spalnico. Naslov v upravi lista.
PRODAM kosilnico BČS v odličnem stanju. Sevno 8, Otočec.
PRODAM grablje sonce s štirimi kolesi, traktorski in konjski priključek. Janez Vide, DoL Stara vas 21, Šentjernej.
PRODAM ZAJCE - 28 mladičev do dveh mesecev starosti, 2 samca in samico z mladiči. Ogled 28. in 29. maja popoldne in 30. maja dopoldne. Polde Kastelic, Žabja vas 36.
V KRŠKEM prodam kozolec in
• strojno košnjo. Toni Šulc, Sovretova 2, telefon 71-791 popoldne.
PRODAM eno od dveh čistokrvnih nemških ovčark z rodovnikom ali brez. Lavrica 82, Škofljica.
PRODAM prvoklasno opeko, 1000 kosov BH 8, 2000 kosov BH 4 ter 2000 kg betonskega železa. Drska 38.
UGODNO prodam lep prostor za vi-kend na Gradniku. Ogled vsak dan. Informacije dobite pri Francu Kambiču, Gradnik 12 pri Semiču.
V VINJEM VRHU pri Beli cerkvi prodam sončno parcelo za vikend. Elektrika na parceli, dostop z vsemi vozili Jože Kromar, Pu-terlejeva 41, Ljubljana.
PRODAM večjo hišo v Metliki, primerno za obrtnike ali gostilničarje. Informacije: Gostilna Badovinac Nikola, Metlika.
PARCELO za vikend na Trški gori ugodno prodam. Ogled od 11. do 12. ure. Naslov v upravi lista (1645/76).
RAZNO
POROČNI PRSTANI! - Če si trajen in lep spomin želite, stopite k zlatarstvu v Gosposko 5 v Ljubljani, poleg univerze! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
V SOBOTO, 22. maja, se je izgubila psica, lovska trierka. Sliši na ime Brina. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči na. naslov: Rezka Jelenič, Črnomelj, Kolodvorska 54, tele-‘ “ '-262.
fon 76
&
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in sestre
FRANČIŠKE ZOFIC
iz Šentjerneja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, sosedom za podarjeno cvetje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sindikatu in sodelavcem Iskre Šentjernej, veletrgovini Agraria iz Brežic za podarjene vence in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Ivan, sinova Valter in Pavle, hčerke Branka, Dragica in Milka z družinami ter sestre Ančka, Tončka in Albina.
Osnovni organizaciji sindikata Lekarne Novo mesto, se Posebna šola Novo mesto prisrčno zahvaljuje za din 400,00 namesto venca pok. očeta mr. Marije Oblak.
imuna
ANG EU GRANDOVEC iz Livolda pri Kočevju, čestita za njen god stara mama.
DRAGI MAMI in stari mami MARIJI KOČEVAR iz Bojanje vasi št. 18 želi za njen 70. rojstni dan vse
najlepše ter še mnogo zdravih in srečnih let hčerka Mary z družino iz Kanade, Longueuil, LepiphaniL
DRAGIM staršem JANEZU in ALOJZIJI KLEMENČIČEVIMA iz Ždinje vasi št 41 želijo obilo sreče in zdravja ob praznovanju 40-letnice skupnega življenja otroci Slavka, Franci in Ivan z družinami.
NA EKONOMSKI fakulteti je diplomirala DARINKA USENIK iz Nove Gorice. Iskreno čestitamo! Usenikovi.
JOŽEFA ČANŽELJ, Mirna peč 78, opozarjam vse tiste, kateri govorijo neresnične stvari o meni, posebno, da je hiša last domačih, naj prenehajo s temi govoricami, ker jih bom v nasprotnem primeru sodno preganjala. Hiša je od otrok, kot žena pa imam tudi jaz pravico do hiše, ke' sva jo s pokojnim možem gradila skupaj, pa tudi posojilo sva sama plačala.
FRANČ PIRNAR, Dolenja vas 21, Mirna peč, prepovedujem vsako vožnjo po moji parceli št. 1/1958 na Laparjih vsem, razen solastnikom. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
JERIČ - GAŠPERŠIČ VERA, Celje, Grčarjeva 2, sporočam, da sem s sklepom občinskega sodišča v Celju in občinskega sodišča v Novem mestu (Dn. št. 0506/72 in Da št. 1144/75) postala lastnik vseh po materi Emiliji Jerič podedovanih zemljišč v ic.o. Bela cerkev, vi. št. 1069, in k.o. Dobrava, vi. št. 194. Ivan Jerič, Tomažja vas 23, Škocjan, in Franc Jerič, Otočec ob Krki, si lastita gozd in travnate površine v Vinj vrhu in vinograd v Libršah in to tudi izkoriščata. Ker sem edini od sodišča imenovani lastnik te zemlje, jima javno prepovedujem uporabo le-tega. Če tega ne bosta upoštevala, bom škodo sodno izterjala.
ANA ČRTAL1Č, Dobrava 1, prepovedujem vožnjo in povzročanje kakršnekoli škode po parcelah in domačiji v Grobljah 28 pri Šentjerneju. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali.
ALOJZIJA UMEK, delavka, zdravstveni dom Novo mesto, Jenkova 1, preklicujem in obžalujem vse trditve glede Jožefe Modic, Terezije Kos in Tince Horvat, delavk zdravstvenega doma iz Novega mesta v zvezi s smrtjo Anice Progar, ter se jim zahvaljujem, da so odstopile od tožbe.
^OBVESTILA ■
VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da prodaja po ugodni ceni 1 leto stare kokoši, bele težke in rjave srednje težke, zelo dobre nesnice, domače hranjene. Dobite jih lahko vsak dan. Istočasno obveščamo, da se dobijo enodnevni piščanci do 30. junija. Priporoča se Mijo Gunjilac, 68281 Senovo, telefon 75-375.
VGRAJUJEM vse vrste rolet in žaluzij, kakor tudi aluminijaste karnise po meri. Lojze Me.dle, Roletar-stvo, Novo mesto, Žabja vas 47 (pri transformatorju).
KLUB ZA VZREJO ŠPORTNIH IN SLUŽBENIH PSOV Novo mesto, obvešča vse lastnike čistopasem-skih psov, da bo v nedeljo dne 6. junija 1976 ob 9. uri v Novem mestu na rokometnem igrišču na Loki ocenjevanje zunanjosti psov. Pozivamo vse lastnike čisto-pasemskih psov starih najmanj 9 mesecev, da se ocenjevanja zanesljivo udeležijo. Upravni odbor kluba.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre in nadvse skrbne žene, mame, babice, tašče in sestre
ZOFIJE ŽUŽEK
roj. VVOLF
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sošolkam, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni za požrtvovalnost in nesebično pomoč zdravnikom pljučnega oddelka splošne bolnice v Novem mestu, dr. Zakrajškovi, dr. Trobišu in dr. Gluecksu, zdravstvenemu in strežnemu osebju, posebno sestrama Lojzki Gospodarič in Jožici Kek za njuno prizadevanje ob bolnici. Prisrčna hvala organizaciji ZB NOB Novo mesto, tov. Ladu Stibriču za poslovilne besede in pevcem zbora „Dušan Jereb" za zapete žalostinke. Vsem, ki ste sočustvovali z nami in nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni!
Novo mesto, 21. maja 1976
ZAHVALA
Po težki in mučni bolezni nas je v 24. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba hčerka, sestra in tetica
MARIJA
KRAJNC
Stranje (Zalog) 35, Zabukovje
Iskrena zahvala sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, sosedom Žvegličevim in Drstvenškovim za pomoč v najtežjih trenutkih ter ostalim sosedom Hvala vsem za izrečeno sožalje in podarjene vence in cvetje, dr. Klunu iz klinične bolnice nevrokirurgije Ljubljana ter strežnemu osebju za pomoč in dr. Pesjaku ter voznikom reševalne postaje Sevnica, govorniku Vinku Leskovšku za poslovilne besede in župniku iz Zabukovja za opravljeni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo obiskovali v bolnici in doma ter jo tolažili v času bolezni, in vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti do preranega groba.
Žalujoči: ate, mama, sestri Tončka z družino in Jožica, stari ate in stara mama ter vse drugo sorodstvo
strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak ■01	d 22 ilm, vsaka nadaljnja
druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23—611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica Ljubljana.
ZAHVA LA
Po težkem trpljenju nas je 17. maja za vedno zapustila
ŽITNIK
FRANČIŠKA
posestnica iz Štravberka št. 5
K večnemu počitku smo jo spremili 19. maja 1976 ob 17. url Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in domačim za veliko udeležbo pri pogrebu, posebno sosedom, družinam Zoran, Blažič, Robek in Piletič za nesebično pomoč v težkih trenutkih našega življenja. Iskrena hvala faranom za obiske, vence in spremstvo k večnemu počitku v grob njenih staršev. Hvala častiti duhovščini za cerkvene obrede ter tov. Murgljevi in njenemu razredu.
Žalujoči: vsi ostali in vsi, ki ste jo v življenju spoštovali
Štravberk, Murska Sobota, Šmaijeta, Šentjernej, Trebelno, Selo, Trška gora, Boštanj in Ljubljana
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega ata in brata
FRANCA
KAMBIČA
iz Gradnika 12
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem, sorodnikom, znancem in vsem ostalim za pomoč v najtežjih trenutkih, za darovane vence, cvetje in izraženo sožalje. Lepa hvala župniku za opravljeni obred, ZB NOV Štrekljevec, kolektivu Iskre Semič, TGP Metlika in prav vsem, ki so ga spremili do njegovega preranega groba.
Žalujoči: žena Francka, sinova Vid in Franc, hčerke Mimica, Darinka, Angelca z družinami ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marian Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge Peter Simič.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni __ani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE raiONIIR NOVO MESTO
TELEVIZIJSKI
PRODAJA STANOVANJA V N0VI6RADU - ISTRA
DELOVNE ORGANIZACIJE
TUDI VAM PRIPOROČAMO NAKUP STANOVANJ PRIMERNA ZA LETNI ODDIH DELAVCEV
i
-	<	«VV
"* • IX . ' ^ * '■ ‘•fr-
•f- sri^.-r\t >5&TV!2-'^ ;
M"T"-
-J.  ... -.4 ——r——->-*•	*
w$mm^ ;
STANOVANJA BODO DOGRAJENA V AVGUSTU 1976
Vse informacije daje SGP »PIONIR« Novo mesto, Komercialni oddelek Ljubljana, Dvoržakova 5/I, tel. (061) 321-381, 321-349, 321-347, Novo mesto (068) 21-826 in Zagreb (041) 410-523.
V času od 8. do 17. maja so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Senica iz Senovega - Adrijano, Majda Voglež iz Črnca - Roberta, Karolina Bogovič iz Bukovška -Petra, Ana Kranjčič iz Cundrovca -
Mojco, Mira Tušak iz Črešnjevca -dečka, Dragica Poljak iz Kupljenovega - dečka, Željka Andretič iz Samobora - Hrvojko, Mira Matijaščič iz Brega ne — Miroslava, Marija Novak iz Senkovca - dečka, Štefka Kržičnik iz Kalce Naklo - dečka, Katica Mohorič iz Lučevnice - Nedeljko, Ružiča Petrač iz Brdovca - Tena ta, Boža Zorko iz Dečnega sela - dečka, Silva Vrisk iz Sevnice - Draga,
' Marjeta Kelnerič iz Boštanja - Matjaža, Olga Rožman iz Gor. Lenarta - Brigito, Dragica Deščak iz Bestovja - deklico, •Ljubica Sokolovič iz Breganc -dečka, Anica Maček iz Drenovca -deklico, Durdica Šinko iz Laz -Aleksandra, Marija Pinterič iz Dečnega sela - Aleksandro, Boža Zobarič iz Mostca - Majo, Slavica Plevnik iz Draš - deklico, Draga Bergant — deklico. ČESTITAMO!
ČETRTEK, 27. MAJA: 8.10 TV v šoli (Ze) - 10.00 TV v šoli (do
11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.25 Cvetlične pravljice, barvna oddaja (Lj) - 17.40 Neven, barvna serija TV Beograd (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Mozaik (Lj) - 18.30 Velika koralna pregrada - II. del barvnega filma (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.55
Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 D. Guardamagna: Puccini - barvna nadaljevanka (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih ^.j) -	21.15
Četrtkovi razgledi: Človek in gozd, barvna oddaja (Lj) - 21.45 Iz koncertnih dvoran:	J. Brahms:
Pesem usode M. Bravničar: Riba Faronika (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) - 22.40 Kronika festivala JRT
- Portorož 76 (Lj)
PETEK, 28. MAJA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do
11.05) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.30) (Zg) - 17.15 Križem kražem (Lj) - 17.25 Morda vas zanima (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ansambel Borisa Terglava in Henček s svojimi fanti (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Veter, voda in zemlja, orožje narave, barvna filma s festivala znanstvenih in tehničnih filmov (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -
19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski	notranjepolitični
komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 A. Marodič: Maček - oddaja iz cikla Mali oglasi (Lj) - 20.45 Propagandna oddaja (Lj) - 20.50 Komu ali čemu je zemljan pokoren, barvna oddaja iz cikla Človek brez meja (Lj) - 21.20 Barvna propagandna oddaja (Lj) -21.25 Helena, sodobna ženska -barvna serija (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) - 22.30 Glasbena oddaja (Lj) -	22.55 Kronika
festivala JRT - Portorož 76 (Lj)
SOBOTA, 29. MAJA: 9.30 TV v šoli (Bg) - 10.35 TV v šoli (Zg) -
12.00 TV v šoli (do 12.30) (Sa) -
15.55 Nogomet Sloboda:Partizan (do 17.50) (Bg, Lj) - v odmoru
- 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) -	18.25 Veliki
raziskovalci - serijski barvni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Ckkcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -	19.50 Tedenski
zunanjepolitični komentar (Lj) -
19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 TV žehtnik -satirično-zbadljiva oddaja (Lj) -
20.30 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 20.40 Celovečerni film (Lj)
- 22.30 Kronika festivala JRT -Portorož 76 (Lj) - 23.00 625 (Lj)
NEDELJA, 30. MAJA:	8.55
Poročila (Lj) - 9.00 Za nedeljsko
3 juti Zaic
Miha Zajca (Lj) - 9.30 625 (Lj) -
10.00 Bitka za ranjence, barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) -10.45 Otroška matineja: Mihec iz Loennberga, Zgodba o Poluhcu, barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Bgd) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) - Nedeljsko popoldne: Morda vas zanima:	Mima Jauševec -Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial - Okrogli svet - TV žehtnik - Moda za vas -Poročila - 18.45 Otvoritev proge Beograd - Bar, reportaža (Bgd) -
19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Festival JRT 76
- reportaža iz Portoroža (za JRT) (Lj) - 20.20 Festival JRT 76: Izbor igranega in dokumentarnega programa (Lj) - 21.30 Športni pregled (Zg) - 22.10 TV dnevnik (Lj)
PONEDELJEK, 31. MAJA: 8.10 -TV v šoli (Zg) - 10.00 TV v šoli (do 11.05) (Bgd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) (Zg) - 17.10 Zgodbe o Poluhcu, barvna oddaja (Lj) - 17.25 Zasebna življenja: Škorec (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj)
- 18.05 Mozaik (Lj) - 18.10 Potapljanje z akvalungami, barvna oddaja (Lj) - 18.35 Odločamo (Lj)
- 18.45 Mladi za mlade (N. Sad) -
19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -
20.00 Pergolesi:	Služkinja -gospodarica, barvna TV opera (Lj)
- 20.50 Kulturne diagonale (Lj) -21.40 Mozaik kratkega filma: Okno, barvni film (Lj) - 21.55 TV dnevnik (Lj)
TOREK, 1. JUNIJA: 17.10 Vrtec na, obisku: Na kmetiji, barvna oddaja (Lj) -	17.25 Uganka
Silverkronskega gradu, barvna serija (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (N. Sad) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Mednarodna obzorja (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Šiškov: Mračna reka, TV nadaljevanka (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj)
SREDA, 2. JUNIJA:	17.00
Leteči vrtnar - barvna oddaja (Lj)
- 17.15 Pionirji fotografije, barvna serija (Lj) - 17.45 Obzornik (Lj) -
18.00 Od zore do mraka (Lj) -1 8.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Vladimir Nazor - Življenje in delo, dokumentarna oddaja TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Vohljač,
barvni film (Lj) - 22.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) -
22.35 Miniature: Odetta, 4. del barvne oddaje (Lj)
ČETRTEK, 3. JUNIJA: 15.40 Nogomet Radnički (Niš):Velež, prenos, v odmoru . .. (Bgd, Lj) -
17.35 Neven, barvna oddaja TV Beograd (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Okrogla miza o Vladimiru Nazoru, oddaja TV Zagreb (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) -19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 D.< Guardamagna:	Puccini, barvm nadaljevanka (Lj) - 21.05 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.15 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.45 TV dnevnik (Lj) - 22.00 Glasbeni magazin (Lj)
IM!
f:-. -a
a
V času od 13. do 19. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Francka Mavrinec iz Nove Lipe — Marijo, Antonija Mrzljak 13^ Črnomlja - Iztoka, Marija Pezdirc iz Metlike — Melito, Majda Pavlenič iz Hrastja - Katarino, Jožica Bratkovič iz Gornje Brezovice -Mojco, Mihaela Škufca iz Klopc -Rudija, Jožica Kramar iz Globočdola - Mirana, Ivanka Lipovščak iz Pribanjcev - Maria, Antonija Ribarič iz Metlike — Blaženko, Stanislava Krštinc z Rožnega vrha - Roberta, Nada Zagorc iz Dolnjega Vrhpolja - Aleša, Marija Veselič iz Podzemlja -Andrejo, Dragica Klepač iz Krasinca
- Kristino, Dragica Gerkšič iz Semiča - Saška, Marija Ogrinc iz Šentruperta - Majo, Marija Mežnaršič iz Velikega Gabra - Sašo, Ivanka Brunskole iz Jelševnika Tomaža, Justina Kovač iz Črnomlja
- Veroniko, Marija Palninc iz Gorjan -	Andreja,	Marija Žarn	iz
Globočic	-	Tonija,	Jelka Župan	iz
Črnomlja	-	Anito,	Marta Pelko	iz
Šentjanža	-	Jožico,	Jožica Kapš	iz
Regrče vasi - Davida, Amalija Pezdirc iz Metlike - Vojka, Anica Pavlovič iz Metlike - Katjo, Albina 1 Škedelj iz Straže - Matjaža, Irena Kostanjšek iz Senovega - Sabino, Jelka Pešič iz Vavte vasi - dečka, Ivanka Sinur z Drečjega vrha -dečka. Ana Kožar iz Zakanja -deklico. - ČESTITAMO!
"S,
81
IVAN CANKAR
Hlapec Jernej in njegova pravica
„Pa ga greš tožit? “
„To se pravi... ne maram ga spraviti na vislice, tudi v ječo ne. Ampak razsodijo naj po pravici."
„Kaj ti je storil? “
..Štirideset let sem delal tam. In ko sem dodelal, je prišel in je rekel: pojdi!“
Kmet je pogledal mrko in je švrknil po konju.
„Tako. Pa ga greš tožit? “
„Kaj se to pravi: tožit? Svojo pravdo grem razložit, naj razsodijo! Pravico hočem sebi in drugim in vsem — krivice nikomur!"
„Ali boš kaj opravil? “
„Bom. Veliko je sodnikov na svetu, postava pa je samo ena!“
„Prav nič ne boš opravil!"
Kmet seje tako močno okrenil proti Jerneju, da je nategnil vajeti in se je koleselj skoraj ustavil.
,,Če hočeš poslušati pametno besedo, hlapec, poslušaj: skoči takoj s koleslja in sc napoti, odkoder si prišel! Zakaj hlapec proti gospodarju še nikoli ni nič opravil, kaj šele, če je pravica in postava na gospodarjevi strani! Star si, lahko bi to vedel! Ampak veš, kaj bi storil jaz, če bi me
hodil hlapec tožarit, po krivem ali po nekrivem? Dal bi Šimnu in da bi Jakcu vsakemu en cepec v roke in bi rekel: zdaj pa mlatita po njem, dokler vama roke ne omahnejo, zato da bo drugikrat razločil, kdo da je gospodar in kdo daje hlapec! Tako bi jima rekel, glej! — Tam, ali vidiš, tam pa je krčma, tam bom ustavil!"
Kmet je pokazal z bičem na polje, krčme pa nikjer ni bilo. Zato je Jernej vzel culo in je vzel škornje, pa je skočil z voza in seje opotekel proti jarku. Kmet je švrknil po konju, vzdignil se je prah.
Jernej je gledal žalosten za njim.
„Kakor otrok je: dobro potico je jedel, dobro vino je pil, pa ne pozna lakoti. Krivice ni občutil, pa ne pozna pravice. Bog mu bo sodil po svojih postavah in po svojem usmiljenju!"
Hitro seje vzdignilo sonce, kmalu je pripekalo, kmalu je bil Jernej truden od vročine. Hodil je eno uro, hodil dve uri, noge so otrpnile: pa je od daleč, s hriba, zazvonilo poldne; in Jernej je bil lačen. Ni več dolgo romal, ni več dolgo čakal, bela krčma seje zasvetila ob cesti.
Samo dvoje gostov je bilo v krčmi: mlad kmet, ki je Bogu dan kradel in je bil že opoldne pijan; in pa droben, siv in prihuljen starec, v obnošene cunje oblečen, ki je igral na harmoniko in prepeval kvante. Reč je bila taka, da je Jemej najprej pozdravil, nato pa pljunil.
„Le sem, le sem!" je vabil mladi kmet.
Jernej ga ni pogledal in ga ni maral poslušati in je sedel za drugo mizo.
,,Kaj smo razbojniki? " seje razjezil kmet in je izkušal, da bi naredil trezen in pameten obraz. „Kam in po kakšnih potih, očka? "
„V Ljubljano!"
„Tak v Ljubljano? Pa ne tožit? "
„Tožit!“
„Bog daj sreče! Koga tožit? "
..Gospodarja."
„A? “
..Gospodar moj, pravijo, da je! Tisti kmet je rekel, ki me je spodil z voza; in tudi župan je rekel."
„Kako pa je bilo? Kako pa? Kako pa sta prišla navzkriž? " je hitel kmet in je bil tako vesel, da se je Jernej ves začudil.
„Kako? Delal sem, pa sem dodelal; mlad sem bil nekoč, zdaj sem star. Pa je rekel: pojdi!"
„Ho, ho, ho!" se je zasmejal kmet krohotoma in je udaril starega godca po rami. „Ali si slišal, Andrejec? Ali si slišal? Hlapec gre tož;t gospoda rja!"
Godec je stisnil harmoniko med kolena, da je zacvilila, in se je zasmejal tako od srca, da so mu pritekle solze iz oči.
,,No, ti hlapec, ki greš tožit gospodarja, glej!"
Oddahnil si je kmet od..smeha, odkašljal se je in je pokazal s prstom na godca.
..Glej, temu ni prišlo na misel, da bi tožil;- zakaj pameten je in pozna pravico. Zdaj bo že dobrih nekaj let, da sem ga spodil, prav na lepem sem ga spodil, ker se mi je tako zazdelo. Pa je vesel; pa se mu nič ne zdi, pa se mu lahko smejem, pa ga lahko ščipljem!"
Uščipnil ga je v laket, godec se je po otročje nakremžil, zaječal je tenko in je visoko vzdignil kolena. Nato sta se obadva zasmejala.
Jernej je popil vino, kozarec se mu je tresel v roki.
„Tako si se opljuval, nevernik, tako si oskrunil božjo podobo!"
In je vstal nespočit, zadel je culo in je šel. Skozi okno ga je še pozdravljal prešerni smeh kmetov in godcev.
Cesta se je širila, v daljavi je ugledal Jernej sivi prah nad mestom. Pa mu je prišla naproti ženska, otroka je držala v naročju, opotekala seje kakor pijana in je jokala naglas. Tudi otrok je ječal in se je ovijal matere z obema rokama okoli vratu. In ko je ugledala Jerneja, je vzdignila zabuhli objokani obraz in je vzkliknila.
„Ali je to pravica, povejte mi, človek, kdor ste!"
Prijela je otroka in ga-je vzdignila in gaje pokazala Jerneju. Lep otrok je bil, oči pa je imel rdeče in tope.
..Človek, tudi pri Bogu ni pravice, ni je v nebesih! Kaj je storil ta moj otrok Bogu, Materi božji in svetnikom? Kaj je storil, da nikoli ne bo videl matere ne očeta? Posušila se roka, ki ga je udari-ia s slepoto, sina mojega, nedolžnega, brez greha prekletega! -- Povejte, človek, ali je pravica na svetli in v nebesih? "
Objela je otroka s trepetajočo močjo, zajokala je naglas in je šla dalje.
Jernej je povesil glavo.
XI
Veliko mesto je Ljubljana. Hiše so visoke, stoje po vrsti, druga tik druge, nič plotov ni vmes. Vse ceste so polne ljudi, vsak dan velika maša in procesija. Duhovnikov je toliko, da bi držal človek klobuk kar v roki. Od jutra do večera zvoni in potrkava. Kakor po semnju hodi človek, ne ve, kam bi pogledal, kako bi se prestopil in koga bi vprašal.
Dolgo je romal Jernej križem po ulicah in je ogledoval ta čuda; nato je stopil v cerkev, pokleknil je pred stranski oltar in je dolgo molil. Vse tiho in mračno je bilo v cerkvi, lahko seje človek-tam pogovarjal z Bogom.
Ko je Jernej odmolil, je bilo veliko in trdno njegovo zaupanje.
„Morda je še dolga cesta, morda so še težka pota, s kamenjem posuta, z robidovjem zastražena!" je pomislil. „Ampak nekoč bo že ceste konec, nekoč se bodo že odprle duri! Bog ni skril pravice, kakor skopuh svoje srebrnike! Na sto vrat bom trkal, stoprva pa se mi odpro na ste-' žaj!"
Tako seje vrnil na cesto in je vprašal gosposkega človeka, ki je prišel mimo:
„Kje so sodniki, da bi se jim pritožil in da bi jim razložil svojo pravdo? "
Najprej se je gosposki človek začudil, nato se-" je zasmejal.
„Oče. poiščite in izberite jezičnega dohtarja, pa se bo pritožil in bo razložil pravdo!"
„Pa kaj je potreba jezičnega dohtarja, če je pravica taka, da bi jo slepec pregledal in glušec razločil? Ne pravdam se za mejo, ne za pot, nikogar ne maram ukaniti - čemu bi hodil k sleparjem, jezičnim dohtarjem? Ne pravde, pravice iščem!"
„Dolgo boste iskali, oče! Iskali so pravice, veliko jih je bilo, pa so obležali na poti; Pilatuž pa si je umil roke!"
Rekel je in se je zasmejal in je šel po svoji poti.
„Tudi ta je okusil krivico!" je pomislil Jernej., „Zakaj smejal seje, ko mu je bilo do joka!"
In je hodil po ulicah, izpraševal je in je iskal in je našel.
Velika hiša je bila, visoka in prostrana, kakor ji Jernej še ni videl enake. S plahim korakom je stopil v vežo.
s
JJcvvN
n
u je vse prepozno
Za Angelco ni pokoja
Z gotovostjo si upam trditi, da bo vsaj devet desetin bralcev našega lista v črnomaljski občini že ob prvem pogledu na fotografijo spoznalo portretiranko tega tedna. „Glej no, saj to je Novakova Angelca,“ bo marsikdo dejal Nedvomno pa je, da bi Angelca takoj prepoznala vsaj devet desetin črnomaljskih občanov.
„ V sedemindvajsetih letih, kolikor sem v službi naf prej pri tajništvu za notranje zadeve in sedaj na Postaji milice v Črnomlju, lahko rečem, da sem spoznala večino ljudi v teh krajih; prav tako pa me poznajo oni, " mirno, skoraj zadržano pripoveduje Angelca Novak, vodja pisarne na črnomaljski Postaji milice. Angelca je ena od treh uslužbencev te PM, ki jih je pred kratkim zvezni sekretar za notranje zadeve odlikoval z zvezno plaketo za 25-letno delo v organih za notranje zadeve Odkar je 1949 kot dvajsetletno dekle prišla Angelca iz Pribincev, vasi pri Adlešičih, v Črnomelj in se zaposlila pri takratnem tajništvu za notranje zadeve, je zvesta temu delu. ,JVikoli ne pomislim, da bi si kje drugje iskala službo; kaj takega mi ni prišlo na misel niti takrat, ko sem bila še mlada. To delo imam rada in upam, da si bom tudi pokojnino prislužila na tem mestu," pravi Pravzaprav Angelca nič kaj rada ne misli na čas, ko se ji bo stekla delovna doba. „Če se bo le dalo, tudi takrat ne bom šla v pokoj. Kaj naj samo doma čepim in skrbim za družino? Saj bi me bilo konec od dolgega časa! Še sedaj komaj čakam, da mine tisti dopust... “ Ljudje, ki po raznih 'opravkih prihajajo na črnomaljsko Postajo milice, ve-
do, kam se morajo obrniti: če je le moč, jim bo Angelca gotovo ustregla. Uslužbenci zavarovalnice Sava pravijo, da toliko podatkov, ki jih potrebujejo pri svojem delu, ne dobe nikjer drugje kot v Črnomlju pri Angelci.
Njeno delo znajo ceniti predvsem njeni kolegi „Če-prav sem tu šele leto in pol, lahko rečem, da sem se nič kolikokrat lahko prepričal, da je Angelca izkušena, pridna, marljiva in vestna delavka," jo pohvali komandir Vili Fortun. Novakova velja za mirno in preudarno žensko, ki ne izgublja besed po nepotrebnem; če pa na partif skem ali sindikalnem sestanku spregovori, njenim tehtnim mislim vsi prisluhnejo.
Čeprav je njena mladost tekla v letih, ko so se morali tudi še na pol otroci zrelo odločati o usodnih vprašanjih - kot 14-letno dekletce je bila februarja 1943 sprejeta v SKOJ, dvojno dobo ima priznano od februarja 1944, jeseni tega leta je bila komaj 15-letna sprejeta v partijo -ne obsoja povprek današnje mladine, kot to rad počne marsikdo. „Seveda danes živijo mladi popolnoma drugače; saj tudi ne bi bilo prav od njih zahtevati, da se vede jo, kot da smo v vojni Tudi razvajeni so, vendar smo za to v glavnem krivi starši Moj starejši sin je bil tak, da sem mislila, da ne bo preživel vojaščine. Pa jo je, in še kako junaško! Če bi bilo potrebno, bi bili taki, kot smo motali biti mi. “
In Angelci Novakovi, tej po stažu najstarejši komunistki na črnomaljski Postaji milice, že lahko verjamemo. Njena navada ni, da bi po nepotrebnem toliko govorila o stvari, ki je ne pozna in v katero ni prepričana
A. BARTELJ
Poskus odgovora na vprašanje: ,,Kako trdna mora biti na Dolenjskem hiša, da je ne zruši potres? " — Predpisi so natančni in dobri, za njimi pa je vsak svoje pameti kovač
Kako trdna mora biti po predpisih hiša, da je ne zruši potres? To je bilo načelno vprašanje, ki smo ga zastavili inž. Francu Hriberniku, gradbenemu inšpektorju pri novomeški občinski skupščini, katere inšpekcije delajo tudi na območjih občin Trebnje, Črnomelj in Metlika.
Hribernik: „V Uradnem listu iz leta 1964 so bili objavljeni začasni predpisi za graditev na potresnih območjih, iz leta 1950 pa imamo tudi zemljevid jugoslovanskih potresnih območij. Po tem zemljevidu predpisi določajo, da je treba na primer, na območju novomeške občine graditi poslopja, ki bi vzdržala potres sedme stopnje po lestvici Mercalli-Cancani-Sieberg (lestvica MCS). Isto velja za Metliko, medtem ko se graditeljem v Črnomlju in Trebnjem poostrenih gradbenih predpisov ni treba držati, ker je po zemljevidu tam predviden potres največ šeste stopnje.**
Če se ozremo po širši Dolenjski, zemljevid pove, da lahko najmočnejše potrese pričakujemo na območju brežiške občine (deveta stopnja MCS), za Kočevje in Ribnico pa ni pričakovati drhtenja tal, ki bi preseglo šesto stopnjo. Torej nobenih posebnih gradbenih ukrepov.
V Sloveniji imajo poleg Brežic za deveto stopnjo po Mercalliju predpisano graditev še v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Ormožu.
Predpisi so torej natančni in jasni. Vsak inženir ali tehnik, ki riše načrt za poslopje, ki bo stalo na območju, za katero je „predviden“ potres od vključno sedme stopnje po lestvici MCS naprej, mora upoštevati tehnične predpise za graditev na potresnih območjih. Torej debelejši zidovi, močnejši beton, več železa itd. S tem pa stvar ni opravljena. Lastnik vsake novogradnje (na potresnih in nepotresnih območjih) je dolžan inšpekciji sporočiti, kdo bo graditev nadziral. Nadziranje lahko prevzame najmanj tehnik gradbene stroke s strokovnim izpitom.
TEK MLADOSTI
Tek mladosti po brežiških ulicah se uveljavlja kot tradicionalna prireditev mladih v počastitev dneva mladosti, 25. maja. Tudi letos se je odzvalo veliko športnikov iz vse občine. Tek je bil v petek, 21. maja.
ZARADI NEIZKUŠENOSTI CEZ ROB
Na lokalni cesti, ki pelje iz Sremiča proti Krškemu, sc je 16. maja popoldne ponesrečil Danijel Kozole iz Sremiča. Z avtom je vozil proti mestu, zaradi neizkušenosti pa je najbrž zapeljal v levo, zdrsnil čez cestni rob in se prevrnil vil metrov globok prepad. Avto je precej razbit, saj je škode za 15.000 dinarjev, medtem ko vozniku ni bilo hudega.
KONČAL JE V BOLNIŠNICI
Marijanu Kolmanu iz Podgorja se je 16. maja dopoldne zelo mudilo* saj je med Sevnico in Planino v vasi' Orešje prehiteval z avtom drugo* vozilo v nepreglednem levem ovinku, tik zatem pa ga je zaneslo v jarek. Gmotno škodo cenijo na 8.000 dinarjev, a voznik Kolman je svojo pot končal v bolnišnici, kamor so ranjenega prepeljali po nesreči.
Do tu je vse v redu. Teoretično se ne bi moglo v Novem mestu, na Dolenjskem, v Sloveniji in Jugoslaviji zrušiti nobeno poslopje, ki jc grajeno po predpisih. Če na zemljevidu označene največje stopnje dejansko veljajo.
Kako pa je v resnici? Gradbeni inšpektor Franci Hribernik: „Dogaja se, da novogradnja ni v skladu s tehnično dokumentacijo, nadzorni organ lahko zaradi varčevanja popu-
sti investitorju in vgradi v poslopje malo manj železa, malo bolj blag beton itd. Posebej rado se to dogaja pri zasebnih graditvah, kjer je nadzorni organ več ali manj na papirju. Naša inšpekcija ima preveč dela in premalo ljudi, da bi lahko nadzorovala tudi zasebne graditelje. Kar pa se tiče družbenih poslopij, lahko trdim, da jc nadzor, ki ustreza predpisom o protipotresni varnosti, po-pola**
Zaključek? Pri graditvi je torej na Dolenjskem vsak svoje sreče in. predvsem pameti kovač. Sreča in pamet pa sta v tem primeru eno in isto: upoštevanje predpisov. Tisti, ki jih ne bo upošteval, naj nikar ne tarna, če mu bo potres zrušil dom.
M. BAUER
V KRKI SO ŠE VELIKANI — Novomeški ribič Vinko Verbič je minuli petek nekaj po šesti uri zvečer v Krki na „voblerja“ ujel soma, ki je meril 132 centimetrov in tehtal 18 kilogramov. Som je prijel na tretji met, in to tik ob hotelu Grad Otočec. Tuji in domači gostje, ki so ob tistem času v tem lokalu večerjali, so ročno zapustili krožnike, žlice in vilice in si radovedno ogledovali ribo velikanko. Še podatek za ribiče: boj je trajal 15 minut, najlonska vrvica 0,40 milimetra, ribiška palica pa bi vzdržala tudi sulca. (Foto: M. Bauer)
ROPARJE PRIPRT
Miličniki iz Krškega so 18. maja zvečer prijeli in predali preiskovalnemu sodniku 21-letnega F'ranca Omerzela iz Volčje vasi pri Brežicah. Dlje časa se je potikal okrog in se skrival, iskali pa so ga zaradi suma, da je 16. aprila v Zdolah oropal 1. Ž. Tega je fizično napadel, mu skušal'vzeti denarnico in mu je nekaj denarja tudi vzel, zatem pa pobegnil. Po mesecu dni so ga našli.
V VLAKU GORELO
Nenavadna nesreča^ se je primerila 21. maja popoldne, ko je potniški vlak vozil iz Ljubljane v Sevnico. Med vožnjo od postaje Brege do Sevnice se je eden od vagonov vnel in precej naglo zagorel. Sprevodnik je k sreči takoj opazil, da je nastal ogenj v stikalni omarici, zato so takoj začeli gasiti z ročnimi gasilnimi aparati. Ogenj pa je bil tako trdovraten, da so ga uspeli popolnoma zatreti šele na železniški postaji v Sevnici, kjer se je vlak ustavil in so na pomoč prihiteli še krajevni gasilci. Nesreča, ki je nastala zavoljo kratkega stika na napeljavi, je terjala za 30.000 dinarjev gmotne škode.
Med potniki nihče ni bil poškodovan, niti ni bilo nobene panike.
Črn dan v Lenartu
Ena najhujših nesreč, kar so jih v Lenartu doživeli, se je pripetila 19. maja letos. Bilo je dopoldne in proti Krškemu je s kolesom vozila 48-iet-na Angela Godler iz Arnovega sela. Na okvirju kolesa je vozila 3-letno Simonco Suša, na balanci pa je imela aktovko.
Tako otovorjena je zapeljala na železniški prehod pri Gor. Lenartu, kjer je več tirov, takrat pa je za njo pripeljal s tovornjakom Albin Suban iz Sevnice. Ko bi moral kamion prehitevati, je kolesarka omahnila pod avto. Povozil je njo in otroka.
Nesreča je bila tako huda, da je Godlerjeva umrla na kraju nesreče, medtem ko so hudo poškodovano Simonco prepeljali v novomeško bolnišnico. Voznika tovornjaka so preizkusili z alkotestom, ugotovili pa so, da je bil trezen.
Kje je tvoja pravica, teta Francka?
Amfova Francka iz Kronovega pokaže na čebelnjak, rekoč: ,,To je moj dom"
Počasi se je iz majskega popoldneva pritrkal dež na okence. Teta Francka je pogledala na razbohoten travnik in dejala: „Dobro mu bo delo, in če je dobro zanj, je tudi za moje zajce dobro." In šla je teta Francka k svojim dolgoušcem na pod. Povsem predrugačena se je razgovorila tam. Med tem, ko je polagala svežo travo v zajčnike, je razmišljala. In potlej se je usulo iz nje. Ne vem, kolikokrat med njenim pripo-
DOLENJSKI LIST
tribuna bralcev
vedovanjem se mi je zazdelo, da je Amfova Francka, tista Francka, ki je vse življenje zaman tekla za vozom želja. Vsaka beseda je sproti postala meso, vse, kar je bilo izrečeno, je imelo pelinast okus. Solza ni bilo, zakaj ko se izjokajo oči,, tudi srce onemi. Pokazala je s prstom na čebelnjak:
„Glejte, to je moj dom? “ se je odtrgalo iz nje. In, vidite, Kronovo je veliko, Amfova domačija med premožnimi, mene pa so odgnali semkajle. Na voz so mi naložili tistih nekaj stvari in odpeljali Moj bog, to naj bi bilo plačilo za tolikšno garanje na Amfovi domačiji. Osem križev se me drži, vsa leta sem položila na oltar Amfove domačije, poglejte, kaj imam od tega!"
Ne, teta Francka od vsega odrekanja nima drugega kot to, da životari v čebelnjaku nečaka Franca s kmečko pokojnino, ki še zdaleč ne zaleže za vsakdanje potrebe. In ta
teta Francka je vselej vedela, kaj je njena dolžnost Njena mati je rodila osem otrok in ona je bila večkrat babica. Pestovala je vse, brate in sestre, nečakov otroke, ki se zdaj obrnejo v stran, ko jo srečajo.
In bila je v tistih najtežjih dneh vsa za našo stvar. Šivala in prala je našim fantom v hosti, bila izdana, zaprta in pregnana v Gonars. V svoje rodno Kronovo se je vrnila peš.
„Kaj vem zdaj, pri osemdesetih, koliko časa smo lačni in bosi hodili iz internacije? “ pravi teta Francka iz Kronovega. ,,Vem pa, da bi se mi zdaj slabo pisalo, ko bi ne bilo nečaka Franca. In veste, on se je odpovedal polovici posestva, da bi nečak Stanko skrbel zame. Brez prerekanj, brez določil, samo to mu jc naročil: ,Za teto Francko skrbi!"*
Kako narobe se je obrnilo! Kako narobe bi šele bilo, ko bi ne bilo nečaka Franca in njegove vesti!
JANJA KASTELIC
Teta Francka nosi hrano za zajce. Za kokoši je njivica pre-boma.
Ubijalec se je javil sam
V ponedeljek zvečer je bil s strelom iz pištole ubit natakar v metliški gostilni „Pri grozdu"
KAKO NEKI NAJ BI PEL PESMI?
Tovariš glavni direktor je bil strokovnjak, da je bilo malo takšnih v mejah Repičeve drage. Pa ne samo to: poznal je tovarniške prostore do potankosti in ljudje mu niso bili zgolj številke. Vedel je, da pesti Maro Repiško majhno, vlažno kletno stanovanje, da je sekretarka zaradi obilice sestankov premalo časa doma, da ima otrok skladiščnika To-niča kilo, snažilka Anastazija pa naduho. Vedel je tudi to, da Hermina iz delovne skupnosti skupnih služb kuha ob jutrih kavo za dva sektorja in da prihaja tovariš Ivan vsak ponedeljek v službo ob šestih in sedem minut.
Odbore, komisije in delavske svete je imel tovariš glavni
direktor v mezincu: vedel je za njih sestavo, za posamezne predsednike in namestnike, za vse sestanke, a tudi za sprejete sklepe, da, celo za vsak korak članov odbora delavske kontrole se je zanimal in skozi tovarniška vrata ni prišel niti en samcat vijak, o katerem ne bi vedel vsaj to, h kateremu stroju sodi.
Pa je sindikat pripravil svečanost ob otvoritvi novega proizvodnega prostora. Slavnostni govor je imel predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela, sekretarka pa je peljala goste in predstavnike podjetja po novem prostoru in ob koncu kratkega ogleda povedala, da je pripravljena v menzi skrom-
na pogostitev, na katero so povabljeni vsi udeleženci slovesnosti.
Kosilo je minilo, kot se opravijo vse podobne pojedine, in na mize so pričele romati steklenice z belim in črnim vinom. Kmalu se je oglasila tudi pesem s tistega konca mize, kjer so sedeli povabljenci iz neposredne proizvodnje, in ni bilo treba dolgo čakati, da je prepevalo domala vse, kar je sedelo tisti čas za pogrnjenimi mizami.
, ,ln zdaj, tovarišice in tovariši, predlagam, naj zapoje kakšno pesem tudi naš tovariš - glavni direktor,“je vstal Jo-žič Repič s kozarcem v roki.
Zbrani za mizami so navdušeno zaploskali, nekaj pa jih je
celo vzklikalo: „Tako je, naj zapoje!“ In vse oči so se zabodle v tovariša glavnega direktorja, ki je najprej porde-čel, kar pri njem sicer ni bila navada, nato je dobil njegov obraz barvo krede, in tisti, ki so mu sedeli bliže, so lahko opazili, da so se mu rahlo tresle ustnice.
Veseli del slovesnosti je ostal brez petja glavnega direktorja, ki so mu preleteli možgane zaključni računi zadnjih petih let, srednjeročni in stabilizacijski programi, stanovanjska posojila in družbeni standard, a če se je še tako trudil, se mu ni porodila niti najbolj drobcena pesmica.
TONI GAŠPERIČ
24. maja malo po 19. uri sta se v gostilni Pri grozdu (bivša Carova gostilna) sprla domačina 50-letni Arif Omeragič in 21-letni Sulejman Mušič, ki je bil tu zaposlen kot natakar. Med prepirom je Mušič pograbil steklenico in hotel z njo udariti, toda Omeragič je bil hitrejši.
V trenutku je potegnil pištolo in Mušiča ustrelil. Zadel je
tako, da je bil natakar na me: mrtev. Omeragič se je nato s: javil na postaji milice, kjer je ročil tudi pištolo in orožni li Odpeljali so ga preiskovalnei sodniku, ta pa je zanj odre pripor.
Vzrok prepira sicer še ni j drobno raziskan, vse pa ka: da je šlo za obračun, katere ozadje je nesrečna ljubezen.
Prave lesene in s slamo krite hrame po našem Podgorju vse bolj spodrivajo napol zidanice, napol vikendi z bahatimi pročelji, garažami in okni kot v blokih. Hrame pa je doletela žalostna usoda vsake starosti: samota in betežnost. Temu v Bendjah je počasno smrt skrajšal ogenj; ostal je le kup ožganih tramov in del starinske preše. (Foto: A. Bartelj)
PRILOGA
Med najbolj pretresljive podobe iz Cankarjevega dela sodi Klanec. Iz resničnega Klanca, strme poti v starem delu Vrhnike, kraja, kjer stoji Cankarjeva rojstna hiša, je v slovenski literaturi nastal pojem, ki po svoji širini obsega ves slovenski proletariat. Sence udrtih oči, bledih obrazov; s slamo krite kajže, mrak in nevednost, lakota in stiska — vse to ni bilo samo del življenjske usode ljudi, ki so živeli na tem klancu siromakov na Vrhniki, ampak delež mnogih slovenskih proletarcev.
Današnji Klanec ni več tak, kot ga je doživel in opisal Cankar. Lesene kajže in s slamo krite strehe so se umaknile boljšim, zidanim hišam, plameni požara so požrli tudi Cankarjevo rojstno hišo; na tistem mestu so postavili zidano zgradbo in v njej je muzejček v spomin na našega velikega ustvarjalca. Klanec je še strma pot, ampak po njem se danes razliva luč, po njej hodijo šolarji, izletniki, turisti. Od nekdanjega klanca siromakov so ostale le še Cankarjeve besede.
Tisoči, ki prihajajo na Klanec počastit Cankarjev spomin, si ogledat muzej in tako bolje spoznat našega umetnika, se gotovo srečajo s Franjo Jeri, domačinko s Klanca. Ta 81-letna Vrhničanka je namreč že skoraj tri desetletja oskrbnica Cankarjeve rojstne hiše. Le malokdo pa ve, da je Franja Cankarja tudi poznala, se pogovarjala z njim in njegovo podobo do današnjih dni ohranila v spominu.
Kakšen je bil Klanec ob koncu prejšnjega stoletja, ko se je Jerijeva rodila, se ne spominja več
dobro. Na Vrhniki je živela le do svojega šestega leta, potem pa so se starši odselili v Ameriko, kjer so ostali šest let. Klanec ji je ostal v spominu predvsem kot strma, blatna pot, po kateri se je ob velikem deževju valila umazana voda.
Po vrnitvi iz Amerike je nekaj časa še živela na Vrhniki, potem pa je kot 14-letno dekle nastopila službo pri ljubljanskem notarju Pleivveis-su. Iz tega obdobja se spominja tudi Ivana Cankarja.
„Kaj vse mi je pripovedoval Cankar, se ne morem več natančno spomniti . . . Govoril pa je jako lepo in fino, kadar je sploh govoril. Bil je namreč zelo redkobeseden. Največkrat sva se srečala v Tivoliju. Cankar je rad posedal na klopci ob vhodu v Tivoli; nasproti lajnarja in gugalnice s čolni. Vem, da me je večkrat vprašal, kako je na Vrhniki, kako so kaj moji domači, večkrat pa me je vprašal, koliko sem stara. Navadno je bil raztresen in zamišljen in nemalokrat se je primerilo, da je kar sredi pogovora obmolčal, potegnil beležnico iz žepa in si-kaj zapisal."
Franjina srečanja s Cankarjem so torej iz obdobja, ko se je pisatelj po enajstletnem bivanju vrnil 1907. leta z Dunaja v Ljubljano, v kraj, o katerem je sanjal v otroških letih kot o pravljičnem, čarobnem mestu. Življenje mu je seveda pokazalo, da se pravljice ne dogajajo. Kljub temu se mu je Ljubljana globoko vtisnila v srce. Kdo ve, o čem je premišljal, ko je sedel na klopci v Tivoliju in je lajnar navijal žalostne zvoke
starih melodij, ko so ljubljanske gospodične stopicale po belem pesku tivolskih poti, ko so se otroci gugali v škripajočih gugalnicah? Morda mu je 14-letno dekletce, ki je prišlo z Vrhnike in se sramežljivo pogovarjalo z njim, prebudilo spomine na mladost, ki se mu je v teh letih zdela sama čista luč in ljubezen ... pa je vendar v sebi nosila grenkobe prvih razočaranj, drobnih krivic, spoznanj. Ali mu je v teh drobnih pomenkih z Vrhničanko vstala pred oči podoba Klanca? Tega ne bomo nikoli izvedeli.
Franja Jeri s številkami podkrepi, kako velikansko je letos zanimanje za Cankarjevo rojstno hišo. Običajno je 6 do 7 tisoč obiskovalcev v vsem letu; aprila in maja, ko so ekskurzije, jih je največ. To ni malo — vendar pa je bil obisk v letošnjem aprilu, v letu, ko praznujemo Cankarjevo 100-letnico rojstva, rekorden: Jerijeva je prodala 4.100 vstopnic. Povedati je treba, da imajo Vrhničani brezplačen vstop in da je bilo veliko tudi takih, ki so se izmuznili v hišo brez plačila.
,,28 let skrbim za ta spominski muzej in ves ta čas hiše nismo spreminjali. Popravljali so stvari, ki z leti propadajo. Nagajal je zlasti omet, ki rad odpada, saj je hiša iz kamna. Letos pa so Cankarjevo rojstno hišo zares lepo uredili: popravili in obnovili so prostore, dobili smo novo knjižno omaro, izdelano po načrtu neke arhitektke, v kateri so njegova zbrana dela."
Maj bo po številu obiskovalcev bržkone še presegel aprilski rekord.
DOLENJSKI LIST
i
US8HCA ttlDOlMO
r* »f
' 'tV' '
n
r
Vilko Kolar
Pred leti se je pripetila „kozmična katastrofa" — razpadlo je Sonce. Mrak in tema sta vladala na dolenjskem rock nebu-in samo posamezni kosi Sonca so lebdeli v praznini ter se zdaj pa zdaj ujeli v skupne orbite . . .
Malce pretresenih jeter pišem tole. Vendar nisem pretresen od ,,kozmične katastrofe", ampak od tistega, kar se je rodilo iz nje.
Pred uro sem prišel iz kleti v Perovi gostilni, kjer sem poslušal, kako mladi novomeški študentje vadijo. V majhnem prostoru, oblepljenem s posterji, plakati in embalažo za jajca, ki služi kot zvočna izolacija, je med ojačevalci, instrumenti in mikrofoni komaj toliko prostora, da se vanj stisne vseh pet fantov skupine Rudolfovo; obiskovalec pa mora sesti kar na prazen zaboj za pivo.
Poslušal sem, in čeravno sem bolj nagnjen k umirjeni glasbi z manj vati ojačeni, mi je bilo igranje rudolfovcev všeč. V njihovem igranju je sicer čutiti močne vplive svetovnih rock skupin, toda dajejo tudi nekaj svojega. Ne udinjajo se zgolj posnemanju. Vedo, da daje vsaki glasbi čar tudi novost, izvirnost ter da se posnemanje prek točne kopije ne more razviti v kaj več. Prav to pa hočejo rudolfovci biti: nekaj več, kot so bili dosedanji dolenjski ansambli; hočejo prekiniti s tradicijo, da ansambli nastajajo le zato, da igrajo na plesih in potegnejo kakšen dinar. Postati hočejo najboljši (pravijo, da to že so!) v Sloveniji in potem v Jugoslaviji in potem . . .
ANDREJ IN RAZPADLO SONCE
Da bo začetek tega pisanja le bolj jasen, je treba povedati, kako je novomeška rock skupina Rudolfovo, o kateri govori ta zapis, nastala. Večina fantov je prej igrala v ansamblu Sonce, ki pa je imel le kratko življenjsko dobo. Razpadel je, nekaj zaradi težav z opremo, nekaj pa tudi zaradi tega, ker je vsem skupaj zmanjkalo volje.
Takšna je usoda vseh površno zasnovanih ansamblov. Toda Sončevi fantje niso pozabili na glasbo. Vsak je zase vadil doma, poslušal, kako igrajo mojstri rock glasbe, in se učil.
Andrej Blažon, 23-letni študent ekonomije, je ponovno zbral skupaj ,,dele Sonca" in dal glavno pobudo, da so ustanovili novo skupino Rudolfovo. Ime so si izbrali po starem nazivu za rodno Novo mesto. Že ob ustanovitvi so si No-
vomeščani zastavili cilj doseči, kar se največ da.
Najprej so vadili za svoj prvi javni nastop; imeli so ga v novomeški gimnaziji junija meseca lani. Potem so se prijavili za prireditev „Sloven-ska rock selekcija"; na nastopu v Velenju so bili prvi in so se uvrstili v finale. To jim je spet dalo pobudo za vadbo in izpopolnjevanje. V finalu v ljubljanskem študentskem naselju so dobili posebno pohvalo, priznali pa so jih tudi kot najbolj nadobudno slovensko rock skupino.
Gotovo pa je rudolfovcem največ pomenilo, da so dobili vabilo na snemanje polurne barvne televizijske oddaje, ki jo bomo lahko videli še letos v seriji „Slovenski rock 76".
PLOŠČA IN PETERICA
Te dni bodo rudolfovci začeli snemati svojo prvo malo ploščo. Posneli bodo dve skladbi: „Grem domov v Novo mesto" (z njo so nastopali tudi na prireditvah ..Slovenska rock selekcija") in še eno, za katero se bodo odločili. Skladbi bosta njihovi lastni.
Pa poglejmo, kdo so rudolfovci!
Andrej Blažon je nenapisani vodja skupine. Igral je že v nekaterih drugih dolenjskih ansamblih „Vedno sem si želel igrati drugačno glasbo, a ni bilo možnosti. Zdaj kaže, da sem našel prave ljudi, pripravljene igrati to, kar hočem. Mislim, da je najbolj važno tole: delati, vaditi, ne se zadovoljiti z doseženim."
Tomo Bartelj, 19 let, študent, kot sploh vsi iz Rudolfovega, igra bas kitaro: „Glasba je trenutno moje pravo izrazno sredstvo. Našel sem odličnega spremljevalca na bobnih in brez lažne skromnosti lahko rečem, da tvoriva najboljšo ritem sekcijo vseh rock ansamblov v Sloveniji."
Cveto Šali, 23 let, igra kitaro: ..Glasba mi v življenju zelo veliko pomeni, morda celo največ od vsega. Vrača mi vse, kar vanjo'vlagam; trud prerojeva v zadovoljstvo."
Samo Kralj, 19 let, igra bobne: „Dve strasti sta, ki dajeta sol mojemu življenju: bobni in dekleta. A če bi moral živeti na samotnem otoku samo z eno od njih, bi izbral bobne."
Borut Simič, 21 let, igra saksofon: „Od mladih nog me je glasba privlačila. Potem sem začel igrati še sam in našel v nji neusahljiv vir zadovoljstva. Daje mi možnost osrečevati sebe in druge."
M. MARKELJ
• V' * - . *	\	*	.	•
■ , • v/,V.A‘AN\.v-\y-t
\
Med glasila, ki so v času zadnje svetovne vojne izhajala v posameznih okrožjih Osvobodilne fornte na Slovenskem, sodi tudi ,,Glas Dolenjske". Zgodovinarjem, še posebno tistim, ki so proučevali ali še proučujejo tisk med narodnoosvobodilnim bojem, „Glas Dolenjske" kajpak ni neznano glasilo. Širši krog ljudi pa ve o njem razmeroma malo, morebiti celo nič, zato smo obiskali Vilka Kolarja-Domna, upokojenega učitelja iz Ljubljane, ki je bil pred več kot tremi desetletji eden od urednikov ,,Glasa Dolenjske", da bi povedal kaj več o glasilu.
„LACEN, TODA POGUMEN"
Dandanes 65-letni Vilko Kolar je v prvih dneh vojne odšel na fronto kot rezervni oficir stare jugoslovanske vojske, ki je morala dokaj hitro priznati premoč okupatorjev. S tovariši se je Kolar kmalu znašel v ujetništvu, do konca 1941 spoznal odurno notranjost sedmih nemških in enega italijanskega taborišča ter meseca decembra istega leta s ponarejenimi dokumenti prišel z Reke v Ljubljano. (Težko pot skozi sovražnikova taborišča je Kolar opisal v knjigi „Lačni, toda pogumni", ki je 1972 izšla pri založbi Borec.)
V Ljubljani je bil nekajkrat zaprt, toda Italijani mu niso mogli ničesar dokazati. Ko je njegova žena dobila službo učiteljice na Dolenjskem, sta se preselila v bližino Šentvida pri Stični. Tamkaj je Kolar deloval na terenu do razsula Italije, bil med veliko nemško ofenzivo v Can-
karjevi brigadi in se bojeval tudi na Ilovi gori.
Ko sta se na začetku jeseni 1944 združili najprej grosupeljsko in stiško okrožje OF, malo pozneje pa še novomeško, je Kolar skrbel za šolstvo in obveščanje. Sedež okrožja je bil tedaj na Obrhu pri Dolenjskih Toplicah in v tamkajšnji Vidičevi hiši je začel izhajati „Glas Dolenjske", ki ga je izdajala komisija za agitacijo in propagando pri 00 OF Novo mesto. (Svoje doživljaje od prihoda iz taborišč do osvoboditve je Kolar opisal v knjigi, ki bo izšla pri založbi Borec.)
8.	OKTOBRA 1944
Kolarju je do danes uspelo ohraniti samo 3. 4., 5. in 6. številko „Glasa Dolenjske", tako da nam ni mogel povedati točnega datuma, kdaj je izšla prva številka glasila, ki je bilo tiskano na štirih straneh.
Izšla je 8. oktobra 1944! Z nadaljnjimi petimi jo hranijo v novomeški Študijski knjižnici Mirana Jarca. Na štirih straneh prinaša prispevke z naslovi ,,Gremo v svobodo" (napisal Drejče), ,,Mi in zavezniki" (prof. Sančo), rubriko „Šola in dom" v ..Kulturnem kotičku" prispevek „Ženi v črnem" ter zapise o zdravstvu in gospodarstvu.
Iz druge številke ..Glasa Dolenjske", ki se je Kolarju izgubila, izšla pa je 15. oktobra 1944, navedimo le Drejčetov zapis ,,0b stoletnici rojstva Simona Gregorčiča" ter prispevek ,,Naša Dolenjska".
»MILNI MEHURČKI"
,,Čeprav je bil ,Glas Dolenjske' datiran na nedeljo, smo ga izdajali že v četrtek," se spominja Kolar. ,,Skoraj vso naklado, okoli tisoč izvodov, so kurirji razdelili med ljudi in borce 15. divizije, precej izvodov pa so ženske zanesle tudi v Novo mesto. Tako ,Glas Dolenjske' ni ostal neznan domobrancem, ki so takrat izdajali časopis ,Za blagor očetnjave'. Po pisanju slednjega smo ugotavljali, da so se sovražnikovi pomagači hudo jezili nad prispevki v našem glasilu. Dobro se spomnim, da so .Amnestijo' (izšla je v šesti številki), odlok o pomilostitvi vseh, ki bi do 15. januarja 1945 iz sovražnih enot prišli k partizanom, imenovali,milni mehurčki'."
Sploh je „Glas Dolenjske", ki so ga na Obrhu pisali in s ciklostilom razmnoževali ob Kolarju še Zoran Hudales, Vera Penca, Milan Čopič, Franc Čamernik, Franček More („Ta je bil vodja tiska, mož, ki je znal narediti vse. Reci in piši, sestavil je celo top!" pravi Kolar.) in drugi, prinašal obilo novic z bojišč, poročila o delu NKOJ pa celo vrsto zanimivih prispevkov, ki so se iz številke v številko vrstili po rubrikah, kot so „Šola in dom", ..Gospodarstvo", „Kulturni kotiček" in druge. Precej prispevkov je posredovala tudi agencija Tanjug. Docela vse, kar je v šestih številkah prinesel ,,Glas Dolenjske", dandanes ni zanimivo zgolj za zgodovinarje, ampak je tudi sicer prijetno branje.
Ozračje, v katerem je nastajalo glasilo, pa je v peti številki, ki je izšla 8. novembra, neki Janez opisal takole: „Kot bi trenil, je miza pospravljena in ob njej sedi tovarišica Vera pri pisalnem stroju. Tovariš Domen s pravo brzo palbo stav-kuje zadnji članek za ,Glas Dolenjske'. Pri sosednjem stroju razbija tovariš Milan, ki ga zaradi vroče večerje obliva znoj. V sobi vlada prava babilonska zmešnjava . . . Matrica je gotova. Do jutri mora biti natiskanih 1.300 izvodov. To bodo izvršili tiskarji, ki so v bližini . .
samo Sest številki
Vilko Kolar nam je povedal, da je „Glas Dolenjske" izhajal do začetka 1945, ko se je novomeško okrožje združilo z belokranjskim in se je sedež 00 OF preselil v Črnomelj, ter da je izšlo nad deset številk glasila. Po naših preverjanjih to ne drži, kajti zasledili smo samo šest ohranjenih številk (zadnja ima datum 30. november 1944), prav toliko pa jih omenja tudi,,Bibliografija iz-danja u NOB, 1941 — 1945" (Beograd, 1964).
Smotrno nadaljevanje „Glasa Dolenjske" so „Novice", glasilo OF za Dolenjsko in Notranjsko, ki so izhajale od 26. januarja do 25. aprila 1945. Prvih osemindvajset številk „Novic" je tiskala „Partizanska" tiskarna na Rogu, ostalih petnajst pa ,.Tehnika glavnega štaba" v Črnomlju. Kaj več o „Novicah" pa ob drugi priliki.
D. RUSTJA
26
iDOLENJSKI LIST
DOLENJSKI UST
Zanesljivo je, da so že v 14. stoletju, pa čeprav pod milim nebom, uporabljali termalno vodo v zdravstvene namene. Prebivalci so si v velil ih razpokah naredili sedeže, ob slabem vremenu pa so se kopali pod skalnato streho. Šele Ivan V&jkard knez Auersperg je dal v drugi polovici 17. stokija obzidati vrelec, kjer je sedaj ,,knežja kopel", iri napraviti streho. Dva druga vrelca sta bila še naprej zastonj v uporabo revnejšim ljudem.
Zdajšnje kopališko poslopje je dal sezidati 1767 knez Henrik Jožef Auersperg. Ko je v noči od 4. na 5. september 1834 požrešni ogenj upepelil poslopja na desnem bregu Sušice, je kr ez Auersperg razširil prostor pred kopališčem. Leta 1899 je Auerspergov logarski urad, ki je vodil zdravilišče, na knezov ukaz dal sezidati novo kopališko poslopje.
Podatki o Dolenjskih Toplicah iz let 1481 in 1484 so se ohranili v kapiteljskem arhivu, in sicer pod imenom Topliza prope Rossek (razvaline gradu Rožek blizu Podturna so še vidne). To ime kaže, da so bile toplice v lasti tamkajšnje gospode. Pozneje so se imenovale še Soteške Toplice, po Novem mestu pa so jim rekli tudi Rudolfs-vverther ali Neustaedter Bad. V 17. in 18. stoletju so se po latinskih virih imenovale ,,in Thermis", kar je neposreden prevod krajevnega slovenskega imena Toplice.
viliške kraje. Pri nas so bili ti vrelci veliko let zanemarjeni in zapuščeni; zanje so vedeli domačini in le redko kateri tujec. Tisti, ki so bili prav zdravilni, so postali znani daleč naokrog. Ponovno so zrasle stavbe za prve turiste, spet so se - kot v starih časih - razcveteli zdraviliški kraji.
Danes, ko postaja vsak dar narave toliko bolj dragocen, dobivajo zdraviliški kraji posebno veljavo. Povsod se trudijo, da bi jih povzdignili in da bi z njihovo pomočjo kar najbolj razvili turizem. Od vode, ki izvira iz Zemljine notranjosti, imajo koristi tisti, ki se pridejo kopat, in tisti, ki živijo v kraju, kjer izvirajo termalne vode.
bodočnost najstarejših
ZEMLJI
Pred milijoni leti, ko se je še oblikovala zemeljska skorja, so Zemljo stresali siloviti potresi in ob premikanju tal so vstajala gorovja, nastajale doline, oblikovala se je pokrajina. Danes je od tega silovitega vrenja v Zemljini notranjosti polno sledov: zemeljsko površino prepredajo globoke prelomnice, pod nebo pa se dvigajo ostri vrhovi visokih gora.
Ena takih tektonskih prelomnic poteka tudi po dolini Krke; na zunaj tega ni videti, je pa znak, ki dovolj zgovorno priča o njej: v mnogih krajih prihaja na dan voda, ki jo je segrela Zemljina vroča notranjost. Tem virom pravimo toplice.
Zdravilni učinek toplih termalnih vrelcev so poznali že naši predniki. Visoko razvite civilizacije starega veka so te vrelce uredile v prave zdra-
Na Dolenjskem je več termalnih vrelcev, najstarejši in tudi najbolj znan med njimi je vrelec v Dolenjskih Toplicah. Vse. kar je v stoletjih zraslo ob termalni vodi, sodi danes v Krkin tozd Zdravilišča. V današnjih časih, ko je postal turizem pomembna gospodarska panoga in ko vsako leto naštejejo po nekaj milijonov novih turistov po vsem svetu, je razumljivo, da imajo tudi v teh toplicah veliko načrtov za razvoj.
Direktor tozda Slavko Plaveč pripoveduje:
•,,Novi urbanistični načrt, ki bo skupaj z zazidalnim načrtom javno razgrnjen in sprejet še letos, bo kajpak upošteval vse tiste elemente, ki jih -Dolenjske Toplice kot zdraviliški in turistični kraj ne smejo prezreti. Zdravilišče se bo, kolikor bo to mogoče, vključilo v razvoj kraja, saj so bili tudi načrti za njegov razvoj delani tako, da so pri njih sodelovali tudi predstavniki kraja, hkrati pa je seveda razumljivo, da bo zdraviliško-kopališki kompleks rasel ločeno od kraja.
V okviru razvojnega načrta, ki so ga sprejeli za naslednje srednjeročno obdobje delavci v tozdu Zdravilišča in delavci Krke na zboru delovnih ljudi, načrtujemo naslednje gradnje:
adaptacijo zdraviliškega in kopališkega doma, katere načrt je pridobiti več postelj in kajpak tudi večje udobje, sodobnejšo restavracijo in sploh posodobitev obeh domov. Od zdajšnjih 200 postelj bomo napredovali na 400 ležišč. Ta investicija nam bo pomagala, da ne bomo imeli tako slabih razmer kot zdaj, ko po sobah ni osnovnih pogojev, kakršne zahteva današnji' turizem. Pravi čudež je, da imamo kljub takim razmeram izrazito nadpovprečno zasedenost — lani 82-odstotno — kar pa nam hkrati dokazuje, da je za Toplice veliko zanimanja in da je investicija utemeljena. Računamo, da bomo adaptacijo začeli letošnjo jesen.
Pozneje načrtujemo gradnjo novega zdravstvenega objekta z vsemi zdravniškimi in fizioterapevtskimi prostori ter fizioterapevtskim bazenom večjih dimenzij. Povezovalni trakt naj bi združil oba objekta in ustvaril zdraviliško jedro, h kateremu nameravamo v tretji fazi zgraditi nov hotel z 220 ležišči. Ta hotel naj bi začeli graditi do leta 1980, a je začetek gradnje odvisen tudi od tega, kako bodo usklajeni načrti slovenskih zdravilišč.
Zdraviliški kompleks naj bi imel ob uresničenem srednjeročnem načrtu okrog 700 ležišč. V načrtu imamo tudi dograditev nekdanjega doma za invalide, v katerem naj bi uredili tabor Sutjeska, vsakoletna srečanja mladih iz vse Jugoslavije, ki obujajo partizansko tradicijo. Ta dom bi koristil tudi rekreativnemu športu in izletniškemu turizmu.
Ob vsem tem ne smemo pozabiti na nov olimpijski bazen v podaljšku zdajšnjega odprtega bazena, ob katerem bomo zgradili še potrebne športne in rekreacijske objekte.
Lani smo prevzeli tudi pokroviteljstvo nad Bazo 20. Nameravamo dograditi Lukov dom, da bo lahko sprejel več gostov.
Naši načrti so pogumno zastavljeni, vendar pa mislimo, da jih lahko izpeljemo. Denar, ki ga bomo morali sami zbrati, bomo v okviru ,,Krke" lahko dobili. Prodorni pa bomo morali biti v postopkih usklajevanja v slovenskem merilu, ko se bomo borili za posojila. Pri tem upoštevamo, da so v slovenskem načrtu za turistični razvoj zdravilišča na prednostni listi, da je bilo doslej v te toplice malo vlaganj in da je zares čas, da pridejo na vrsto tudi dolenjski zdraviliški kraji.
Zavedati pa se moramo, da ne gre za majhen denar: adaptacija bo po današnjih cenah stala 3 milijone dinarjev, objekt zdravstva 4,6. nov hotel 13 in zunanji bazen 1,5 milijona dinarjev."
listine iz 1228
Taki so torej načrti Dolenjskih Toplic, tega termalnega kopališča, ki sodi med najstarejša termalna kopališča ne le v Sloveniji, ampak celo v Evropi. Kraji okrog Dolenjskih Toplic so bili naseljeni že v prazgodovinski dobi, o čemer pričajo predilirske najdbe v Jurki vasi ter gradišče na Cvingarju.
Najstarejše listine, ki omenjajo tople vrelce, so se ohranile iz leta 1228, v listini istrskega mejnega grofa Henrika I.
vaSvasor n topiieah
O tem, kakšne so bile Dolenjske Toplice v njegovem času, poroča Valvasor v svoji tretji knjigi Slave vojvodine Kranjske, omenja pomočila in spise zdravnikov, ki so pisali o klimatskih pogojih in o vplivih podnebja na zdravstveno stenje prebivalstva.
Ko omenja zdravilne vrelce v okolic1 Novega mesta, poroča o dveh raziskovalcih termalnih vrelcev v Toplicah — dr. Casparju Carusiju in dr. Joachimu pl. Burkhardtu. Slpnn- i»? v učeni razpravi zapisal, da so ..The-rnae Hudolphs-bertenses" tople, njihova naravr.a toplota pa da izvira od bitumena. V toplišk vodi da je zelo veliko solitra, galuna in manj žvepla. Burkhardt je Toplice priporočal za zdravljenje kožnih bolezni, artritičnih obolenj in prebavnih motenj. O zdravilnih učinkih se je prepričal sam v 30 letih. Raziskoval je tudi minerale termalne vode, vendar ti zapisi niso ohranjeni. Njegove ugotovitve je moč zaslediti v spisih drugih avtorjev, ki pišejo o Dolenjskih Toplicah.
1777. leta je Anton Kastelec po naročilu Jožefa Auersperga spisal v latinskem in nemškem jeziku knjižico, v kateri je opisal svoje raziskave termalnega kopališča v Dolenjskih Toplicah. Knjižica obsega 62 strani. Kastelec piše o obeh bazenih, ki sta še danes v kopališki stavbi: žal ne razumemo, kako je mogel napisati, da se lahko koplje 150 kopalcev v enem samem, Henrikovem bazenu. Mogoče je edino, če so se spravili v bazen kot sardine in mirovali. Zanimivo pa je, da je že takrat Auersperg ogradil tudi najmanjši izvir, ki ga je namenil brezplačnemu ljudskemu kopanju. Kopališki dom je imel že takrat prostora za 250 gostov z vso oskrbo, kar je toliko kot danes, !e da so takrat udobje merili na drugačen r:»č<n, kot ga merijo današnji turisti. Žal nimamo nobenih podatkov o tem, kakšno je bilo v tistih časih v Toplicah družabno življenje in če je mogoče vsaj odsev svetovljanstva, ki je prevladovalo v svetovnih zdraviliščih, segel pod roške hribe.
Leta 1921 je knez Karel Auersperg prodal zdravilišče in vse kopališke naprave topliškemu zdravniku dr. Konvalinki. Ta je kopališče preuredil in prezidal. Po nekaj več kot desetletju je prevzela zdravilišče v upravo Kmetska posojilnica ljubljanske okolice in ga je do druge svetovne vojne dajala v zakup.
Med vojno je bilo v Toplicah vojaško okrevališče, vendar so kopališke naprave propadle, ker čas ni bil naklonjen vzdrževanju takih naprav.
last družbe
Po vojni, ko so Toplice prešle v družbeno last, je bilo treba Toplice temeljito preurediti in obnoviti, da so delovni ljudje spet lahko prihajali v ta mirni kraj na Dolenjskem po zdravje.
Zdravilna moč vode ni bila več dostopna le redkim izbrancem, ki so lahko potovali in ki so imeli dovolj denarja, ter domačinom, ki so živeli od milosti bogatih lastnikov; Toplice so postale dostopne vsem tistim, ki so potrebovali zdravilno moč vode.
Lahko zapiševa, da je šele s tem, ko so postale Toplice resnično odprte in dostopne vsem delovnim ljudem, kraj zaživel s tisto pomembnostjo, ki jo zaradi naravnih mineralnih vrelcev ima.
Svojo zdravilno nalogo je zdravilišče potrdilo ob koncu leta 1955, ko so bile Toplice ustanovljene kot zdravstveni zavod. Pozneje so se Toplice preimenovale v zdravilišče in se pred nekaj leti priključile tovarni „Krka", ker je imela najbolj perspektiven načrt turističnega in zdraviliškega razvoja.
• —
Dva tedna po potresu, ki je iz Italije, kjer je bil epicenter, segel tudi na naše ozemlje v tolminsko^ in novogoriško občino, se zemlja še ni umirila. „Ali čutite, kako nam tla pod nogami še vedno drhtijo? " je spraševal Ciril Leban, 65-letni upokojenec iz Volarjev, vasi med Tolminom in Kobaridom. Tla so res drhtela.
Človek, s katerim sva se pogovarjala pred njegovo hišo, v kateri si ne upa niti ne sme več živeti, je eden od tisočev, ki preživljajo dneve in noči pod šotori ali v prikolicah po vsej Tolminski. Njegova hiša na zunaj ne kaže večjih znamenj uničenja, toda notranjost je vsa prepredena z razpokami, na več mestih je odpadel omet; vsak, tudi najmanjši sunek, razširi zlovešče razpoke v vogalih hiše in po stropu.
Njegova žena Marija se boji, da hiša ne bo več dolgo zdržala. Komisija, ki naj bi ocenila škodo, sicer še ni prišla, a se pri Lebanovih bojijo, da bodo naredili usodni križ na hišna vrata — da hiša ni več primerna za bivanje in da jo bo treba podreti. Zato stanujeta nedaleč od hiše v improviziranem taborišču, kjer delita usodo s 1200 družinami na najbolj prizadetem potresnem območju v Sloveniji.
Pomoč je hitro prišla v ogrožene kraje: to poudarjajo vsi, s katerimi sva govorila. Vendar je to le začasna pomoč. Zasilna taborišča so že poka-®1 zala svoje pomanjkljivosti, saj je deževje v dneh po potresu povzročilo, da je prišla voda v šotore. Zlasti najstarejši in najmlajši prebivalci čutijo na svoji koži tudi mraz in je težko pričakovati, da bodo zmogli dlje časa prenašati tegobe takšnega življenja.
V prikolicah je nekoliko udobnejše. Ob najini poti sva se lahko prepričala o solidarnosti: srečavala sva skupine prikolic, na katerih so bili napisi mnogih slovenskih podjetij, tudi dolenjskih. Namesto dopustnikom, ki naj bi preživljali oddih na morju, pomagajo zdaj te prikolice ljudem, ki so izgubili streho nad glavo.
Na poti iz Idrije proti Tolminu so se prvi šotori pojavili v Bači pri Modreju. Videla sva že prej ” nekaj šotorov, a to so bila le pribežališča za tiste, ki so se potresa ustrašili; od Bače naprej pa so pod šotori že tisti, ki jim je potres toliko uničil hiše, da v njih ne morejo več prebivati.
Življenje v Tolminu poteka skoraj normalno.
Na potres opozarjajo samo šotori v mestu in na vrtovih ob hišah ter podprti balkoni. Od Tolmina
>STSTgo«ic»
proti Kobaridu se kar vrste zasilna taborišča.
Razpoke so vidne tudi na zunanjih stenah hiš, ponekod so hiše brez opeke in prekrite s polivi-t nitastimi ponjavami. V Kobaridu sva naletela na prve zlovešče napise na hišah: NEUPORABNO. Potres je močno poškodoval pošto, tako da so uslužbenci zdaj v posebnem poštnem avtobusu. Najbolj poškodovane so hiše v Volaričevi in Šar-fovi ulici. Prebivalci se bojijo, da bo treba ti dve ulici porušiti. Popotresni utrip življenja je najbolj viden v velikem taboru ob osnovni šoli, kjer domuje tudi štab civilne zaščite, ki ureja življenje v mestu.
Od Kobarida proti najbolj ogroženemu območju na slovenskem ozemlju ne more vsak; noč in dan dežurajo na glavni cesti pred Breginjskim kotom straže civilne zaščite. Podbela in Breginj sta najhuje prizadeti vasi.
V Podbeli ne živi nihče več v hiši. Vas je strahotno zapuščena. Med tiste hiše, ki so se zrušile od starosti in zapuščenosti, se je sesedlo še kamenje hiš, v katerih življenje še ni zamrlo. V vasi stalno živi okrog 85 ljudi, blizu 50 se jih vozi z dela domov ob sobotah in v nedeljo spet odpotujejo na Jesenice, v Ljubljano ... Rozalija Čebokli, 68-letna ženska, ki živi že več kot pol stoletja v Podbeli, pripoveduje: „Eni so ravno po-
W egli, drugi smo gledali oddajo o mladem Garibaldiju, ko se je streslo. Vsa vas je tekla od hiš na travnik proti Nadiži. Celo noč smo čepeli ob ognju, ki smo ga zakurili. Česar ni podrl prvi sunek, so dokončali naslednji, ki so se vrstili vso noč in ki se nadaljujejo vsak dan. Ne vem, če bo v vasi še kakšna hiša ostala — vse bo treba podreti. Tako hudo kot naša vas ni bila opustošena na slovenskem ozemlju nobena druga, le v Breginju je bilo podobno hudo. Zdaj živimo pod šotori in v prikolicah, v taborišču imamo elektriko, v vasi pa so jo odklopili. Voda še teče, a jo moramo pred uporabo obvezno prekuhati; bolne in ostarele so odpeljali v bolnišnice."
Od tistega najmočnejšega sunka sem se je življenje Tolmincev temeljito spremenilo. Da se bo vrnilo v stare tirnice, bo potrebno veliko časa, veliko volje in dela. Brez solidarnosti vseh delovnih ljudi Jugoslavije pa bo ta pot še daljša.
Tekst in fotografije: MILAN MARKELJ JOŽESPLICHAL
DOLENJEC V LJUBLJANI
evgra sale Iunč O GORENJCIH
Moj prijatelj Marjan, pristen Dolenjec, celo Novomeščan, celo iz elitnega predela Novega mesta, me vedno, ko pride v Ljubljano, radovedno povpraša:
„Veš kakšen nov vic o Gorenjcih? "
In začnem mu pripovedovati stare vice, ki jih v Ljubljani ponujajo kot ,.gorenjske", na Štajerskem pa kot „savinjske", v Nemčiji, na primer, pa kot vice o Frizijcih, imenovanih Frici.
„Veš tistega, zakaj so Gorenjci ob ponedeljkih popikani okoli ust? "
Marjan se krohota, da je ves solzen.
„Pa tistega, ko tečejo ob dežju pod lipo? " Krohot se stopnjuje.
„Kaj pa tisti o hranilni knjižici pod blazino? "
„Ko posluša, kako rasejo obresti? Vem, vem..
In Marjan kar ne more do sape od smeha. Potem začne on spraševati.
„Veš tistega o psu in gostilni? "
„Da ne bi pes na vsakega posebej lajal, a? Vem."
„Veš tistega o soncu? "
„Vem."
„Kje ima Gorenjec srce? "
„Na polknih."
„Kakšne majice nosi pod srajco? "
„lz polivinilastih vrečk ..
In reživa se tako, da naju gleda ves lokal. (Upam, da je dragim bralcem jasno, da se srečujeva v lokalih in tam stresava neštevilne omenjene šale.)
Pokava se po ramenih in sva hudičevo zadovoljna drug z drugim, s šalami pa še posebej, čeprav že lep čas nisva drug drugemu povedala nobene nove. Reživa se skoposti, ki je v šalah značilna gorenjska lastnost, in zadovoljno pijeva vinjak za vinjakom ali pivo za pivom. In bolj ko se bliža čas plačila, bolj tiha postajava.
Zdi se mi, da se naju vsebina teh prekletih vicev počasi prijemlje.
Zdi se mi, da se počasi drug drugega izogibljeva.
Zadnjič, ko sva se srečala, sem jaz trdil, da ne vem nobenega novega, Marjan pa, da se mu zelo mudi.
,,Na Gorenjsko, kaj? " sem mu dejal.
On pa se še nasmehnil ni.
MESCAN NA DOLENJSKEM
gosje pero
~x
NINA
PREDVSEM POČUTJI
Kar zadeva oblačenje, ni v nobeni stvari pretiravanje z modo tako nevarno za zdravje, kot je izbira obutve. Če imaš široko nogo z visoko nartno kostjo, je trpljenje v ozkih koničastih čevljih lahko hudo škodljivo. Ne samo da se človek v neudobni obutvi slabo počuti, postane tudi živčen. Krvni obtok ne deluje, kot bi moral, je pa še vrsta drugih možnosti za okvaro zdravja.
Torej: pri nakupu čevljev upoštevajte predvsem počutje! Zato še ni treba odklanjati mode, ki je zaigrala žalno koračnico čevljem z debelimi podplati in visoko široko peto in ki kot modno obutev diktira spredaj ozek čevelj. Moderni so čevlji s polno peto, v katerih se udobno hodi, četudi je peta malo višja. V takem obuvalu se ni treba bati, kdaj se bo peta zataknila, zato je hoja bolj sproščena.
Letošnja modna obutev za žensko ima velikokrat tanjši pašček, na katerem je pritrjena zaponka. Peta je največkrat polna, sicer pa ne pretirano visoka, ampak precej ozka. Sandali imajo
radi več paščkov. Pri nekaterih so ti spet tako dolgi, da jih lahko ovijemo okrog gležnja. Prsti navadno gledajo iz sandal, ki so v več primerih dvobarvni.
Lahek ženski čevelj, v katerem pa ne bo treba skivaj iskati prostora, da bi ga lahko za nekaj trenutkov sezuli, je mokasin. Spet je moderen, ima pa veliko pripadnic. Pri njem je peta udobna, ker je le polvisoka, čevelj je spredaj precej zaprt in ni pretirano ozek. Mokasin je prava obutev za žensko, ki v službi precej stoji, primeren pa je tudi za sprehode, potovanja in vse druge priložnosti, ob katerih smo dlje časa zdoma.
Prav mladim vse to ni všeč. Ker so se jeansu zapisali z dušo in krvjo, segajo še po jeans obutvi. To so platneni čevlji, podobni takim za športnike. Imajo ravno take podplate, kot tisti za igralce tenisa. Tovrstna obutev ni preveč ozka ne predraga. Njena slaba lastnost je le, da se v njej rade potijo noge.
RIA BAČER
andrej novah: s flomastrom
/^rN
STABILIZACIJ ,
Klic vpijočega v puščavi
Očeta so pokopali. Sedmina je bila kratka. Domači so molčali, kramljali so le pogrebniki.
Ostali smo štirje otroci od treh do trinajstih let. Mati, že tako bolehna, je bila po pogrebu še bolj skrušena. Sama sebi je tiho govorila: „Kako jih bom preživljala? Kako jih bom živela? "
Očetovi bratje so ji svetovali, naj otroke razpošlje okoli. Le jaz sem bil zadosti star, da bi šel za pastirja.
In življenje je steklo. Kmet iz vasi nam je zoral njivo; z materjo sta se dogovorila, da mu bo odslužila z dnino. Ko sem jo ob večerih opazoval, utrujeno, zgarano, osivelo, se mi je globoko zasmilila in sklenil sem, da ji bom dolžno dnino pomagal opraviti.
Nekega večera se je pri nas oglasil možakar, ki nam je zoral njivo. ,,Micka, jutri bomo okopavali koruzo," je kratko dejal, ,,saj boš prišla!"
Mati se je zavedala dolga. Drugo jutro je zgodaj vstala, skuhala žgance in zavrela mleko. Prebudila
me je njena žuljava roka, ko me je pobožala po licu. Naročila mi je, naj popazim na mlajše. Njen glas je bil žalosten. Tisti trenutek sem jo neizmerno ljubil. Moj sklep, da ji bom pomagal odslužiti dolžno dnino, je postal še trši. Vstal sem, pozajtrkoval, potem pa zaklenil hišo in odšel k stari materi, da bi jo poprosil, naj pride popazit brata in sestro.
Stara mama je bila začudena, ko sem jo zaprosil za uslugo. Rada je obljubila, da bo pazila na otroke. Poprosil sem jo tudi za motiko.
Prišel sem do njive, kjer je delala mati med drugimi ženskami. Ko me je zagledala z motiko na rami, je zaihtela. Skušala me je odvrniti od dela, češ da je okopavanje zame pretežko delo. Vendar se nisem dal. Poprijel sem za delo. Bilo je težko, a ljubezen mi je dala moč, da sem zdržal.
Sonce je žgalo z neba, pot mi je zalival obraz. Čas se je vlekel neznosno počasi. Zazvonilo je poldan in v daljavi sem zagledal gospodinjo, ki je
nesla južino. Kopačice so prenehale delati in posedle v senco pod velikim hrastom. Pečeni štruklji so me okrepčali.
Po kosilu mi je mati rekla: „Le spij kozarec vina! Okrepčalo te bo, da boš lažje delal."
Popoldan je bil še daljši kot dopoldan. Čas se je vlekel po polževo. Zdelo se mi je, kot da sonce stoji nepremično na nebu in da ne bo nikoli zašlo. Postajalo mi je slabo, noge in roke so mi drvenele. Potiho sem svoje bolečine zaupal materi. Rekla mi je, naj se malo odpočinem v senci.
Sedel sem v hrastovo senco, in preden bi pre-štel do tri, me je zmanjkalo — zaspal sem.
Ko sem se prebudil, je bila njiva že okopana. Pod glavo sem začutil mehko blazino; mati je uveli plevel zavila v predpasnik in mi ga položila pod glavo.
Domov sva prišla utrujena, a polna notranje sreče.
ALOJZ ARH
DOMAČA
Po	travnikih,	gozdih	in
vlažnih obrežjih rastoča do 1 meter	visoka	rastlina	je
zdravilna, lahko pa prav tako nevarna in strupena, če jo preveč uživamo. Ker vsebuje veliko oksalne in deteljne kisline, vpliva-na srce in kri, pa tudi na živčevje.
Že pred dvema stoletjema so vedeli naši predniki, da je kislico in korenike perunike kuhati
v kisu in se s tem umivati, dobro za vse kožne bolezni.
Še dandanes pa iz listov kislice pripravljajo sočivje, ki pospešuje prebavo in zdravi skorbut. Sok iz svežih listov kislice pa rabijo za zdravilo pri zlati žili in čirih v ušesih, pri griži, rumeni-ci in boleznih jeter.
Ker pa oksalna kislina napada sluznice prebavil in znatno zmanjša krvni pritisk, se ob pre-
več zaužiti količini kislice lahko pojavijo krči, opeša krvni obtok in lahko nastopi celo smrt. Pred nepravilno uporabo te rastline opozarja vsaka knjiga o domačem zdravilstvu. Če že pride do zastrupljenja s kislico, potem naj bolnik pije apneno vodo z mlekom, poklicati pa je treba zdravnika. Četudi ni rečeno, da bi prišlo do najhujših posledic, je verjetno, da bo bolnik dobil vsaj hudo obolenje ledvic.
SADNA
TORTA
Jožica Koretič, ki vodi vse delo v novomeški slaščičarni gostišča Na trgu, nam je dala recept za torto, ki jo zlahka naredimo doma in je sočna. Otroci jo imajo navadno zelo radi. Tovarišica Jožica pripravlja sadno torto na tak način:
,,Potrebujemo 8 jajc, 20 dkg moke, 20 dkg sladkorja, za noževo konico pecilnega praška. Rumenjake in ostale sestavine dobro umešamo, dodamo trd
sneg beljakov in spečemo v modelu za torte. Ko je masa pečena in dobro ohlajena, jo dvakrat prerežemo. Vsako plast posebej navlažimo s sadnim sokom, kateremu dodamo malo maraski-na. Vsako plast premažemo še z marelično marmelado in stepeno sladko smetano. Tudi povrhu okrasimo torto s smetano, pridamo pa vloženo sadje od kompota. Potresemo s čokoladnimi mrvicami.
Iz te torte se lahko nareže šestnajst lepih kosov, tako da je sladice dovolj za vsako družinsko slavje."
Kot je povedala tovarišica Koretičeva, lahko sadje in sok polji ;bno izbirate, kar vam je pač najbolj všeč. Razen marelic lahko uporabite vložene jagode, ribez, ananas. Seveda pa mora ta torta ,,počivati" v hladilniku in ni dobro, če dlje časa stoji.
avtorjev in je opremljeno s številnimi zanimivost te knjige.
PUCCINI
Z drugim četrtkom v mesecu juniju bo na prvem programu ljubljanske televizije stekla nova nadaljevanka, ki so jo odkupili od italijanske televizije. Barvna nadaljevanka v petih delih ..Puccini" je delo	Danteja
Gurdamagna, sodi pa v vrsto tako imenovanih biografskih nanizank. Italijani so jo posneli ob petdesetletnici smrti velikega skladatelja Giacoma Puccinija, govori pa prav o njegovem življenju.
Giacomo Puccini je avtor še danes močno priljubljenih oper, kot so: La Boheme, Madame Butterfly, Tosca, Manon Lescaut, Turandot, Dekle z zahoda.
Skladateljevo zanimivo'biografijo v petih delih je posnel režiser Sandro Bolchi, ki ga pri nas poznamo po ekranizaciji slovitega romana ruske književnosti ,,Ana Karenina". Vsako nadaljevanje je opremljeno z najznačilnejšimi odlomki in arijami iz Puccinijevih oper; glasbeni del so posneli v slovitih opernih hišah, kot pevci pa nastopajo svetovno znani operni pevci. Glavne vloge so odigrali Alberto Lionello, Ingrid Thulin, Anna Moffo in drugi.
KNJIGE
O CANKARJU
založbe uvrstile tudi dela drugih avtorjev, ki pišejo o Cankarju in njegovem delu. Cankarjeva založba je tako izdala dve knjigi: Borisa Ziherla „lvan Cankar in naš čas" ter Josipa Vidmarja ,,0 Ivanu Cankarju". Obe knjigi sodita v vrsto tistih del, ki nam odkrivata vsaka drugačnega Cankarja, s tem pa pripomoreta k boljšemu in globljemu razumevanju našega velikega umetnika. Ni odveč zapisati, da sta obe knjigi lepo opremljeni, po ceni pa malo manj dostopni vsakomur.
K4PEISKI IGE9DMI
	
	
	
	i
Četudi je roman „Kapelski kresovi" Velja Kovačeviča izšel v slovenskem prevodu pri Partizanski knjigi dva meseca po televizijski nadaljevanki, mu gotovo ne bo manjkalo bralcev. ..Kapelski kresovi" so roman o usodnem času druge svetovne vojne; v njem je pisatelj opisal okolje, v katerem je sam zrasel v prekaljenega partizanskega poveljnika, ki si je nabral izkušnje že v španski državljanski vojni. Zgodbe „Kapelskih kresov" najbrž ni treba povzemati, doživljaji Dimnikarja, Jastreba, Prsana in drugih so znani mnogim, poudarimo le, da roman v marsičem presega izpoved televizijske nadaljevanke.
BORIS KIDRIČ
Četrt stoletja mineva od tedaj, ko so v Kostanjevici na predlog mr. E. Fonove v takrat novem kulturnem domu odprli razstavo starožitnosti iz Kostanjevice in okoliških vasi. Kmalu zatem so prišli v ta del Dolenjske učenjaki in popisali, kar je bilo še vrednega in veljavnega na področju etnologije. Ugotovljeno so odnesli v Ljubljano, kjer je bilo po oddelkih muzejev pripravljeno na podrobnejšo obdelavo in uporabo.
Med trinajsterico strokovnjakov, ki so pripravili to gradivo, je bila tudi etnologinja dr. Marija Makarovič. Kot bi ji etnološka žilica ne dala miru in kot bi bila nezadovoljna z raziskovanjem in opravljenim delom v okolju ..dolenjskih Benetk", se je še mnogokrat napotila na Dolenjsko. Svet med Gorjanci in Krko, ljudje in domačije, po vegastih pobočjih posejane vasi, grabljice, kosci, očaki, babice, goslači in harmonikarji, ljudje s svojim delom in svojimi običaji — so postali njeno zatočišče. Za nič manj kot dve desetletji, kot je Makarovičeva nedavno dejala
v Kostanjevici.
Na kmečka vrata je trkala pogosto, a nikoli zaman. Odprla so se ji kot članu domače družine, ne kot tujcu, ki je prišel iz mesta z „neko čudno nalogo". Seveda se je najprej ustavila v hiši, o kateri je prej poizvedela, da ji bo gotovo pomagala polniti etnološko beležko. Ker kmečki človek nima vselej časa za klepet, je Makarovičeva čez dan, posebno ob lepem vremenu, na marsikateri domačiji pomagala spraviti opravila tistega dne pod streho, zvečer pa vpisovala podatek za podatkom, ne da bi ji bilo treba siliti v domačine z vprašanji. Za povračilo, ker je pomagala pri poljskih ali drugih delih, so dovolili, da jim je pogledala v dušo: ,, Izvrtala sem iz njih vse, kar sem želela."
Sad tega etnološkega ,.vasovanja" je knjiga ,,Kostanjevica in okolica", peto knjižno delo dr. Marije Makarovič. Kako je nastalo to delo, kaj pomeni in komu je namenjeno, je avtorica pojasnjevala novinarjem kmalu po izidu. Zatrjevala je, da se je
trudila pisati v ljudskem jeziku, v govorici ljudi, s katerimi seje pogovarjala in katerim je knjigo predvsem namenila:	.	.	da bi
naseljenci teh krajev dojeli, kako je njihova, naj rečem kmečka kultura del slovenske kulture". „Vem, da bo ta ali oni za-vihnil nos, češ: ali je to še strokovno delo, če je pisano tako, da ga celo kmet razume. Ne bo mi težko odgovoriti, saj sem prepričana, da je posebna odlika takega spisa v tem, da ga vsak razume, ne pa da zavija oči ob učenih stavkih, tujkah in ne vem, ob čem še," je pribila.
Je njena monografija kosta-njeviške starožitnosti dokončna, veljavna za vse večne čase? Nikakor ne, in tega se pisateljica omenjene knjige povsem zaveda. ,,Če bi bila v to prepričana, se pisanja gotovo ne bi lotila že zdaj, tudi zato ne, ker je še mnogo neodkritega, nepopisanega, nepojasnjenega. Moje načelo pa je, da mora biti sleherno tako delo v določenem pomenu preventivno, ljudem naj dopove, naj ohranijo oblike in dokaze starožitnosti, ne pa
da pospešujejo odmiranje oziroma propadanje vsega pristno ljudskega. Zato mislim, da je treba pisati takrat, ko so možnosti in ko je pri roki denarni oče ..
Dr. Makarovičeva je postala že tako dolenjska, da je začela o življenju v južni Sloveniji razmišljati tudi kot občutljiv človek. „Ko hodim po vaseh, postajam osebno prizadeta," je dejala. „A tu, pod Gorjanci, je še sreča, da so ljudje dobili nekaj industrije ter ostali doma. Vse drugače pa je v Beli krajini, kjer je eno samo gospodarsko mrtvilo. Tu mislim predvsem na kraje, ki sem jih obiskala kot etnologinja. Ko že to pripovedujem, naj povem, da pripravljam iz Bele krajine podobno delo, kot mi je pravkar izšlo („ Kostanjevica in okolica"), torej monografijo. Ne vem pa še, če bo knjiga tudi izšla. Zdi se mi, da imajo založniki pri nas premalo posluha za izdajanje takih del. Vse drugače bi bilo, ko bi imeli več Dolenjskih kulturnih festivalov!"
IVAN ZORAN
DOLENJSKI LIST
^—PREiuTRvuiimo vnm-N
Le nekaj manj kot 8000 m nadmorske višine dosega himalajski vršac Kangba-čen, vrh, ki sta ga jugoslovanski himalajski alpinistični odpravi dvakrat naskočili. Prvič leta 1965, ko je odprava obstala malo pod vrhom, ter drugič 1974, ko so vrh osvojili kar trikrat zaporedoma. Za tem zaključnim dejanjem, po katerem sodimo o uspešnosti ali neuspešnosti odprave, pa se skrivajo dnevi, polni naporov, premagovanja, požrtvovalnosti in vztrajnosti nemajhnega števila ljudi. Kako poteka veliki človeški stroj take odprave, nazorno kaže knjiga ,,Kangbačen", ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Delo je plod kolektivnega pisanja več
barvnimi fotografijami ki niso zadnja
lady izbere za poskusnega zajčka, ob katerem bi rada psihično ozdravela, a se šofer proti svoji volji čustveno naveže nanjo, je znal angleški pisatelj Leslie Poles Hartley vnesti bogastvo detajlov, značajev in študij človeških značajev, vrednot in nevrednot sodobnega sveta. To in tako pisanje je sploh značilnost Hartleya, pisatelja, ki je napisal že vrsto dobrih knjig, med njimi tudi roman ,,Najem nik", katerega slovenski prevod je pred kratkim izšel v zbirki ,, Ljudska knjiga" pri Prešernovi družbi. Nekaterim bralcem je ta pisatelj verjetno poznan, saj imamo že dlje časa preveden njegov roman ,,Volčja češnja", ki ga mnogi literarni kritiki smatrajo za najboljše Hartleye-vo delo
GOZD OBESENCEV
V knjižni zbirki „Levstikov hram" je Mladinska knjiga izdala roman „Gozd obešencev" romunskega pisatelja Liviuja Re-breanuja (umrl 1944). Delo je
pomembno, saj je zanj značilno, da se je v teh letih dokončeval prevladujoči vpliv državnega administrativnega socializma in je v globokih družbenopolitičnih in družbenoekonomskih spremembah delovni človek postajal vse neposrednejši urejevalec pogojev svojega življenja. Ta odločilna leta, katerih gibanje je svojo popolno uresničitev doseglo z novo ustavo, so prežeta tudi z delom Borisa Kidriča. In s svojo pisano in govorjeno besedo je znal pojasniti iri pravilno osvetliti marsikatero nejasnost, dvom, neodločnost.
Giinmiove pravljice
Pravljica je značilna oblika ljudske tvornosti in velja za eno najstarejših oblik izročila. Na Stanke nekaterih pravljic teoretiki postavljajo daleč v davnino, ko je človek iskal odgovore na nekatera vprašanja v lastni domišljiji. Pravljica je stopila v središče zanimanja romantikov in prav ti so ji dali veljavo tudi v svetu literature. Med slovite može, ki so zapisali pravljice svojega naroda in jim dali estetske vrednote, sodita tudi brata Grimm, Jakob in Wilhelm. Njuni zapisi so kmalu postali tako priljubljeni po vsem svetu, da govorimo kar o Grimmovih pravljicah. V zbirki ,,Zlata knjiga", ki jo izdaja Mladinska knjiga in prinaša najlepše pravljice in pripovedke, je izšel tudi izbor Grimmovih pravljic. Knjiga ima več barvnih ilustracij, ki jih je pripravila Lidija Osterc. Izbor zajema tiste pravljice, ki sodijo v sam vrh evropskega pravljičar-stva. Urednik je izpustil tiste, ki so preveč skonstruirane ali pa imajo kake nezdrave primesi, kot so vsiljivo, osladno pobož-njakarstvo in podobno..
V na videz preprosto zgodbo o najetem šoferju, ki ga neka
napisano po resničnih doživljajih pisateljevega brata in je huda obtožba prve svetovne vojne in vojn sploh. Gre za pripoved o visokošolcu Apostolu Bologaju, ki zaide na bojišče na dekletovo željo. V vrtincu vojne se začne spraševati o smislu pobijanja, nikakor se ne more prilagoditi zahtevam vojaškega režima. Nenehno si očita, da je tudi sam
kriv, da je v gozdovih čedalje več obešencev. Ko v njem dozori sklep, da bo pobegnil k Rusom, ga določijo za vodjo eksekucijske čete, ki naj bi obešala osumljene civiliste. Apostol je kajpak dosleden, pobegne, toda ujamejo ga in na spisku obešencev se znajde tudi njegovo ime. — Romunska literatura je na Slovenskem dokaj neznana, zato je pretresljivi Rebreanujev roman, ki ga je prevedla Katja Špur, dobrodošla novost na slovenskem knjižnem trgu.
VE/ELfl JEfEfl 76
V Mariboru se letos vneto pripravljajo na svoj festival narečnih popevk, ki ga pod nazivom „Vesela jesen" organizirajo že desetič. Za jubilejni festival obljubljajo organizatorji, da bo v povprečju na višji ravni, da bo prinesel več čistejših in res narečnih besedil popevk in glasbo, ki bo bližje in bolj verna ljudskim harmonijam. Strokovna komisija je nalašč za to podaljšala rok natečaja; od 36 poslanih popevk je izbrala 16 najboljših in te bomo lahko poslušali oktobra meseca. Med izbranimi popevkami so tudi take, ki govore o naših krajih. Omenimo naj popevki Silvestra Mihelčiča ,,Gorjanci" in „Ja sem ga, ti ga nisi", za kateri je besedila napisal Toni Gašperič.
Festival bo prenašala ljubljanska televizija, izšla pa bo tudi velika plošča in kaseta s posnetki najuspešnejših melodij. Kot običajno bodo na festivalu podelili tri prve nagrade, „Zlate klopotce". Posebno nagrado bodo dobili tudi pisci besedil.
Knjižno tržišče je ob stoletnici našega velikega pisca in misleca Ivana Cankarja skoraj dobesedno preplavljeno z vrsto njegovih del v taki ali drugačni knjižni izdaji. Ob ponatise številnih Cankarjevih dram, povesti, črtic, pesmi in člankov so
Cankarjeva založba je poslala na tržišče že četrto knjigo „Zbranega dela" našega priznanega političnega misleca Borisa Kidriča. Knjiga prinaša govore, članke in razprave, ki jih je Kidrič napisal od leta 1949 do 1952. To obdobje je bilo v zgodovini razvoja delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji zelo
A. BARTELJ J. SPLICHAL
tadislav
lesar
„0, Uskočka krv, ti junačka . .
Zeleni gozdovi gorjanski s tisoč skrivnostmi in neznankami, listi bukve in leščevja. Na velikih planjavah hrasti in zajede, globače, potem pa — nenadni previsi s kamnito mizo in kamnito posteljo, kjer je Uskok Marko premišljeval in polnil svojo puško.
Nebo pa je bilo šotor bojevnika in bojevnikov in neizbrisne so poti, zaznamovane s stopinjami, s krvavimi sledmi, z žalostjo za padlimi tovariši in z radostjo gromke pesmi . . .
Janez Trdina je takole popisal prihod Uskokov:
„Uskoki so se preselili pod Gorjance v turških vojskah. Njihova stara domovina je bila Bosna, vera pa pravoslavna, tista, ki ne priznava rimskega papeža za poglavarja. Za čudo čvrsto so si ohranili svoje šege, svoje pesmi in pripovedke in svoj prelepi hrvaško-srbski jezik. Pravzaprav pa le naj boljši pisatelji znajo pogoditi neizmerno čistost in narodnost njihovega narečja. Vera se jim je toliko spremenila, da so sprejeli papežev primat, da so se tedaj z rimokatoliško cerkvijo zedinili. Ali v vseh drugih rečeh je ostal obred starinski. Božja služba se izvršuje v slavjanskem jeziku; njihovi duhovniki žive v zakonu; v dnevih zaostajajo po starem koledarju dvajset dni za nami; ko praznujemo mi tri kralje, oni božičujejo itd. . . . Pod škofa ne spadajo niti pod ljubljanskega niti pod zagrebškega kakor drugi rimokatoličani te okoli ce, ampak pod križevskega, ki stanuje od njih tako daleč in jih pohaja tako poredkoma, da ga mnogi ne poznajo niti po imenu.
Narodnih navad, pesmi in misli bi človek lahko nabral med Uskoki cele ,foliante'. . . Treba je vedeti, da so bili Uskoki do najnovejše dobe vpisani med graničarje. V tem stanju so imeli samo tri pravice: obdelovati s potom in trudom svojo ne-bogato zemljo, nositi puško, naj bo vojska ali mii, in pa - učiti se nemški jezik, ki zapoveduje v vojaški službi. Toda ko sem vprašal Uskoka, če se nahaja tudi pri njih kaj nemškutarjev, ki žele, da gospodan nemščina še naprej, mi je odgovoril:
,Te kranjske nesnage mi ne poznamo.'" Po Zum-berku, južnih pobočjih Gorjancev, na revni in kamniti zemlji so se naselili Uskoki, pribežniki iz Bosne, Dalmacije in Srbije. V 17. stol. so sprejeli unijatsko (grško-katoliško vero). Bili so bojevniki in so bili sestavni del Vojne krajine.
Še danes živijo potomci Uskokov, na svojem otoku, v svoji zajedi, in to so pošteni ljudje, ki nosijo srce v dlaneh in svoje misli nikoli ne skrivajo-
Branili so Krajino pred Turki. Bili so predstra-ža. V zadnji vojni pa je bila njihova deželica partizanska skrivnost. Sošice, Radatoviči, Mrzlo polje. Skoro v vsaki vasi je bila partizanska bolnišnica in nikoli ni bila nobena izdana. V Sekuličih, Buličih, Dučičih. Prihajali so slovenski in hrvaški parti-zari. Angela Rajakovič, 78-tetna starka z zažganim obrazom Dalmatinke, se spominja študenta iz Cankarjeve brigade. ,,Vsi smo bili partizani," pove ponosno. ,,Med nami ni bilo izdajalcev."
Draga Badovinac ima 52 let. Mož je na delu v Nemčiji, oče pa je star že 87 let. Bil je v ruskem ujetništvu. Delal je za partizane. Zdaj pa je star in betežen. ,,Daj bog, da umrem," hrope v tisti svoji čumnati. Nima nobene podpore in nihče ga ne mara.
Toda spomini živijo. Skromni, hrabri potomci „ Uskokov so trdoživi, in čeprav jih je veliko odšlo v svet, se tudi vračajo v svojo ,,Uskočijo". Župnik Hrnjak pravi: „Res je. da Uskoki izumirajo, toda še zmerom nas je dovolj in ne bomo nikoli izumrli."
V vasi Kuljari je star, globok vodnjak. Tu ni izvirov (voda se je natekala s streh) in v sosednji hiši je bila partizanska kopalnica. ,,Prišli so partizani, mili moj," pripoveduje stara Angela. ,,Bili so utrujeni od bitk. Umivali so se, mi pa smo jim prinašali hrano in pijačo."
Bili so v gori, borili so se ... V tristoletni zgodovini družine Hrnjak je bil tudi kapetan Janko — pravi Uskok. Veliko imen v Beli krajini in na Dolenjskem nosi znamenje uskoške krvi - in ta kri ni voda. To je divja tekočina, ki se ne umirja.
kimonih
deret
rejencem
„Moj oče si je to gostilno prigaral; delal je po svetu kot natakar v kolodvorskih restavracijah, včasih po ves dan in vso noč skupaj, in dostikrat si je moral po dvakrat v 24 urah preobuti nogavice, ker so bile vse krvave," se spominja tistih let, ko so začeli zidati Kirnovo gostilno v Prekopi, Jože Kirn, današnji lastnik.
Bajtarski sin z Gornje Prekope je bil Jožetov oče. Doma so otepali revščino in zato ni nič čudnega, da je odšel za časa Avstro-Ogrske k bogatemu stricu v Budimpešto. Stric mu je bil namenil svoje podjetje in svoje premoženje. Bil je vinski trgovec in prevoznik, s štirimi pari konj je vozil po svetu in koval denar, a mu vse to vendar ni nič pomagalo: nenadoma mu je odpovedalo srce in je umrl brez oporoke. Njegova žena se je v drugo omožila, Kirnov fant s Prekope pa je odšel v uk za natakarja. Obrti se je učil najprej kar v Budimpešti, potem pa je služil vsepovsod in vedno bliže domu je prihajal, dokler ni 1931. leta prišel dokončno na svoje. Takrat je namreč s svojo ženo, tudi domačinko, postavil današnjo gostilno in nakupil nekaj hektarov zemlje. Njegova strast pa so ostale kolodvorske restavracije. Ker je bila tudi žena gostinka, je ona vodila domačo gostilno, on pa je im.el v najemu bife na brežiški železniški postaji.
Med vojno je zapeljal z vozom na mino na cesti, brat današnjega gospodarja pa je med angleškim bombardiranjem umrl v nemškem ujetništvu. Gostilno je vodila mama, vseskozi pa ji je pomagal Jože, ki je zdaj sedem let tudi njen lastnik.
„Pri starem očetu, kajžarju in vaškem čevljarju, sem živel, ko sta bila oče in mama po svetu. Vsakega dela sem vajen, ubogljivosti so me naučili še kot kratkohlačnika in to mi veliko pomaga v poklicu, ki ne pozna ne osemurnega delavnika ne prostih dni. Birt mora biti gostom vedno na voljo! Zal mi zadnje čase nagaja zdravje in na jesen bom moral v bolnišnico; hrustanec v kolkih je popolnoma izrabljen," govori Kirn, njegova žena pa pravi: „Stara sva že in veliko sva delala v življenju. A to vem: za sposobne mlade roke je ta gostilna prav primerna . . ."
Gospodinja Marija ima prav, saj je to edina gostilna v vasi, kjer so bile včasih kar štiri, in edina gostilna na nekdanji furmanski in poznejši glavni cesti med Šentjernejem in Kostanjevico. Gostilne v vasi zamirajo nekako tako kot domača pesem. Prekopa je včasih slovela po korajžnih fantih, ki jim ni bilo treba dvakrat reči, kadar se je obetal pretep, pa tudi po tem, da so v gostilnah fantje radi ubrano zapeli. Zdaj se je vroča kri ohladila, v Kirnovi go-
stilni pa pod noč zapojejo le še stari možje.
Kirnova gostilna ima tudi prenočišča; prespijo lahko štirje gostje, kar pa se zgodi bolj poredko. Vse je torej urejeno za prijeten kmečki turizem, saj imajo Kirnovi blizu Krko, domačo hrano, lepo okolico, obiskovalcem se ponujajo lepi sprehodi proti Gorjancem — samo naslednika gostilna nima. Kirnova imata hčer, ki pa študira v Ljubljani, in nič ne kaže, da bo prevzela obrt. Oče pravi: ..Gostinskega poklica ji ne privoščim!"
Pravijo, da je hišna specialiteta narezek šunke, salame in pršuta, kar sva tudi sama poskusila. Kot mnogokje drugje je tudi v tej gostilni recept za kakovost narezka preprost: domači prašiči, gospodar sam kolje in sam pripravlja suhomesnate izdelke. V kuhinji gospodari žena Marija, gostje pa lahko izbirajo jedi po naročilu. Stalni obiskovalci se odločajo za domače kokoši ali piščance, postrežejo pa tudi z zrezki.
Prekopa je tako blizu krajem, ki slovijo po dolenjskih vinih, da bi bil res greh, če bi pri Kirnovih ne točili dobrega cvička in bele dolenjske kapljice. Domači vinograd je premajhen, vendar pa gospodar kupi dobro kapljico na Bočju in v Zavodih, včasih tudi v Gadovi peči.
Pred hišo rastejo kostanji, ki jih je gospodar zasadil takrat, ko so začeli graditi hišo. Poleti posedijo gostje tudi na vrtu, kjer je prav prijetno v senci sadnih dreves.
Ob vsem tem pa ne smeva pozabiti omeniti še veselja in ljubezni Kirnovih dveh do majhnih otrok. Kirnova se lahko pohvalita, da spravljata pokonci desetega otroka: razen lastne hčere sta spravila do kruha že osem rejencev, zdaj pa imata doma Murnovo Marinko, prijazno dekletce, učenko tretjega razreda. Ta je pri Kirnovih zdaj že tri leta. Vsi, ki so bifi doslej pri Kirnovih v reji, so prišli do svojega poklica, na kar je ponosna zlasti žena Marija, ki je o Marinki takoj povedala: ,,Priden deklič je, v šoli je odličnjakinja. Navadila sva se nanjo in tudi ona se je navezala na novi dom. Njena mati je zelo bolna, oče je alkoholik ih oba otroka sta zaradi očeta prestala dosti hudega. Marinki se je to tako poznalo, da je bila še pri nas nekaj časa močno živčna. No, zdaj je vse v redu ..."
Kirn ima tudi pet hektarov obdelovalne zemlje. „Težko jo je obdelati, saj sem že star, ljudi za delo pa je težko dobiti. A napredek je vendar očiten: včasih sva s starim očetom z eno kravo obdelovala borno imetje, danes pa imamo pri hiši traktor in tudi avto smo si kupili. Da bi le še zdravje bilo!"
m,
^fesu- -