A »00 - LETO X. STEVKMA M. PROSVETNIH IN ZNANSTVENHI OBCAVCEV — LJOOfelANA, »8. PROSVETNI DELAVEC STROKOVNE ŠOLE PRED TEMELJITO REFORMO Naloga sindikalnih organizacij: osvojiti Resolucijo o izobraževanju strokovnih kadrov Kmalu po sprejetju Resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov (objavljena v Ur. listu FLRJ 1960-25 in drugod) so se sestali člani predsedstva Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije in se pogovorili o nalogah sindikata pri uresničevanju Resolucije o strokovnem izobraževanju kadrov. Iz ugotovitev te seje povzemamo poglavitne misli. krajih z močnejšo industrijo bodo morale gospodarske organizacije pokazati več zanimanja za nove načine profesionalne orientacije. Še enkrat pa je treba poudariti, da je napačno mišljenje nekaterih, češ da je Resolucija pač V zadnjem času je pri nas ved- treba narediti izčrpnejše analize ^zabljmUn kTne^o^e^nobe” ^ bolj čutiti zaostrovanje odno- o zahtevah gospodarstva, vsaka nih nomembnih posledic na ob- =6to koliCw Š°la ^ m?rala temeljit2 Pr°aČiti stoječe stanje. Naloga sindikalnih vom, to stanje — kolikor pone- svoje mesto v neposredni druz- or2anizacii ria njihovi člani ^Po^nJmaUno3no ? ~ ^ in. šele na osnOT1 Evolucijo osvojijo, da razumejo popolnoma normalno, če razu- tega izdelati svoje učne progra- in srjreimeio niena načelna stali- Jg^°Naše eos^d^sf PnŠl01dt° ^ ^ pn+pr^jala ^ ka?er’ šča. Prišli smo v tako fazo na-ša^ Naše gospodarstvo v celoti kakršnega potrebuje gospodarstvo šega gospodarskega in družbenega ^enja pomembno industrijsko Doslej so bile naše sole dostikrat razvoja ki zahteva. da prosvetni I ^Volucijo in povsem razumljivo podobne osamljenemu otoku v ( i?> da prihaja pogosto do naspro- celotnem življenju komune; zdaj j _ - I 3 IT) -i-ta n č'y-vl/~i Iri a a VT Ctl dTT— v-»/-v+v»rvV-vt-«y-v. /-1 r-. r- v, »-vij- r-, 4 r- v-, temeljito poprimemo in . Dunaja .-cnji-iiciii iivijcuju ivuniuiic, z.uaj j _ rakamo da hr» kd« name- ni med njim in šolo, ki je v glav- bo potrebno, da se nekaj spreme- to reševal ta vprašanja in > ostala še v starih okvirih, ni v sistemu dela naših šol. Pri s£ ^L ^ zgora^ dobm že r^spodarstvo nujno potrebuje za tem bo moralo družbeno uprav- 1d1 x načrte in programe Joj r^ kadrov, šole pa ga pri Ijanje na šolah prispevati svoje. S^tS? ^ katrlh boZ7e-otef™ nezadrzanem tempu Strokovna šola bo na ta način lali^ kot je to bilo doslej D> H. 'lrajo s svojim ustaljenim nači- prenehala biti šola v starem po-dela, s svojimi zastarelimi menu besede. Ona mora, kot je A geodami poučevanja. V seda- razvidno iz Resolucije, postati ten položaju je povsem jasno, center za strokovno izobraževa-a hiti samo gospodarstvo niti sa- nje, kr bo obsegal tako višje stop-* a šola ne moreta rešiti tega te- nje izobrazbe kot izobraževanje I i?k'e^a vppsšppjp- Resolucija o odraslih ali izpopolnjevanje ob-J 'gPbraSevanju strokovnih kadrov stoječih kadrov v gospodarstvu. f b)Prvi korak za rešitev vrste pro- S tem, ko bo postala center, ne ' j^dov, ki se odpirajo pred nami. bo šolo več predstavljala učilnica, [ klf naši prosvetni delavci tako kabinet, dnevnik ali ocenjevanje i razumei° — iz objektivnih in dajanje spričeval, temveč bo to )• -Glogov: zaradi tradicije — je to, center, ki bo zadovoljeval potre-?a ne poslušajo in da ne morejo be vseh gospodarskih organizacij, 1 pogosto pa tudi napačno sli- to pa pomeni, da mora gospodar-gospodarstva in njegovih ske organizacije poznati, da mora 21., 22. in 23. septembra se je mudila v Ljubljani prosvetna delegacija Nacionalne federacije Maroka. Kot gost Sindikata, prosvetnih in znanstvenih delavcev FLRJ že dalj časa potuje po naši domovini, se razgovarja s predstavniki prosvetnega življenja in si ogleduje naše šole. — Na sliki: Sekretar Sveta za šolstvo LRS Ludvik Gabrovšek je sprejel petčlansko maroško delegacijo in se razgovarjal z njenimi člani o aktualnih šolskih vprašanjih. Istega dne je gostom priredil večerjo predsednik SŠ Vladko Majhen. Delegacija —, vodi jo prosvetni inšpektor Didi Honari — je nato odpotovala preko Postojne na Reko Izobraževanje v podjetjih in šola j biti z njimi povezana, mora po- r<*v tT^Sževanje strokovnih kad- znati njihove plane in se pravo-eden v Resoluciji poudarjeno kot časno odzivati njihovim potre-dalin .bistvenih pogojev za naš na- bam. beni g°spodarski in sploh druž- Prav tako kot omenjene ana-tnov, naPredek. Uspehi naše do- liže bo morala šola narediti so--- ne so bili v tem pogledu lidno analizo svojega dela, ki bo Že nekaj let — nekako od leta 1956 — se naše gospo- še skromni rezultati, so zagoto- podjetja, ki imajo dobro ocgacd- darske organizacije živo zavzemajo za izobraževanje svojih vilo, da smo na pravi poti! airano izobraževanje. Z drugimi delavcev in uslužbencev. Zato ustanavljajo v podjetjih tako Naj samo z nekaj besedami besedami: izobraževanje v pod-imenovane centre za izobraževanje, ki vodijo vse delo v opišem pot, po kateri se je raz- jetjih ne sme biti stihijsko, am- zvezi z izobraževanjem. Ti centri seveda niso zaprti v ozek vijalo in se še razvija izobraže- pak mora sloneti na nekaterih tovarniški krog, ampak sodelujejo z vsemi šolami, od osnov- vanje v podjetjih. osnovnih načelih. To so: nih do fakultet, povezani pa so tudi z delavsko univerzo in Zamisel o izobraževanju v pod- I- izobraževanje ne sme biti podobnimi ustanovami. Skratka, centri za izobraževanje v jetjih je že stara. V Nemčiji so kampanjska akcija, ampak mora n. pr. že leta 1924 ustanovili »Ver- biti stalna skrb podjetja, 2. izobraževati je treba prav nadaljnji napredek pa pravilno osvetlila njeno doseda-Jnočno odvisen od strokovnih nje delo in izkušnje; podjetjih sodelujejo z vsemi' ustanovami in zavodi, ki se ___ ________________________ ukvarjajo z izobraževanjem državljanov. V prvi vrsti seveda band fur Arbeitestudien- (Zavod skrbijo centri za izobraževanje v podjetju samem, poleg tega za proučevanje dela), znan pod vse člane delovnega kolektiva, od pa ugotavljajo potrebe po šolanju v raznih strokovnih šolah imenom REFA. Ta zavod je poleg nekvalificiranih do specialistov, in tečajih ter dajejo predloge in pripombe v zvezi z učnimi drugih nalog prevzel skrb za izo- 3- izobraževanje mora biti or-načrti šol in tečajev. braževanje v podjetjih. Posebno ganizirano_ in mora tefi po_na- na kp ip razmahnilo izobraževa— tančno določenem učnem načrtu^ obraževanju v podjetjih je Ija, itd. Tako mišljenje močno p. J.. .... , d _ ki vsebuje poleg strokovnega tudi ka Vsal?a vrsta v smeri, kot prosvetno pedagoško službo, ka-, nakazuje Resolucija. Ni dvoma, kor tudi drugih zavodov in usta-lip S° Posamezne šole, dokaj odda- nov na tem področju bo treba .ne od gospodarstva in njegovih postaviti na širšo' osnovo! sle' b' da 50 nekatere delale do- Močneje bo treba bažviti služ-ij.J skoraj kot kake privatne bo profesionalne orientacije. Ta trpinove, brez povezanosti s po- služba zdaj ne ustreza. Informa-ta t F gospodarstva. Kolektivi cije, ki jih dobi mladina v stro-,j. takih šolah bodo teže razumeli kovnih šolah, zdaleka niso dovolj, stv CCdo esvojili nove naloge šol- Služba profesionalne orientacije t.j ,a in bo ponekod gotovo prišlo doslej ni izpolnila niti naloge pra-sti do določenega odpora na- vilnega obveščanja učencev in r^ti novim težnjam. njihovih staršev oziroma učiteljev. 2a tolmačenje Resolucije bi V osemletni šoli danes učitelji in dobro, da bi osnovali neke razredniki ne poznajo sistema % J^te aktive predavateljev; ti ak- strokovnih šol, šole nimajo ustrez-rj1 naj bi zbrali v večjih centrih nih publikacij, ki bi seznanjale Stlr>nane Predavatelje, ki naj bi mladino z delom v šolah. Razen v Povijali predavatelje za delo tega pa bo treba misliti še na dru-t6msladikalnih podružnicah. Pri ge načine dela z mladino v po-bo moral pomagati tudi naš gledu izbire poklica; morda bi v a§oški tisk. zaključnih razredih 'osemletke a bi uspešno lahko izvajali vpeljali možnost, da se učenci sa-soj^.tzmetl načelnih stališč Re- mi na delovnem mestu, s svojim je JrF — načelo individualižaci- lastnim delom seznanijo o poseb-strokovnih ustanov —, pa bo nostih določene stroke. Zlasti v Niha Marinko: »Govori in članki« to porab- manj nesreč pri delu. In ti, sicer redko dobimo kakšno sporočilo o projektor, magnetofon, itd.), izobraževanju v podjetjih. Vemo 4. izobraževanje mora biti kon-le to, da je uvedeno, zelo malo pa trolirano. vemo o načinu in metodah, ki jih Izobraževanje, ki se vrši po uporabljajo ’ teh navodilih, bo gotovo uspešno. Naša podjetja so šele začela Tega se zavedajo tudi naša pod-sistematičnim izobraževanjem. Nova vajenska šola v Škofji Loki Dne 4. septembra so v Škofji in petkih pa od pol osme do devete Loki svečano odprli novo vajensko ure zvečer. šolo za lesno in kovinsko stroko. Od leta 1951—52 se namesto prejš-Soia ima pet učilnic s kabinetom in njega večernega pouka vrši pouk zbornico ter dve delavnici za prak- dopoldan in popoldan. Učenci so tični pouk. Gradnja je stala 35 mi- obiskovali šolo dvakrat tedensko, lijonov dinarjev- Delavnico za ko- kar seveda ni bilo dovolj efektno. SO-letnjci življenjske poti li^f^ttiksi Ljudske skupščine hg j?*® republike Slovenije Mi-ba vrinka je Cankarjeva založ \J2dal; - vesne proslave so se med drugimi gosti udeležili predsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek, predsednik sveta za šolstvo go^^ia prvo knjigo njegovih LRS Vladko Majhen, predsednik r?v *n člankov. Na 390 stra- OK ZKS Franc,. Simonič in xbran- sno opremljene knjige so drugi. govori in članki tovariša Ravnatelj šole ing. Tone Jen-Rogan2a iz let 1953, 1954 in 1955. šterle je v svojem govoru pouda-s^^stvo govorjene in pisane be- ril, da je šola v 50 letih svojega ^tih°b najrazličnejših prilož- delovanja dala 1158 kvalificirava? le tako znova dobilo svojo nih delavcev. Zlasti je bilo to po-nost. membno v času bojev štajerskih , Slovencev za nacionalne pravice. Irmoliielrn čnlP Tudi v zadnjem času se šola moč-n KmeL.JSKB SOie no uveljavlja in dosega pomemb- y , * Šentjurju ne uspehe pri pospeševanju kme- Šentjurju pri Celju so tijstvj in še posebno živinoreje. ^ f,P“6rnbra proslavili 50-let- Ob letošnji obletnici so pripra-natoja kmetijske šole. Slo- vili v šoli zanimivo razstavo. vinsko stroko je brezplačno opre- Zdaj traja pouk za vse vajence tri mila Loška tovarna hladilnikov. mesece neprekinjeno. V glavnem je Vajenska šoia v Škofji Loki je t? mladina iz treh občin kranjskega doslej gostovala z dvema učilnica- ,ra!a■ Bohinja, Jesenic in Zelez- ma v osnovni šoli. Ustanovljena leta nikov ter seveda Škofje Loke. 1889 ima že kar lepo preteklost. V šo°,na<3. 101° .vajen- prvem šolskem letu je obiskovalo ceL ih kovinske stroke, pripravljalni razred 55, prvi razred rfi°le tov' Malrabi avdiovizualnih da dobili nove in kveže pobude za njevanjem učen^v v^ povsem mogli vsaj na naprednejših šolah uvajanju teh nesporno ™ali i^sLv razumel 31^6 sredstev in o tehniki predavanja, delo v šoli. ^ J °g ZnaHtrfl?Zb0lJ!±, !V°]eTTdel° V naprednih novosti v naše šolstvo ^kai mora de^U ra^o tako in Višje vodilne osebe v podjetju Mikeln Peter (Ur. 1. FLRJ st. 7/1960). Iz Splos- psihološkem pogledu. Učenčeva ‘ lti «jh vr„tah _ zaK®J mora delati ravno tako in , nožna ti vse omeni ene nega zveznega navodila za of- personalna mapa, ki jo uvajamo, ^ ^^Jo in pUvsod v živ- “ ^JZel Zra'- S , Sg^ega pa še tehniko -------------------------------------- njevanje učencev v osnovnih šo- pa seveda presega okvir psiho- ,. .J _ . .i". su »ucenec« snovi m dojel, mora , y afskuSie in vodenia lah in v gimnazijah lahko po- loške popisnice, kar sledi iz to- ^ ^ ^ "3 ,J t„u’ mo s poučevanjem in ponavlja- vodenja diskusije^ in voden a ki so prepričani, da bomo v ten ^j0jy^ nadaljevati tako dolgo, do- ljudi. Tečaje v podjetjih vodijo težnjah preko noči, ker podce- nismo prepričani da'zna. tako imenovani inštruktorji za njujejo ali pa splon ne poznajo Seveda pa je to slabo znamenje metode, ki morajo poleg obsezne-■Kot sredstvo za spremljanje delovnih pogojev na naših šolah tako za inštruktorja kakor tudi za ga pedagoškega znanja imeti tudi v gimnazijah lahko po- loške popisnice, kar sledi iz to- ^ vzamemo predvsem tri bistvene zadevne zvezne utemeljitve, ki se novosti: glasi: 1. opisno ocenjevanje (Tč 3/ 4, 5 in 7 cit. spl. navodila) celotnega razvoja osebnosti učen- ter cel niz drugih okoliščin — ^učenca«!* Velja” namreč* načelo: mnogo volje za izobraževalno de- 2. učenčeva personalna mapa cev se vodi v šolah za vsakega na drugi strani pa srečujemo zo- če se ,>učenec« ni naučil ga in- lo> ker na njih sloni vse, kar je (Tč 8) učenca posebna mapa; vanjo pet ljudi, ki opredelujejo take štruktor ni prav p0ueil! ’ v zvezi z izobraževanjem. 3. učni testi (Tč 9) vpisujejo ves čas njegovega šo- težnje za stremuštvo nekaterni- k0 inštruktor vidi, da »uče- V skopih obrisih sem samo na- rtnien« laoja podatke, ki so pomembni kov, ne glede na to, da so se uve- nec« operacijo obvlada, ga pusti, kazal problematiko, ki jo je treba J® J za njegov razvoj, da se je mogoče Ijaivljale te »novosti« v napred- cja samostojno dela, toda še vedno reševati pri izobraževanju v pod- Šolske ocene lahko izražamo njihovi podlagi približati nejših državah že po prvi sve- ga p0g0St0 kontrolira. Pove mu jetjih. Metode, ki jih pri tem predvsem na dva osnovna načina: včfppu, z individualnimi peda- tovm vojni... tudi> kdo mu bo pomagaj če bo uporabljajo, niso nove, so pa pri- s simboli ali z opisom. V naši gnskirru prijemi, mu pomagati, Tisti, ki presojajo nove ukre- potrebno, koga naj vpraša za na- lagojene hitremu razvoju indu- šolski praksi smo doslej uporab- kadar je treba, ga spodbujati in pe preudamo, vedo, da je pogoj svet in podobno. »Učenca« je tre- strije v zadnjih letih. Sele čez Ijali le simbolne (prispodobne) pospeševati razvoj njegovin po- za boyje dejovne rezultate samo ba spodbujati, da vprašuje, ker s nekaj let bomo lahko ločili dobro ocene, in sicer v obliki številk zitivmh sil mnagnenj in na po- boliše delo> za bol1še delQ pa je tem prjdobi včaSih več kot pri od slabega. Po začetnem navdu- in posameznih besed. (V švedski alaS> fen podatkov ocenjevati predvsem več znanja poučevanju samem. šenju, s katerim so v podjetjih uporabljajo n. pr. namesto šte- oriza^^nte - in več delovnih naP°rbv, kajti lz povedanega vidimo, da je sprejeli način izobraževanja, pa iSeva maDa ni tevna bstina« brez težav in žrtev se ni dal° še inštruktorjeva naloga težka in od- lahko sklepamo, da je osnova do- V bodoče pa bomo izražali šolske Učenčeva mapa ni javna listina.* nikdar ustVariti ničesar boljšega govorna. Zato se mora na pouče- bra. Obstaja pa nevarnost, da vse ocene poleg številk še z opisom; Na majskem seminarju, ki ga in trajnejšega. Vedo, da ne mo- vanje dobro pripraviti. Natančno skupaj zamre, če ne bomo skrbeli, likovno, glasbeno, tehnično in te- prireja vsako leto Zavod za na- remo čakati prekrižanih rok, am- mora razčleniti operacijo, ki jo bo da se bodo metode izobraževanja lesno vzgojo pa bomo ocenjevali predek šolstva za upravitelje šol, pak da moramo napraviti pač prikazoval. Ugotoviti mora naj- razvijale ravno tako hitro, kot se samo z opisnimi ocenami. (V Ho- imajo poizkusne oddelke, so tisto, kar v danih pogojih more- prej Vse važne faze in ključne razvija tehnološki in delovni po- landiji uporabljajo n. pr. v šolah nas ]etoS seznanili v posebnem mo napraviti pa če so rezultati točke da jih pri poučevanju lah- stopek. tipa Montessori samo opisne oce- referatu, ki ga je imela dr. I. še tako skromni, ker le to je - ko razloži in pokaže. Pri tem si Prepričan sem, da je v teh me- Šegula, z osnutkom učenčeve per- pot napredka. lahko pomaga s posebnim obraz- todah mnogo stvari, ki bi jih ■ Ocenjevanje učencev pa se ne sonalne mape. Ta osnutek, ki so - - . - - bo izpremenilo pri nas samo po ga izdelali na ZNS, je plod dol- načinu izražanja šolskih ocen, gotrajnega dela številnih stro- ampak se bo izpremenilo tudi v kovnjakov vklj. sodelovanja z pogledu vsebine ocen. Doslej smo univ. institutoma za pedagogiko poznali samo globalne šolske oce- in za psihologijo. ZNS bo dal v ne (ki bi bile lahko po načinu tem šolskem letu omenjeni osnu- izražanja tudi opisne!). Iz tč 3 cit. tek učenčeve personalne mape spl. navodila pa sledi, da je tre- šele v poizkusno uporabo neka- ba zajeti v opisnem ocenjevanju terim šolam. Tak način dela, ki vse elemente določenega predme- ga že več let uvaja ZNS v našo ta. Torej ne gre v vsebinskem šolsko prakso, dokazuje, da je za Jože Sirec V tem mesecu je dopolnil 50 let starosti sekretar Sveta za cem. Vse to se nauči na posebnem lahko prenesli tudi v šole. O tem bi se prav gotovo poživil pouk na njih, kar je nujno potrebno. Saj še sedaj na šolah — predvsem strokovnih — vlada isti način predavanja in učenja kot pred 50 leti. Res je sicer,-da je predmetnik in učni načrt prilagojen potrebam industrije, toda še vse premalo. Podjetja bi morala s konkretnimi predlogi vplivati na vsebino pouka, seveda pa bi morala prevzeti tudi več odgovornosti za praktično poučevanje dijakov. Izobraževanje v podjetjih pomeni zato velik korak naprej, ker Ludvik Gabrovšek — petdesetletnik 72 novih kandidatov Vse kaže, da bo zanimanje za učiteljsko službo tudi v prihodnje naraščalo med našo srednješolsko mladino, saj se je od zadnjih velikih počitnic sem prijavilo kar 72 kandidatov. To število je spričo potreb po učiteljskem kadru seveda skromno, a vendar bodo dodatne pedagoške moči izpopolnjevale občutne vrzeli, spričo katerih trpi še znaten del naše osnovnošolske mladine na pomanjkanju izobrazbe in vzgoje. Prav zato je prav, da bodo taki tečaji tudi še v naslednjih letih. Pedagoški center Zavoda za napredek šolstva L.RS je 19. tega meseca že sprejel v prvi (oziroma v sedmi tečaj, kolikor jih je bilo skupaj doslej) 37 slušateljev in slušateljic iz 18 občin oziroma iz 8 okrajev, ki so se odločili za učiteljsko službo. Od teh je največ absolventov gimnazij — 26, absolventov ekonomskih srednjih šol 3, srednje kmetijske šole 1 in le pet, ki sicer že poučujejo, a niso iz tega ali onega vzroka končali rednega šolanja na učiteljiščih. Preostali tečajniki pa bodo sprejeti v prihodnji tečaj, ki prične z delom že 24. oktobra. V štirih tednih si bodo tečajniki brez dvoma pridobili prepotrebno osnovno znanje iz pedagoške skupine predmetov: iz metodike, psihologije in pedagogike. Mimo teorije iz omenjenih predmetov, se bodo bodoči učitelji seznanili tudi s praktičnim delom učiteljskega poklica, saj določa program od skupnih 155 ur kar 46 ur hosplta-cij in nastopov na raznih stopnjah osnovne šole. Tak program bo zagotovil učiteljskim kandidatom veliko pomoč pri pripravah za dopolnilne izpite na učiteljskih šolah, hkrati pa jim bo pomenil nepogrešljivo vodilo v poznejši pedagoški praksi. V. K. energije na naših visokih šolah pogledu več za globalne ocene, nami obdobje brezglave kam- §0Utvo Ljudske republike Slove-ampak uvajamo razčlenjeno oce- panjščine in da si utiramo nova n{je Ludvik Gabrovšek. Jubilej - njevanje. Tako se bodo šolske pota na solidnih osnovah. značajnega moža neizčrpne de- ocene spremenile v vsebinskem , javnosti, odkritosti in odločnosti pogledu, in v načinu izražanja ljCn' tesM v vsakem pogledu, kjer je treba šolskih ocen. Ta novi način oce- z učnimi testi se je ukvarjal zagovarjati resnico in pravico, je njevanja učencev bi mogli. na doslej najintenzivneje in z naj- šel skoraj neopazno in tiho mi- kratko opredeliti za: razčlenjeno večjimi uspehi samo Zavod za mo javnosti. opisno ocenjevanje. napredek šolstva Srbije. V Beo- Ludvik Gabrovšek se je rodil Zavod za napredek šolstva' gradu so izdelali učne teste za v Ljubljani kot sin delavca, že- (ZNS) LRS je določil že v šol- večino učnih predmetov za vse lezničarja. Dovršil je klasično skem letu 1959/1960 za prvo po- stopnje osnovne šole. Pot od ne- gimnazijo, nato pa leta 1932 ma- izkusno opisno ocenitev učencev formalnih učnih testov (ki jih tematično--fizično skupino na fi-v II. polletju dve osnovni šoli: lahko izdela posameznik in jih lozofski fakulteti v Ljubljani, Že eno 'mestno (Ljubljana) in eno uporablja v omejenem obsegu) do kot študent je bil levičarsko podeželsko (Laško). Slo je za prve standardiziranih učnih testov (ki usmerjen, zato tudi po končanem praktične primere razčlenjenih j:h lahko 'izdela samo skupina študiju m dobil slušbe v Slove— opisnih ocen za približno 1500 strokovnjakov in so splošno upo- niji, ampak je bil nameščen., jna učencev. Na razčlenjeno opisno rabni) je zelo dolga. Vsekakor gimnaziji v Beranah v Črni gdri. ocenjevanje pa naj bi prešli v bom0 morali začeti najprej z ne- Pozneje 'je služboval na gim.ndzi- šnickem letu 196(1/1961 v 'vseh formalnimi učnimi testi in to na jah v Ptuju, Celju in v Ljub- osnovnih šolah in gimnazijah. - šolah. Na podlagi tako dob- Ijani. Ge se zavedamo, da je na eni 11 enega gradiva bomo šele mogli Med okupacijo je aktivno so-strani objektivno razčlenjeno pristopiti h konstruiranju stan- deloval v OF organizaciji že od opisno ocenjevanje učencev za dardiziranih učnih testov. To delo septembra 1941 kot član Matične- ... , bene in politične organizacije, učitelja najzahtevnejše ocenjeva- le še v celoti pred nami,^ če ne ga otjdora za ljubljanske srednje, tavanji v inozemstvo, bil je s™- jn ge nekaj! Prosvetni delavci nje učencev, kar ga poznamo, in upoštevamo učnih testov, ki jih je meščanske in osnovne šole. V tej r0’* v 'tjse'1 državah Evrope, sluz- moraj0 spoznati, da je izobraže-če upoštevamo na drugi strani izdelal že pred mnogimi leti prof. do{,j je med drugim organiziral obiskal Ameriko, Azijo vanje v podjetjih nekaj dobrega. pogoje na naših šolah, v katerih dr- M- Rostohar. tudi radio krožek za zbiranje ra- m Afriko, si je pridobit široko Ko bodo to spoznaij bodo gotovo ,-----„ . a---------- delajo, potem vemo, da bo to Ce se ozremo po evropskih šo- dijskih vesti za izdajo »Radio- itF^rtoma^a^hSpo- sPr6menili svoje stališče, ki je se- IzSla nova gtevilka »sodob"’ dolgotrajni proces, saj v tem pri- lah v pogledu učnih testov, ugo- vestnika« in ljubljanske izdaje tn'?J ”n{fnnnl kot s„histin v 're*"r" nrimerov negativno. <„ ^«>2» meru ne gre »samo« za ocenjeva- tovimo. da uporabljajo učne teste 'Slovenskega poročevalca«. S^naše držarL šahouske or- nje učencev, kot bi morda sodil v Švedski, Angliji, Švici in v Po osvoboditvi je bil nekaj ganizacije se je povsod zanimal površen opazovalec ampak gre Zapadni Nemčiji. So pa zopet časa načelnik oddelka na ministr- predvsem za šolske probleme. a°de1a^ii 6yopsk.e države- kjcr ie stvu za prosveto LRS, končal Zadnja leta je kot ekspert na šol- učno-vzgojnega dela, ki ga terja odpor in nezaupanje do učnih dveletni študij na Inštitutu za skem področju zastopal našo drsamo po sebi uspesno razčlenje- testov. V tem pogledu nedvomno družbene vede v Beogradu, bil žavo pri UNESCO v Ženevi in no opisno ocenjevanje učencev, prednjači Italija, ki pa tudi ne profesor na Višji pedagoški šoli Parizu. Učenčeva personalna mapa premore niti ene eksperimentalne „ Ljubljani, pomočnik sekretar- Gabrovškovo življenje je tako bora Sindikata prosvetnih “dela v- pogojih," Drago ‘Končnik "pa o RacUf (»►Dosje'«) ‘ sole, kar nam zgornjo ugotovitev ja pr$ Svetu za kulturo m pro- bogato na sadovih, da ga je težko cev češkoslovaške je odpotovala kot učnem sredstvu v osnovni šoli' Resnični vzgojitelji se že dol- P?33511™6* (CeD^13^mo sveto LRS in sekretar Sveta; za zajeti v te skromne besede. v Prago delegacija prosvetnih de- Etbin Bojc piše o reformi ocenjev^ go- vrsto let zavedajo, da sta M a- akp ™esto “ Pestalozzi« v Flo- šolstvo LRS, kr- je še danes. Kot človeku, ki nosi svojo no- lavcev Jugoslavije V delegaciji tični list (na osnovnih šolah) in ' Pri svojem delu se je že kot tranjost v besede, ki mu je v so: podpredsednik Centralnega tarnega pouka branja, Mara Tomc P4 Vpisnica (na srednjih šolah) že Vsekakor so učni testi nepo- profesor zanimal za ideološka in mislih težnja za poglobitev in po- odbora Sindikata prosvetnih in objavlja članek »bid? — Vrtec? zdavnaj odslužila, zato so ju sku- grešljivi sestavni del za objek- m.etodska vprašanja v zvezi s po- sploševanje socialistične pravic- znanstvenih delavcev Jugoslavije Dnevno zavetišče?« — v rubriki Dom8 šali samoinitiativno zamenjati. V tivno ugotavljanje znanja učen- ukom, vsled česar so ga pritegnili nosti in iskrenosti, ki mu je v de- in urednik »Skolskih novina« Ma- in p« svetu beremo nekaj zanimi* tem pogledu sta mnogo pripo- cev — in preko tega za objek- kot strokovnjaka in soavtorja k Uh odmor, želimo pri njegovem te Dorčič, predsednik RO Srbije 3 področja vzgoje in izobraž«" 1 mogla prva dva zvezka Male pe- tivno ocenjevanje učenčeve in sestavi učbenikov iz algebre za nadaljnjem delu polno poleta k Ljubica Dukič in član CO Sardžo France'ostanek1 DišCeeoezaIčeIt0r0eilhral. t dagoške knjižice, ki jih je izdal učiteljev' šolske storilnosti, zato višje razrede srednjih šol. S po- novim stvaritvam. -č Isoski. nem pouku ln ujbenikih z em podjetja sama sestavljajo učni Pnulr n linnrnhi Illlkl(Hini0 načrt in predmetnik po svoji že- rouK 0 uPOIUU1 BUIUBIUO fji in potrebi in tako dobijo že »gotove strokovnjake« — specialiste. Jasno je, da ne moremo metod Nedavno Je bilo v Beogradu pzi pite v vsej Sloveniji, za vsak okr?{ sta bila v komisiji še okrajni šols* nadzornik in en učitelj, ki ga je iL volilo okrajno društvo prosvetnih «" lavcev. Na osnovi izpitnega zapisnika je dalo ministrstvo za prosveto kan«? da tu diplomo o opravljenem stroKOv nem izpitu. Dveletno izkustvo pri tej obliki G? pitov je pokazalo, da so se kandidm dobro pripravljali na izpite s teorem skim študijem in z intenzivnim delo’ v razredu. Tudi šolski upravitelji j.1, šolah, kjer so bili izpiti, so skrbel da Je delo na šoli bilo uspešno, » je komisija podrobno pregledala vs kar pospešuje ali ovira učno > vzgojno delo na šoli. Vse učno osebij na šoli je sledilo učiteljevi priVT°e, na izpit in na ta ali drugi način n kako sodelovalo. Se učenci so ‘ ,j manjših šolah z zanimanjem sled delu izpitne komisije ter je vsak nc -nec hotel pokazati svoje znanje. red in vse šolsko poslopje si je nao lo nadih prazničnosti. ^<1) Materialni izdatki za izpite so „ 0 približno enaki sedanjim, ko “O« kandidati povrnjene potne stroške j dnevnice za čas opravljanja izpit8L(ie traja nekaj dni, takrat so dobili člani komisije dnevnice vsak za -gl dan, ker so običajno opravili v e ,-ji. okraju zaporedno izpite na več so‘t. Najvažnejše ort tem je, da so piti na šolah, kjer delajo kandida« da se lahko oceni vse učiteljevo 0 ter njegova strokovna sposobnost. Ob novi uredbi o učiteljskih str kovnih izpitih naj bi ta izkustva ci bolj uporabili. v- 0 UČITELJ - družbeni delavec Pogosto čujemo, da je učiteljski I Pofclic najlažji in najlepši, češ: ► J^iteij opravi v razredu nekaj o^evno predpisanih ur in potem je ; Prost. Ze iz zgodovine našega šo-! pa vid:imo, da so bili napredni I Učitelji tisti, ki so se prvi udej-I |Jvovali v gospodarstvu, zadružni-) ^vu in ljudski prosveti, narodno : Obrambnih društvih itd. Učili so j jjUdi sadjarstva, živinoreje, čebe-i rap&tva, zidali prosvetne in zadruž-! domove, komponirali in vodili Pevske zbore, režirajli igre in širili Prosveto še izven svojih šolskih i Okolišev. V najtežjih dneh okupa-Jiije so bili pregnani in se v velikem številu z mladino, katero so V2§fojili v ljubezni do domovine, PTidružiTii partizanom in sodelovali v NOB. Tudi po osvoboditvi so bili prosvetni delavci, tisti, ki so prvi za-j^li obnavljati naše šole, prosvetne Zornove, vodili razne dopolnilne ^aje in dvigali ljudsko prosveto. Podatki kažejo, da je na 261 Plovnih šolah ljubljanskega okraja 2113 stalnih in 138 honorarnih I ^Večinoma upokojenih) prosvetnih i ^elavcev, od katerih sodeluje pn ; ^Pravnih ustanovah 160, pri druž-upravljanju v šolstvu 468, | dellu z miadino 1386, pri mno-| ^čnih organizacijah 1169, v kultur-| f10 prosvetnih društvih 764, pri te-^novzgojnih in športnih društvih J5, v strokovnih organizacijah in | društvih 29, pri raznih akcijah 53, Skupaj 4279 učiteljev. ' j. Ti stadni (2113 po številu) učite-^ morajo opravljati še delo 79 rjanjkajočih učnih moči in če od •tai-nih odštejemo 302 učne moči, ?l se iz različnih bolezenskih, dru-r^skih, stanovanjskih razlogov ni-ne udejstvujejo, kjer posebno f&adajo nekatere večje ljubljanske ?pl&, dobimo, da je med 1811 učni-J11 močmi razdeljenih 4279 funkcij, far pride na enega 2,91. To pa je Viko. k Oglejmo si ta različna področja J načine udejstvovanja našega Posvetnega kadra: . Pri upravnih ustanovah sode-Oj« igo prosvetnih delavcev, in si-kot odborniki OLO, oddelka za rjužbene službe, njegovih odsekov komisij 69, porotniki okrožnega efj okrajnega sodišča 10, član disci-rObakega razsodišča 1, kot od-, Orniki ObLO In njegovih oddel-l60v 3«, kot člani krajevnih odborov m; kot člani poravnalnih odborov J* svetov 16 in kot inštruktorji za Cghiično vzgojo, orani kadrovske ornistjg ali člani predavateljskega “ktiva pri komitejih 12 učiteljev. g0, JV družbenem upravljanju v tae vu in zadružno družbenem sek-^.riu; članov šolskih odborov 315, ^anov upravnega odbora zadruž-Jraa sveta 7, v upravnih odbo-13, člani odborov, stano-rJrtl^klh, vodovodnih skupnosti 23, J* stanovanjskih zadrugah, v ko-ia družbeno upravljanje, t^družbeno prehrano itd. 58 uči- j6 JV delu z mladino se udejstvu-hjlJ- Prosvetnih delavcev, med Sv?* v starešinskem pionirskem .. in pionirski organizaciji 399, td^rjenikov mladinskih knjig m ji?ka 62. članov odbora UMS 58. pri tajski tehniki 31, pri šolskem var-v 195, sodelujejo z mladino interesnih krožkih 159, pri ®kih ivkuhlnji 187, kot vodje pev-Pli Tv^tov, mladinskega orkestra, siri jvjathiški zvezi, pionirski Solin 2-K^kSl v komisiji za kulturno bčite^ko življenje pri LMS 35 luntJi hihožičnlh organizacijah kot rr.eri “kkrji: sodeluje 1169 ljudi, bia„„jnJimi: pri SZD-L (odborniki, UjjSajniki, Člani izobraževalnih ko-^an? 2S8- prl Keleiem križu 271, ali i>,Pld'bo'ra zveznega, okrajnega k. dbChiskega sindikata ali sindi-(jjnega sve,ta 22Si ZKS _ 61anl ob. ojr^tega komiteja ali funkcionarji CnV organizacij e 144, DP M — ?oSke zveze, člani vzgojne 88- Pri Zvezi borcev — >'e2c??mX? , e^homiki združenja ^eihrnlh oficirjev 18, v zvezi voj- ttru4*mvalld0'^w_prl zvezi ženskih idištev, v odboru zaščite matere v Ptroka, v upravnem odboru Za-ČlZ® za napredek gospodinjstva l3ev Otoškega varstva 22 učite- h, v kulturno-prosvetnih društvih j«. Podobnih dejavnostih sodeluje boo ‘Jbdi. Od teh največ pri Svo-127, kot Slani pevskih zbo-bii i08’ Pri prosvetnih društvih 39, Bov.S1113 75. Delavski univerzi 65. v s^f?enlki Prešernove družbe 55, rej, k za odrasle 40, kot igralci al! 61 pri dramatskih odsekih s'll^nl^arii ali odborniki Ijud-toi (t.ohjižnice 53, kot predavatelji 'teoloških komisij 18, pri Prerij,S? klubu, šolskem filmu, ,aht?i:.vVU listov in revij, v espe-Sl«h v društvih in krožkih, dram-ttVo knnusijah, komisijah za var-^ spomenikov, v politični šoli, JUn.nJ1 tehnični šoli, v večerni ad-k,j —trativni, večerni ekonomski v. gospodarskih tečajih, v te-^ie,] ske vaške mladine, itd. 68 %fM1.Jelesnovz«0jnJh in športnih s°deluje 22S ljudi, od teh la:i>Orn-,?ri TVD Partizan: 121. kot ?r01skikla ^1 ,prl, okraini zvezi. družini aili sekciji 16, pri «tt “»enem olepševalnem društvu 10 ?l'u*,„Jrokovnih organizacijah in Š-hba Ill: v odboru Akademskega 5v*zi ,-,pri Pedagoškem društvu, 'Ovnu, “tkovnih umetnikov, v stro-br^jbn aktivih, pri Zavodu za na-j* šolstva, itd., 29 učiteljev. Bellov raznih občasnih potrebnih : • ®atli gradbenih odborov fObjjJjnj. šol, vodovodov, cest, v za krvodajalstvo, vodje J^oterološke, fenološke posta-2dllornP??peraterlii’ poverjeniki a!l s aVo«» Samopomoči prosvetnih uta v OMd peli samo v j*^**"-* «=£ »ast,i„)e kip, sejani »troke JS.'SS Ui Dog ato najtežji skupini za polifono glas- *s&:&£- «• - iborw v Arezzu v Italiji, je bila ^ _ mladlne Hh in poatalaiočih vtis, bežnega ža to primernih prostorih Od ta- ,,3, na5tlj„ia Hp, um,tnl. i«ale znanje po umetniSki p» SSTk^^lS pri vSrASfa^Vt nrjS SvUSlfarSSKŽvSi SSo^lijlkS;1^0^ da smo v Trstu pek samo pn p-,*,,., ,Mkov »a strokovno so- postaj, važen uCntevzgojni faktor. “tS? ”2 lih republik. Spored sloinskilt io namr-/=»* -7 POKazau. 1U priSLOpi leieVlZlja, KI —.i«m-rr yŠ3ltfSS!&Z% -ai. kot izletni- 3Š po Italiji. Bologna, Firence, Trst, , Dortmundu neli čez Pevci, ni naloga, nima posebnega daje — zakaj ne bi tega koristno u z- k šolske oddale bodo torei 3111 avtorJev- itd. in potrdili sloves tega visoko umetao^zIrce iSča^mm pasan- pomena in zbledi kot turistična uporabili? Dosti glasov sicer trdi, obravnavne teme ki db učitd Razen ladinskih TV oddaj zmogljivega ansambla. K nadali- :~ezerC(; smcajmm^pasan^ rYTHreditev_ da jc televizija za otroke nepri- bodo za otroke včasih primerne Pevski zbor učiteljev in pro- mema, celo škodljiva — podobno , akustičnimi in viznelnimi tudi nedeljske kmetijske oddaje orjev si bo moral na občnem so nekoč trdili tudi za knjige, po- ^ TV Obzornik. Ta bo občasno „b: % se b ^ddaad to™- ^ so prihajali in odhajali? Prireditev. da je televizija za otroke nepri njam uspehom morarho pndati Vprašujemo ce ali je to v Pevsl- sSfS^TK^juTST “ * gg« ggaus sss^aa ihw3.tss: s^srasriMrssr««: a*«,««. s«««'p»m?**«»*««• ?si°ka“':,.,SEc“-.;be;st.K ?ii*l**»J! m* •» ~ mmum. «i** -•»■«»-“-”»• višje priznanje na jugoslovanski TrsT sv Ivan v l^ točno opredeliti svojo funkcijo danes vsakemu že samo po sebi Smerarpredvsem za obrmmavo de Sledalce- reviji v Nišu. f ^ APl'> ov- ■lVcU1 v v; ,-oi»,>7nmv/a «T-irw. pnmerne preavsem za ooravnavo 35-letnica zbora slovenskih 1957. za .tako. nespretno Uredništvo mladinskih oddaj TV Ljubljana se priporoča za ega naroua, je ^ .. . ‘Krki« brez dvoma za vse naše kulturno m seP vsi Nerešeni tur. Take naloge pa terjajo pri- In voditi. Neža Maurer Prihodnja oddaja bo: 13. okto' z učnim na- bra ob 18. uri. POTOVANJE PO PESKOVNIKU Skupina otrok ob nasvetib in po- N' 'tj« S S8- ,Pr s kči :3^ s 5 pomeni, da ne bomo obravnavali in prosvetno del« pomemben ju- nrobSTi^odkrTli ^prav1 pri^^zad- prave in točnih dogovorov, ude- V zvezi s to ugotovitvijo se Sff«i+urU^aPiin" bilej, ob katerem se maramo E^^Su ^ £ Vpadni l-enci naj bi ne govorili potem pomudimo ob televizijskih odda- Szacite z učnta na'- spomniti vseh,, od ustanoviteljev Nprnxji: Nemci (Zveza nevskih samo o aplavzu in o deviznih jah, ki nosijo naslov Razgled za - . , ,, do vseh tistih, ki so prispevali društev"zvezne republike Nemči- razmerah ter banketih, temveč mladi svet. To naj bi bile nekakš- , v,omr> tAinn HrTali ___ za rast tega zbora. Prav tako ne . . izredno gostoljubno 0 perečih problemih šolstva in ne poizkusne televizijske šolske .]v , koliknr Hn nait/pč močT'vodje "napravi na'"pSko^mStu smemo ob tem jubileju pozabiti n“ve^^°0 bul stelno Posvete tudi drugod in z našimi oddaje enkrat na mesec, ki naj ^kb^ab fn ^a Jz vsemi masnimi j«:« w h, tv uvh. socializma, mi pa smo se jim šega zbora, v mednarodni areni leto. Te. kot tudi redne televizij- Ijana v letošnjein šolskem letu taijona, ob Cmem jezeru, p^ovar predstavili samo kot kvalitetno je bilo to nesporno potrjeno, toda ske šolske oddaje prihodnje leto, prinašala za mlade gledalce se jajo so o pohorskih drvarjih, nekda* pevsko društvo. Prej omenjene nujno bi bilo potrebno, da bi se nimajo namena, nadomeščati po- naslednje: Četrtkove .oddaje fcb njih. .giažutarjih.. tudi pastinev rt V ocenjevali hjetgov nastop. '-V zadnjem letu se je postavilo delo zbora in program na nove temelje, ki bodo prav ob Sanepa ^trVznemT^ tZeje spr^enile v va^e ob- uka, razbremenjevati učitelja in 18. uri) bodo vsakih 14 dni. En- ^fter°s? Se« ^ «« uis-uiiauint; svu w pet a at- bud.aj.tr j c v w — --------“ — —“ , , , v . « , , _ urave ter si og^eaago eie za uspešno nadaljevanje doseda- valcu zapustile dojemj ie nj uke mednarodnega sodelovanja namesto njega obravnavati dolo- krat bo že znani Razgled za mladi Dravograda do Maribora, njega dela. Nastop v Ljubljani, v bilo ^ tako. kot bi bllo potreb- in dosegle doslej vse premalo čene enote učnega načrta; prav svet, drugič pa oddaja Pogum In novembru letošnjega teta, ta ju- no. Tako kvabteten zbor ne bi upoštevane možnosti za vzpore- tako ne nameravajo dopolnjevati dobra volja, Ta oddaja je prav- buejna manifestacija naporov in OTel nastopiti na nevažnih, slabo dno sodelovanje in seznanjanje, pomanjkljivo opremljenih zemlje- zaprav tekmovanje med zastopni- dosezkov naj bo dokaz doseda- obiskovanih in sploh ne reklami- Te cilje upamo, da bo znal pisnih, prirodoslovnih, fizikalnih ki šol ali posameznih krožkov, nje orientacije v smereh pro- ranjh prireditvah, moral bi na- novo izvoljeni odbor zasledovati in ostalih kabinetov; nikakor ni Tekmovalci se bodo poizkušali v gramske politike ip tehnične «ia!.hAn« ' iimifriflUrt in doseči ne samo zimante. am- niihov smoter nadomestiti ekskur- iznajdljivosti in spretnosti, šol- Tedaj zagore luči. Večer je. Id1, hovo potovanje je končano. Andrej Končnik -rojen v Podčetrtku Znani ljudski pesnik — med prd' nalogami, večkrat odločilnimi za razvoj in uspeh UPZ tu in v tujini. Uspehi, ki jih je zbor do- programom. Pred nastopom turneje bi se , . , , morali vsi pevci dodobra sezna- St S°tireZp?IXoUS&re ^iz^oliščinami,vk^rabodo svetni areni. v boljši ali slabši obliki - praktično kolektivno nagrado, po- ^fuS !?LmS?a Dobrepoljah. O njegovi mlado«" pravilno zastavljenih nalog. postavljeni, in predvsem vedeti, katere od njih so bistvene za nas^ob "TleiT zadržanje celote in po&ra.ezid- balt0?rjb- kov. Reklama bi morala že po- Ijah, Murski Soboti, Kopru, Kra- „ ■, .... . ,__.. prej občinstvo v krajih, kjer smo nju, Nišu, sta letošnji turneji po tlj1} nredvidenp kfmPerte sezna- 1 talij i in Nemčiji izzveneli dru- nnfs^vaMrtozborateza^.to^-gače, kot bi pričakovali tisti, ki ^ Sbi ^ bU S^r obSkT, Naročajte list »NAŠA ZADRUGA«! 14. septembra je Izšla 18. Številka ^ _____________________ »Naše zadruge«, lista o delu šolskih _vA_ —nio no takom kraiu in no zadrug in mladih prirodoslovcev. Zbor poje na taKem irraju in ne Ijen tem tudi vsestranski uspeh. Ali nismo sami krivi, da je kritik našega tako rekoč gostilniškega nastopa v Bonnu kritiziral In vprašal, kako je vendar mogoče, da tako kvaliteten umetniški vsebina’ vsake številke ie zelo pe v reprezentančni Beethovenhalle, nlte ^vl^ »l1*. "n as ve te'za ! ka^ delo v zadrugah; gradivo lahko ko^- ^ ninogo nižjim nivojem umetni-ristno porabite kot dopolnilno učno ške interpretacije. Leta 1957 so sredstvo pri predmetih poznavanje nn nrPi Je.nih velikih itali- srs,«a Sh tt»rov«daii „,1, sez^uViiTtUs?0,« vav’S°jla4ls! ničare, Biljke i životinje u davnoj ln v Nemčiji na dverih gosti im-prošlosti itd. Na 7. str. najdemo redni škega vhoda obvestilo velikosti mesečni koledar dela v zadrugi, prak- Ar) rmS TTritiko cn bile nrav tako tične nasvete, vprašanja in odgovore "’fm Vr?-- in tako dalje. kot v Italiji samo v superlativih, Kazen tega najdemo v listu zani- ge naj sploh ne omenjam izredne S7e?“ikg%KsWprito°Znalih' Koli* navdušenosti nemških pevcev sa-'List stalno Vabi vse prosvetne de- mih itn posameznih poslušalcev, todrtujejo^čiankf, d^lsi^ na'1 rGostovanje in turneje bi m<> Izhaja štirinajstdnevno na 8 stra- rali organizirano izKOTlStltl za neh v barvnem tisku. navezovanje strokovno-glasbenih ^“S&a^MTo mndln' in drugih strokovnih stikov s po-Naročiia in dopise pošiljajte na svetovanji, za katere bi že prej naslov: - _ določili kraj in čas, pa je tako »ne vemo' nič gotovega«-— poroča d?' Ije SBL, — pozneje je bil organist "J učitelj v Vel. Laščah, na Krki in , Dobrepoljah. Tudi prijatelj — slairt’ — Joža Gregorič ml je pred letom P1* livjj V S Uh: iož ifi sal iz Krke, ko sem mu poslal na žf ! Ijo nekaj podatkov o Kančniku, Kj likor sem jih povzel po Novakovi rt 'Ifij natisnjeni biografiji kranjskih šoln^ , )tw kov do 1. 1869, ki — »- njUjem S v..i- , da v glavnem vse to že ima, da rt: manjkajo le podatki o kraju rojst'“ skih arhivih tudi za aiim. Ko sem letos te proučil do konca, sem res za sledil o njem zadevne podatke. Nai več v fasciklu o Loki (Laak), kjer J že v prvem — najstarejšem — sp . 1869, ki jo že leta doP<£ L podatki štajerskih šolnikO'| jti % Ion tak sku iz 1. 1806 njegova prošnja za f«' stavitev v Loki, napisana 1. V. ih. bbaviucv v v Dobrepoljah na Kranjskem, v K3't, ri prosi za mesto učitelja in orgrta sta na dekanijo v Laškem, ker je v ha !ra. sta na dekanijo v Laškem, ker je L lo to mesto po odstopu J. Jenčičajj praznjeno. v tej prošnji sam z laim še kar čitljivo pisavo v nemščini, tj je bil sam najprej 9 let v 0»!*m (?OBLAN) v postojnskem okrt!« (Adelsbergerkreis) trivialni učitelj 1, S S k i, liicacucv (,pu J.N V d tv U ■* -s, 1806?) in se vedel značajno tudi w ,o Kot rojen Stajerc — sin organista J, učitelja v Podčetrtku (Win"ij schlandsberg) — prosi zdaj zarf revne . stare 'matere semkaj v Poseben spis, ki navaja statistrt^ stanje šole (Visitationsprotokol) z ?8. aprila 1807, s popisom vseh raz-. dov in učencev, nosi poleg podPij, župnika in dekana Andreja G.0®?«, aktuarja Jurija Aliča tudi podpis Aj, dreia Kančnika. V naslednjih sp«1 ■ tv2»; Redakcija »Naša zadruga«, Beo- grad. Moša Pijade, bf. 12/IV. posvetovanje v Dortmundu iz- Utroci pri TV-aparaturi in letih pa ni več najti njegov--,, imena. Vendar je s tem ugotovi) . rojstni kraj tega našega narodrtA pesnika, s čimer je izpopolnjenjse^. rojstni kraj tudi SBL. tega našega naro polnjen -Etbtn BOrt OB STOLETNICI ROJSTVA VIKTOR BEZEK - slovenski pedagog Viktor Bežek je bil rojen v Postojni 10. julija 1860. Njegov oče je bil davčni uslužbenec, ki je služboval v raznih krajih, zato je tudi mladi Viktor obiskoval šolo v Radovljici in v Ljubljani, kjer je dovrši: tudi gimnazijo z odličnim uspehom in pri tem pokazal posebno nadarjenost za jezike. Na univerzi Je študiral klasično filologijo dve leti na Dunaju nato pa v Gradcu; tam je tudi diplomiral lete 1886, v Ljubljani pa je opravil pozneje še Izpit za meščanske šole. Kot supient je služboval na gimnazijah v Gorici ln v Ljubljani ter Novem mestu, nato kot profesor na ženskem učiteljišču v Gorici In v Ljubljani ter spet v Gorici, od koder Je prišel leta 1904 z« ravnatelja na moško učiteljišča v Koper. Koprsko učiteljišče je imelo tedaj slovenske, hrvatske in Italijanske oddelke. Nemščino, pedagogiko, zemljepis, zgodovino. kmetijstvo, risanje in telovadbo so imeli vsi oddelki skupno, In sicer v nemščini tako, da Je bilo učiteljišče štirljezično, pravi avstrijski pedagoški monstrum. Ravnatelj Bežek Je poučeval pedagoško skupino predmetov. Hrvatski oddelki so odšli leta 1908 v Kastav, slovenski pa leto' pozneje v Gorico. Goriško moško učiteljišče je bilo po učnem jeziku In uradnem poslovanju popolnoma slovensko, nemščina se je poučevala kot tuj jezik, delovalo pa je samo do leta 1915, ko Je zaradi vojne z Italijo bilo zaprto. Pred kancem vojne se Je Bežek vrnil V Gorico, da M lahko na učiteljišču pričeli s poukom, kar pa ni bilo več mogoče zaradi Italijanske okuoaclie. Junija 1919 so ga povabili v Ljubljano, češ da dobi v novi šolski upravi primemo službo, zaradi političnih razmer pa ni dobil mesta. V jeseni istega leta je obolel in 19. decembra 1919 umrl. Pokopan je v Ljubljani. Kot slavist je Bežek objavljal Članke v gimnazijskih izvestjih, v Ljubljanskem Zvonu in Dom in svetu. Največje zasluge pa si je pridobil kot urednik Ljubljanskega Zvona od februarja 1895 do marca 1899 s tem, da je na široko odprl strani te revije mladi generaciji pesnikov in pisateljev, ki so se uveljavili v slovenski literaturi kot predstavniki slovenske modeme. Fran Govekar piše o tem: »Bežek je videl daleč preko domače ograje in dobro razumel vihar, ki hrumi preko Evrope od Pariza in Kristjanije do Carigrada. Ime je pogum, odpreti duri tudi v posvečeni hram, ki so mu bili in ostali veliki svečeniki Jurčič, Kersnik in Tavčar..." in dalje »... Bežek je bil 'naš neumorni priganjač! Nikdar mu ni bilo dovolj rokopisov in neutrudno je opominjal, učil, opozarjal, rahlo grajal in vzpodbudno hvalil..(Popotnik 1920, str. 214 in 215) Ivan Cankar je tedaj pisal svojemu bratu Karlu :»Naš klub se imenuje »Moderna«... to je klub, kateremu se je Bežek udal tako popolnoma, da je pisal Govekarju ,Zvon je Vaš, samo če hočete. Aškerc, Cankar, Kette, Župančič in Eller naj okupirajo poezijo popolnoma, Vi in Cankar pa prozo, kolikor le morete; za znanstvene notice in listek naj skrbe Vidic, Goestl in Jančar..... Drugo leto pišem v Zvonu uvodno po- vest. Bežek me sili naj se hitro odločim, jaz pa... še nimam snovi...« (Cankar, Pisma, I. str. 24 in 31.) Dr, J. Tominšek je ob 25-let-nici Ljubljanskega Zvona (1905, str. 729) ocenil tisto dobo takole: »Uprav Zvonu gre neovrgljiva zasluga za to, da je mogla vznikniti slovenska moderna — nova struja, ki pomen ja zdaj povsod program brezobzirnega — naprej!« K temu dodaja Govekar: »To priznanje gre v prvi vrsti Bežku: moderni naprej! je bil njegov čin; brez njega bi slovenska moderna ne imela glasila!« In tudi to: »Gotovo je, da smo z Bežkovo pomočjo položili vsaj temelj svobodni slovenski literaturi; zato si je pokojnik zaslužil narodovo hvaležnost!« (Popotnik, 1920, str. 217 in 219.) Zaradi reakcionarnih sil, ki jih je najbolj prizadelo ostro pero mladih pisateljev, je moral Bežek pustiti uredniške posle, posledice pa je nosil vse življenje. A. Mikuš je zapisal; »...No, ubili so pač urednika, ne pa pedagoga, ki se je šele sedaj razmahnil na šolskem torišču.« (Popotnik, 1920- str. 210) Bežek je že od leta 1892 predaval na ženskih učiteljiščih v Gorici in v Ljubljani ter na moškem učiteljišču v Kopru pedagoško skupino predmetov, t. j. psihologijo, pedagogiko, logiko, didaktiko in zgodovino pedagogike. Z živim in plastičnim podajanjem učne snovi je skušal dijakom olajšati učenje že tako težkega in abstraktnega gradiva, vendar je čutil sam, da s poukom v tujem jeziku ne more pri teh predmetih doseči zadovoljivih uspehov. Slovenski koprski učite-Ijiščniki, njih profesorji in vse primorsko ljudstvo se je desetletja borilo, da bi slovensko učiteljišče prišlo v Gorico. Tej splošni ljudski želji je ustregla avstrijska vlada leta 1909 kljub odporu go-riških italijanskih šovinistov. Slovensko moško učiteljišče v Gorici je bila v stari Avstriji edina državna srednja šola, ki je bila slovenska po učnem in uradnem jeziku. V novem Gregorčičevem domu je začelo učno in vzgojno delo za dijake in profesorje z novim poletom. Tu se je Bežek razmahnil v svojem teoretskem in praktičnem pedagoškem delu. Sam pravi o tem: »Odtlej mi je poučevati pedagogiko izključno v slovenskem jeziku. Res, da je možnost rabe domačega jezika pri tako važnem, a ne lahkem predmetu, kakor je pedagogika, tolika dobrota, da docela odtehta dosedanji nedostatek domačih učnih knjig, in za nobeno ceno ne bi hotel menjati z onimi učitelji na drugih» slovenskih« učiteljiščih, ki jim je poučevati pedagogiko v nemščini... Toda poleg vsega živo Čutim, kako bi bila dijakom in meni naloga olajšana z domačimi učili.« (Občno vzgojeslovje z duševnoslovnim uvodom, 1913 str. II.) Pisanje, izdajanje in zalaganje slovenskih učnih knjig za učiteljišča je bilo tedaj zelo tvegano, saj so imeli slovenski učni jezik samo na moškem učiteljišču v Gorici, kjer je bilo leta 1913 Vsega 139 dijakov. Ko je prišlo slovensko moško učiteljišče v Gorico, je začel Bežek pisati za svoje predmete učne knjige in že leta 1913 je izšel prvi zvezek knjige »Občno vzgojeslovje z du-šeslovnim uvodom«, ki ga je založila Slovenska Šolska Matija v Ljubljani. Prvi zvezek je obsegal dušeslovje, t. j. psihologijo. V uvodu pravi pisec: »Da učna knjiga o dušeslovju ne more ubirati novih, neizhojenih potov, nego utegne biti v najboljem primeru srečna kompilacija obče-priznanih naukov, to mora biti jasno vsakemu, ki pozna sedanje stanje dušeslovnih študij in obseg šolskih potreb in zahtev. Navzlic tem omejitvam pa lahko spozna blagovoljni čitatelj, da pisec teh vrstic nisem zgolj kom-pilator in eklektik, nego sem skušal po možnosti ustvariti svojo sodbo ali vsaj znane stvari spraviti v nove stike in odnošaje ter jih na ta način pojasniti z ne-obične strani.« laga vsem duhoslovnim vedam. pedagogiki še posebej.« PoudaP je biološko in genetsko stali*"? ki se je izkazalo toliko plodno dušeslovnem raziskovanju, zal je na trdno povezanost hičnih in fizioloških pojavov ^ da so možgani nosilec vsega P5,,, hičnega dogajanja. Pri psihologije je imel velike teža s slovensko terminologijo, ker moral iskati ustrezne izraze nove pojme. Držal se je rlaceuJ-da poiščimo najprej domače A sede, ako ustrezajo, ako jih r,, če mamo, bomo uporabili hrvatski ali srbski izraz, soroden našemu in dobro ezr*, čuje pojem. Za Bežka vs' uuje pojem. z,a DtfiKa vi,eikaj9' velja, da je bil pri pisanju P®pC) goških učnih knjig jezikotv°r ^ ki je z izostrenim posluhom j lepoto in pravilnost jezika Ia« in, brusil izraze, da bi čim ^ ustrezali snovi in jezikovne čutu. pfi Nova knjiga je vzbudila v ■ dijakih in učiteljišču in pri P fesorjih, ki so predavali ta Pf^j met, pravo navdušenje. Ocen bile jako pohvalne. . ^ ■Občno vzgojeslovje,« druS1 jj tretji snopič, je izšlo leta ^ in 1916 v isti založbi, tc>r pjj' §] med vojno. Glede vsebinske V^e ^ . , . —J“c' •• n Glede vsebinske strani je treba upoštevati njegovo stališče, ki ga zavzema v uvodu svoje knjige:... »psihologija se je povzpela do veljave eksaktne prirodoslovne vede, dočim je ona sama pod- ti vzgojeslovja — ped8?’0^!® moramo misliti na to, da le jjiJ pisano v stari Avstriji kot .j$ knjiga za učiteljišča, ko j® versko — nravstvena vzgoj3^ konito predpisana in je t° j« ral imeti pisec na umu, ^ $ hotel, da bo knjiga dovoli®8 šolsko uporabo. Njegova ygi) j nja o možnosti vzgoje, o 'T' (1 dednosti, miljeju in o vred »Pionirsko branje« Vsako leto izide ena, dve ali celo več Bevkovih knjig. Za od- j ^formirana Soda zahteva, da ufidli v duhu socialistične morale z risbami, kot jih je uporabljala Učenci — po svoji duševni pošteno navajati avtorja določe- potujoča Darwinova razstava. ^Sljivosti pač — v stiku z živ- ne misli. S tem ne navajamo Morda še ena misel: ker ži- s sodobnimi dogodki, učenca le na poštenje, ampak tu- vimo v dobi, ko se napredne sile rasli in za mladi rod. Njegova de-iii!6 P?tr®1:,no> da »naj? poleg di polagoma na resnično znan- vseh narodov in držav, ne glede ia se nizajo iz bogatega ustvarja čitank ali beril, kjer naj stveno delo v nadaljnjem sploš- na družbene sisteme, združujejo, jalnega zagona in iz plemenite til zbrarii odlomki standard- noizobraževalnem in strokovnem ko posebno naša socialistična dr- pisateljske potrebe po oblikova-^.fl kiasikpv - beletri- študiju. žava in ljudska oblast poudarja nju vsega, kar ga je obdajalo v m ostalih književnikov do z območja spoznavanja priro- idejo koeksistence in se med so- 'življenju. Dobro in zlo, svetle in '■ P08®?1}? dranje. To de in družbe oziroma zgodovine, sedi uravnavajo normalni in pri- sive barve vsakdanjega življenja, . vna, naprednih zemljepisja in prirodoznanstva jateljski stiki in odnosi, bi bilo bolečina in radost. : 5e1;V Ze f1. dvema vojnama, obsega poglavje Na domači zem- vsaj v drobnotisku primerno Zrasel ie sredi Tolmincev zato Ob Bevkovi sedemdesetletnici vlade uete voni tolminske zemlje 11 Mladinske matice - ijenjski prostor. Kako je nastala V italijanski šoli (bolje bi “ ".lil86?1 ,KreS?!C n m mladinske zemija. Položaj Jugoslavije na v fašistični šoli) napore viau-c dušo vrenrosteaa slovenskeaa člo l* 3® Nas. r+od- .Po “^doddvi zemljL zemeljska skorja. Zakladi naše FLRJ, da reši pravilno m „eka Te Tiudf ie žr^red Cicibanom0 P ioni H em zemlje Preoblikovanje zemelj- obojestransko pravično vprašanje ^ njihovo življe- Smf cSn tem ^n TleTu’ tkegf, elwek iz- ^ašik nje pa je opsoval z ljubeznijo '^.Dan in v, konšča zemljo. Vrt, njiva, trav- ki raste v mirnejših razmerah m visatelm ki ie ostal tudi v črvih “gorska založba nik in pašnik jeseni. Kaj vse nam v svobodni domovini mora znati ^.^Tmu hudstvu 2 1 P'“"- Pove «mljevld. »»«- !£“ “,jf g1!5?™ S& le med SSmJSgZ nost jugoslovanskih narodov. Sa- mstična, od sedanjosti, ki se tni- J(eprav preganjani vztrajal igranje. _ ________________ u začetku letošnjega šolskega dovnjak jeseni. Vinogradi v je-m- znova izdala I. zvezek te ra™ Jugoslovani v tujini. Osvo- di odpravljati vsa sporna ^/praža- M ^ Potrebne in, koristne edicije ^edelani in razširjeni izdaji. ctla knjižica obsega s kazalom šeni bodilni boji koroških Slovencev in Slovencev v Italiji. Pohod v Benečijo. ^ 106 strani. Poglavji »Na do- ‘^nu^sta1 prnaeo^enf^redp^ iako Poljudno in vendar znan-^u, sia prilagojeni preapi- . u: -------- -------- ------ ^.^hiranega 5. razreda osnov-(Uš°l Prvo poglavje uvaja lepa » ^jeva pesem Domača zemlja y :U oi t objavljeni dve pesmi Ma-\o §2 Žnideršič: Pionirki v spo- r r v drobnotisku dodanim pesni-»gfi življenjepisom. Razen te S: C''® knjigo in Prva jesenska. tu^ n®K°UK® statističnega mate-iil^amo pesničin vsaj kratek r!ala' Tak® ,bl 7 Ulomku »Jugo-C^jepis, posebno, ker so žen- 8lovam ^ tu!ml“ mo§el P°rabltl ~ ■ književnice že tako redko da navedem samo naših učbenikih in dober č anek Cvetka Primorskem dnevniku od 22. julija 1950. »Podporne jednote« ameriških Slovencev. nia med državami in narodi Le 3'e sredi viharnih dni in pisal o to je življenjsko, napredni in v Preprostem življenju malega ČU>-duhu socialistične humanosti, lek(ls stu“rn° in umljtvo besedo. mednarodnega sožitja in načel V Pripovednih delih je vlival ve-D7N knrH tn ie turi: „ ri„hi. r0 v lepšo bodočnost, misel o NOB’, ki se jeza ta načela borila. ZlT^LStifumetnika^i Založba Obzorja v Mariboru, koval s prizadetostjo umetnika, ki Maistrova 5, ki izdaja Pionirska ^ « živbenju m delu nastopil Oskar Protl vsakršnemu nasilju. Bevk je bil tudi šolnik. Morda je prav tedaj vzljubil mladino ter ji je znova in znova poklanjal šolnik naravnost poklican za to mladinska dela, ki so se tako pri- učnemu načrtu s^no neoporečno, da bi služilo SSkSsTKdr^nSfrJn8; >” t«v. Uike I. in n. razreda, 'kjer « 'S™ t « ™' minskem 18. 8. 1905, ki je kot obravnavajo^Tlični P™™ mladinski pisatelj in je znal pogledati življenju v oči, je umel prisluhniti otroški duši. Sedemdeseto leto teče pisatelju. . - me v literaturi sploh. Kratki kJenjepisi so dodatni tudi pri tehnikih ostalih naših litera-fePri Otonu Župančiču (Duma, ^ob?6k^’ Prežihovem Vorancu 1-el r e-«1 A s. iH l |! y I zyezka in pri ostalih zvez- lijo. Otoka Vis in Rab med na-I ! bodo še izšli v izpopol- rodnoosvobodilno vojno. Tabori- v predmetu »družbeno ekonomska vzgoja- rrbhnril^e delo’”skrbita”ne le" za"lep "jezik ljubila mlademu rodu. Tako 'kot & 'sast&ES: ^ .v™:-- “-f ” ™' —— ....................... tudi za primerno izbiro in sestavo teksta. To branje ne bo slu- mri m e7 " ^ »1 e žilo kot izboren priročnik vedno Sedemdeseto leto teče pisatelju. k, TTnric+rmn ,r svežega, sodobnega in zato živ- Skorajda nepregledno dolga je a s v Ijenjskega dopolnilnega berila le vrsta pripovednih del, ki jih je učencem osnovnih in tudi vajen- poklonil slovenskemu bralcu. Piskih šol, ampak bo ob pomanj- satelj se lahko s ponosom ozre na , kanju za pouk zbranega gradiva bogato knjižno žetev, bralcu pa V poglavju Na našem lepem ze]0 dobro služilo kot priročnik ostane zavest, da lahko še priča-T.a„IaliU s0, ble članki: učiteljem. kuje nova dela izpod Bevkovega -- Alfonz Kopriva peresa. VCJP jutro) ter v leposlovnih Jugoslovansko morje in njegova l^^in drugega poglavja I. zvez- obala. Lastnosti morske vode. ^Pionirskega branja: Simona Dubrovniška republika. Življenje (Adrijansko morje), Iga v morju. Podnebje v Primorju in (Jutro na morju, Otok njegov vpliv na živi svet. Razvoj %i*\ Franeeta Bevka (Morje in živih bitij. Gospodarski pomen tu __Tjr _ z_j i _ / T —. rvnr»ri Q Itrv/vi* 'Zv» r»wwa.r>i 4-a ter Dragotina Ketteja (Je- morja. Kotorski upor. Znameniti kraji na jadranski obali. Jadran, oddiha. Ita- Emil Ulaga: PIKAPOLONICA iviaji J-ia. javu.cui»ivi UUčU.1. udu ti !;Qrda bi bilo primerno, da vir lepote, zdravja in odd ,nik Pri naslednji izdaji Človek in ribe. Slovenci pod KULTURNI GLOBUS Kvaliteten nivo na Hvarskem festivalu. Konec avgusta so zaključili na Hvaru IV. festival amaterskih gledališč. Festivala se je udeležilo 12 igralskih skupin iz vseh republik razen iz NR Makedonije. Vsaka igralska skupina je lahko nastopila le enkrat. Prireditve so bile v letnem gledališču. Slovenijo so zastopali člani »Svobod« iz Slovenjega Gradca. Kvaliteta letošnjih prireditev Je precej presegla lanskoletno, tako da so gledalci lahko videli res najkvalitetnejše amaterske družine iz raznih republik. Na hvarskem festivalu ne podeljujejo nikakih nagrad. Veliko zanimanje za Picassovo raz-5 stavo. V londonski galeriji »Tate« traja že nekaj mesecev velika retrospektivna razstava Pabla Picassa. Za to prireditev so posodile Picassova dela galerije iz različnih držav, pri izboru del pa je sodeloval tudi Picasso. Letošnja razstava v »Tate Gal-lery« velja za doslej najboljšo vseh Picassovih razstav. Kljub počitniškim dnem je bilo število obiskovalcev precej visoko. Monografija o Nikolaju Pirnatu. Državna založba Slovenije je natisnila v zbirki »Slovenski likovni umetniki« monografijo o umetniku Nikolaju Pirnatu. O Pirnatovem življenju In delu so podali strnjen prikaz Ljerka Menaše, Filip Kalan in Zoran Kržišnik. Pirnat je bil vsestranski umetnik, saj se ni posvečal le slikarstvu in kiparstvu, ampak se je lotil feljtona ter se izkazal tudi kot književnik. Pirnatova monografija vsebuje okoli sto risb, grafik, akvarelov, olj in plastik. Turneja »Kola« po Zahodni Nem- c čijl. Ansambel iz LR Srbije »Kolo« | bo napravil trimesečno turnejo po Zahodni Nemčiji. Nastopil bo v vseh !Š večjih mestih z narodnimi plesi in pesmimi. To bo prva turneja tega ansambla po lanskoletni turneji po Avstraliji in Japonski. Program, ki so ga pripravili za novo turnejo, sestoji iz dvajsetih najznačilnejših plesov Jugoslovanskih narodov. Zbornik o delu in življenju R. Ta-gora. V Moskvi pripravljajo zbornik o življenju in delu indijskega književnika in misleca Rabindranatha Ta-gora. Zbornik Je namenjen za stoletnico rojstva velikega pesnika, ki je med obema vojnama prejel tudi Nobelovo nagrado za književnost. Ze poprej je bilo najavljeno, da bo neka sovjetska založba natisnila zbrana dela Tagora. Zbornik bo Izšel v ruščini In angleščini, študijo o pomenu Tagorovega dela za indijsko književnost pa bo napisal Gopal Haldar. Uspele razstave našega kiparja v Belgiji. Mladi jugoslovanski kipar Miloš Sarič je priredil dve samoetojnl razstavi v Belgiji. Obe razstavi — v Slikanica. Prvi del gradnje govora žil še Emil Ulaga, ki Je pred nedav- problemu služiti pri praktičnem _ za slušno nrizadete otroke llustr nim izd31 ob sodelovanju akad. sil- lu s slušno prizadetimi otroki, nam Bruslju In Anderlektu — je belgijsko , __ ,,, ... _' karja Franceta Kunaverja posrečen je želel prikazati s svojo Pikapoloni- časopisje ocenilo z lepimi priznanji. m ročno litografiral akad. slikar učbenik pikapolonico, namreč učbe- co tov. Emil Ulaga. Sarič je predstavnik abstraktnega ki. France Kunaver. Založila DZS nik za bolj ali manj slušno prizadete Pikapolonica je namenjena naj- parstva. Najlepše priznanje pa Je do- ščT^rZ^NJa^k ™ se _ tudi datum rojstva vanske vojne mornarice. Narodni terature. Zadnja leta so pokazali ne- tek gluhih ali naglušnih, za katere iger in vaj navaja na slušno ali vid- Antona p koliko več aktivnosti nekateri surdo- nam seveda ne sme biti vseeno, ali se no dojemanje In razumevanje glasov- Jehova Med šteidtohJU delčki so Jih v, Vjke ~ datum . — . . . i priložnostnih obravnavanj heroj Janko Premrl-Vojko. r.» od- ^ c naših književnikov — >1- a’'7oriev člankov in iako - v a-J' J- r tš r I- Tudi v teh poglavjih bi bilo zelo vzpodbudno, da bi založba pedagogi z Zavoda za gluho mladino uspešno razvijajo za vstop v žlvlje- nega govora drugih, istočasno pa tudi Jehova. Med šte^lniim. deli, ki soj v Ljubljani, ki so dali nekaj več od nje, ali pa so ostali zanemarjeni po pomaga, da bodo mogli govorno (ust- ^-tfvi^ilTtriuaSviovtčflCehova le sebe n. pr. Jože Kmetec _Kratko svojih domovih. Skrb za te otroke Je no) in pismeno izražati čustva In ml- javlja »Gledališče v svetu« prinesla SrESfsHSš ki sl kakor koli prizadevajo za pospe. vprašanje so med drugimi odgovorili šen in uspešen razvoj slušno in go- j£an Luis Barroult, Jean Villard, vorno prizadetih otrok. Aleksander Vasiljev In N. ŠijErin 1* Učitelj praktik naleti pri delu z sz Davi(i Rose iz ZDA In jugoslo-umsko zaostalimi ali duševno neraz- Vanskl scenograf Milenko Serban. vitimi, kakor tudi z naglušnimi in lo. gopatl, na mnoge težave. Pri prvih so navadno naj večje težave s tvorbo stavkov iz znanih besed oziroma z uporabo pridobljenih pojmov. Pri drugih se lovi s pridobivanjem poj- Vistif’ X je v sv°h skromnosti C®« aSL* ,vlor n’*Isl' teJ ua ne - v teh izdajah, gre za osebe, toda razreda osnovne šole ijAako6*^- nau^d spoznati, da <4 »Poklicno usmerjanje v reformirani šoli« turi: ^ ante> vsako duševno Aktualna publikacija »Poklicno terim naj dok 7 naP°rno in odgovorno, usmerjanje v reformirani šoli«, ki jo ali oni poklic. Vi ^ ne spoznava le avtoriev uredll Prof- Albin Podjavor- Posebno pr _ _ ____ _ _ Do)rlovnih, amnak t,,ri7 3 e k, je pred kratkim izšla v Založbi učiteljev za opazovanje učencev o nih Izdelkov. Obiski učencev v po- movTn "često'tudi^VčT meTodo‘raz7i- »ik^nrvrnLncH-eVib XUtl1 našm jugoslov. združenja za usmerjanje v njihovi razvitosti in sposobnosti pri sameznlh delavnicah potrjujejo in Janja posameznih glasov. Pri logopa- vRoznanstvemh, znanstve- poklice - sekcija LRS v Ljubljani, izbiri poklica. Učitelji - psihologi naj izoblikujejo njihovo voljo po strokov- «»7,.-.txx?7r „.f/._.‘j: ViPblltlčmh del. V Višiih raz- Kn»Sa obsega 5 referatov priznanih spremljajo kandidate iz poklicnih ni izobrazbi, ki je potrebna za da- d ---___________ strokovnlakov Slovenile in temelUto svetovalnic mri niihovem udeistvova- naSnll razvnl kultiu-e in orv«nnriar«tva dokažejo sposobnost za ta mladine in prepričanje v njen uspeh. _ -Ilc. Nadarjenost In sposobnost se pokaže- Posebno priporočilo velja vzgoji ta zlasti na šolskih razstavah razllč. tih pa gre najčešče za govorni material. Povsod mora šele Iskati najpri- »DŽUNGLA V RAZREDU« 7!11 osnovne šole in namEi UT strokovnjakov Slovenije in 'temeljito svetovalnic pri njihovem udejstvova- našnjl razvoj kulture‘in gospodarstva. mernelše^^UustdratPrisatl^siikatf — Nekatera književna dela so takšna, g. «K>vne soie m naprej mo- razčlenjuje način in potrebe o usmer- nju v nasvetovanih poklicih. Mlnka Zatee raznravlla o čSto rm bvlralo vse navedeno učite- Ja jih preberemo na mah, se navdu- ^ h7čence navajati na to, da jan ju mladine v poklice. Referat Ivana Omana iz Kra- ufwevem d^Uelu- to^ezhirnie lleve preolčle risarske snMObnostt žlm0, nad re?nien° pndcbo, ki jo je neodgovorno in brez- ...Referat^ AlblnaxPodjavorškaJz Ce- nja razpravlja o poklicnem presvet- “ dutevnlhUln tednih zmoLoJtt Kar Oa sl mu je le posrečflo boH a l umel ^tnltl. pisec, ter izrekamo nsodgovorno in brez- 1J R?,c^h7hgovlh duševnih In telesnih zmožnosti, ivar pa se mu je ie posreouo oou au nrlznanle 'odločnosti s katero se je ^ov°Pirali ,Ci^0V ^riCelih zmmženj a Sl o venij e°Po nj egovem loški, listi in list poklicnega usmer- pojmov, katenh razporeditev upošte- stl. So umi -j 1--,-' —»».inusrcno je poveaa- miamne v njeno pravi. 9!c1iltai 1® Pokvaril denar. Ko bi ji usmerjanje v poklice. nja. Mojstre in voditelje v poklicih rri7?narla> bi se že lotila re- V referatu je omenjeno vprašanje je treba opozoriti na njihovo vzgojno omanov. dosijeja učencev in mladincev, s ka- vlogo, s čimer bodo dosegli zaupanje 0 taka, da jih še danes mogli pripraviti novih učnih znane odstavke obravnavane sno-S ^aiR°. Začutil je tudi toko- knjig iz pedagoških predmetov vi. Doma je bil v antični kulturi, jj’ t^jdenega razvoja in uvidel, za učiteljišča in jih tudi po drugi da je marsikatero misel dopolnil Ai la^ski razred s trdim kora- svetovni vojni nismo mogli dobiti IfA na. pobtično pozo- za vse predmete. Med slovenskim učiteljstvom Šr 80 grškim ali latinskim citatom Bil je mož dejanja, ki je skušal svoja pedagoška dogajanja iz- i. ju vesti tudi v praksi, zato je na je vzbudila na£eč zanimanja učiteljišču v Gorici že leta 1910 Bežkova polemična razprava o uvedel ^ dijake ročna dela. formalnih stopnjah pri pouku, ki Nasproti dijakom je bil sicer zase je vlekla skozi vseh dvanajst hteven in strog, toda obenem to-_ samostojnega du- številk v Popotniku leta 1903, v variški in pravičen, v vsakem •n telesnega dela tako, kateri je vodil ostro borbo s te- dijaku je skušal razviti samostoj- §ovo:rt ° uvedbi pro-7 CAa dela v šolo: »...da W»inl0.sole - delavnice sedaj jriNba tottnači kot zahteva in Aotui 30le’ v kateri se učenci rUtie*« te do samostojnega du- uHi te njih vednosti in spret- danjim deželnim šolskim nadzor- nost in prirojene dispozicije; po-Ae, r 150 učitelju vlite in vsi- nikom za Kranjsko profesorjem sebno se je zavzemal za siromaš--%tvoA° 331X10 p°d učiteljevim Hubadom. Bežek je bil leta 1901 z njih Sh terno in s lastno močjo samostojno pri- na študijskem dopustu v Jeni, k A 7'*', te te to: »Ena g1"’vna giko 'wiljem Rein eden glavnih ^fiv6V: ' ' ne dijake in jim pomagal, kolikor je mogel. Na goriškem mo- kjer je takrat predaval pedago- škem učiteljišču je bilo zelo razgibano izvenšolsko udejstvova- zgoje je in ostane: zastopnikov herbartovske pedago- nje dijakov; imeli so svoj orke- gojenčeve l37^0ičsloP^e1;elku vzS°ine dobe«, 1914, str. 274 samostal- gike, zato je dobro poznal ta ster, svoj pevski zbor, posebne te-vprašanja. Učiteljstvo je v veliki čaje za tuje jezike, svoje telovad-in večini sprejelo Bežkove nazore ne vaje in vrsto raznih preda-glede formalnih stopenj in vso vanj. Leta 1912 je Bežek pripe- AjriA ukoslovie 7 1,mostovnim raz'Pravo kot močno sprostitev po Ijal dijaški orkester in pevski , t. i didaktika 7 losiko dobi tegega formalizma, ki je ta- zbor na sestanek jugoslovanskih An v dveh zvorkih leta 1917 krat vladal na Kranjskem. Be- učiteljiščnikov v Ljubljano in se Ji v® Pri Slovenski 5r.i<;k; Ma- zek ni te'1 Proti artikulaciji učne udeležil zborovanja abiturientov ^i0 Ljubliani tr, ure, temveč proti šabloni in suho- v Mestnem domu, kjer so ga bur- volno ob mo- Parnemu formalizmu, ki je ne- no pozdravili kot edinega zastop- zadnjica 3ka]zar?di živlJenjski in neuporaben pri nika ravnateljev in profesorjev. Kt: ni mogel več sam nre- na®etem Pouku in neprimeren za ■ Pobtično je bil napredno in ju-«7 ^ ob končni redakciji- v na- vsak Prer H,a,lini velikan P VJ, nad obzorjem. Nekoliko ugodneje svetijo v daljavi en milijon šest pa bodo stala ozvezdja Kozorog, sto tisoč svetlobnih let! Pod An-Vodnar, Kit s svojo velikansko in dromedo pa bomo lahko našli tudi dve drobni, a lepi ozvezdji — raj nobenih senc več. Seveda, kdor se zanima za žarkovje nekaterih kraterjev in barve njenih pokrajin, je Luna zanimiva tudi ob ščipu. _________ ____ _ _ Planeti bodo meseca oktobra zelo lun. In zopet, na njem. zanimivi. Merkur se premika sicer pitru in Veneri, lahko posebno na-neugodno, zato pa se Venera bo.j zorno ponazorimo dijakom in učen- okoli Sonca khkor daljni velikan. ^ Ribi, zahodu Se lepši je Saturn s svojim sil- nagibali Orel, Kačenosec in Her-nim, žarečim kolobarjem. Tudi pri . ° , hrvmo virloli šp Dolnjem vidimo tri od njegovih devetih a ieP° DS?n5> V1<:le , el bližnje Ju- fina, drobno Puščico, salm kva- se bodo Ovna in Trikot, za katerima je tudi neka velika daljna galaksija. Pavel Kunaver I in bolj odmika od Sonca in polagoma se bo že začela kazati faza. cem planete — popotnike in zvezde š,talnice. Zadnje ne bodo izpreme- Mars priplava na nebo šele po de- nile svojega medsebojnega položaja; seti uri, proitt koncu meseca pa že lepo pa bomo videli tekom meseca, ob poldesetih in je nato vso noč vi- kako se je Venera približala Jupi-dien. Premika se v bližini Dvojčkov tru, Jupiter in Venera pa Saturnu, Kastorja in Poluksa. Ker je njegova a tudi on bo dobremu opazovalcu svetilnost večja od teh dveh zvezd, pokazal, da je napravili zopet del Njegov svoje 29 let dolge poti okoli Sonca. ga bomo prav lahko našli, premer se je tudi izdatno povečal — 9”. Podrobnosti na Marsu pa je težko odkriti,, kajti poleg zemeljske atmostfere moti opazovanje tudi Marsova lastna atmosfera, Le pri popol- „ hndr> do 21 brezmesečni za-moma mirnem zraku in v brezmeseč- Pa, Doao .ao "L Drezmescc , Iz prve prakse osnovne šole v novem šestem razredu Te dni izide pri Državni založbi niso pravilno navedeni. Urednik pri-Planete bomo do 11. oktobra Slovenije v Ljubljani publikacija s 'spevkov je Andrej Savli, avtorjev pa lahko ooazovali kliub Luni. Nato tem naslovom. Namenjena je učite- je več. Na zgoraj nakazam način so ni noči moramo z našim daljnogie- Četki noči in opazovanje plane- prvič delati po novem učnem načrtu, slovenski jezik, Olga Stanič za ma-dom opaziti njegovo sneženo kapico tov, poselbno pa zvezd bo lahko. v minulem šolskem letu so na 19 nrt^^ter Tončka Metelko m nekatere temnejše Use na njego- pol^ ozvezdja se bodo Že glo- izbranih osnovnih šolah delali šesti 1 vem rdečem površju. razredi že po tem načrtu. PROSVETNI DELAVEC Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 195, int. 381 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VH. — Letna naročnina 200 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica«. boko na zahod pogreznila. Ve- ___________________ ^ ___________ ____________ liki voz bo nizko nad Severnim okrog 60 Učiteljev, in sicer 'slovenski __________— Eksperimentalno je poučevalo na teh šolah ijj. za zemljepis in zgodovino. A. S. obzorjem, nad njim zvijajoči se tezik, ^matematiko; ^Pogjavanje pri- predmetnik in učni načrt za VI., VIL, O svojih enoletnih izkušnjah z novim učnim načrtom so eksperimen- Zmaj pa bo z glavo še precej visoko gledal v še višjo Liro s cuiucšuitn. uliii načrt z.tx vx., v j in Vin. razred osnovne šole v LR Sloveniji svetlo Vego, ki je malone na- talci razpravljali na domačih in na tančno tako svetla kakor ameri- p„a ški satelit Eho. Nad severnico bo jZ teh diskusij glavne zaključke, "jih Objave 1960/4 prinašajo predmetnik malone V zenitu Kefej S svojo obdelale v obliki prvih in seveda po- in učnl nairt za zadnje tri razrede krvavordečo zvezdo My. Še ved- '""pubhffl posredujemo osnovne šole. Sprejet je bil na seji no blizu zenita bo Lepi Labod vsem tistim tovarišem, ki začenjajo SS LRS dne 6. aprila 1960. Ta številka sredi zvezd bogate Rimske ceste, delati v šestem razredu p© novem objav je v prodaji pri Državni za-Severovzhodno nebo pa bodo u™em ložbi Slovenije v Ljubljani in si šole krasila krasna ozvezdja Kasio- kl Vjopl^ javila založba v^ttoji oziroma učitelji proti plačilu naročijo peja, Perzej, Voznik in tudi Bik številki Prosvetnega delavca, avtorji lahko potrebno število izvodov. EMKA Ljubljana, Tomšičeva 2 Založba Mladinska knjiga bo v oktobru izdala naslednje knjige: knjižnica Čebelica, 2. knjiga Ela Peroci: Kje so stezice? Broš. 60 din, kart. 160 db1, KNJIŽNICA SINJI GALEB, 2. in 3. knjiga Mark Twain: Prigode Toma Sawyerja, I. in II. del. Broš-300 din, kart. 600 din. KNJIŽNICA KONDOR, 2. knjiga Josip Jurčič: Deseti brat. Broš. 150 din, kart. 360 din. KNJIŽNICA ZLATA PTICA, 1. knjiga Norveške pravljice, I. del. Ppl. 800 din. KNJIŽNICA GLOBUS, 1. knjiga E. Hillary in V. Fuchs: Čez bele celine. Ppl. 800 din. Te subskripcijske cene veljajo samo za, stalne naročnik6, KNJIŽNICA LUTKOVNI ODER Niko Kuret: Kralj Matjaž in Alenčica. Broš. 170 din. Janez Kadiš: Pri Ježonovih — Dedek Mraz prihaja. Broš' 220 din. ŽEPNA KNJIGA ŠKOLJKA Albert Londres: Dante ni videl ničesar. Broš. 300 dihi kart. 500 din. KNJIŽNICA ZA MLADINO Miško Kranjec: Zalesje se prebuja. Prosimo, priporočajte naslednje časopise in revije: Ciciban, letno 9 številk po 35 din, celoletna naročnina 315 dio Pionir, letno 9 številk po 50 din, celoletna naročnina 450 diO' Pionirski list, 35 številk po 15 din, celoletna naroč. 525 dih' Mladina, letno 52 številk po 15 din, celoletna naroč. 780 dih- Za redno nemoteno poslovanje in pravilno obračunava' nje prodanih knjig in listov so nam potrebni vsi podati poverjenikov Mladinske knjige. Zato prosimo, da nam sporočite razločno napisan svoj naslov in za katero šolo ter 23 katere zbirke in liste ste poverjenik. MLADINSKA KNJIGA, Ljubljana, Tomšičeva 2 TOVARNA PISALNIH STROJEV ■•■•■■■■■■•■■•■•■a • iflaa«■■■■■■ aa«saaaaaaa«aaa~ aaaaaaaaaaaaaan aaaaaaaaaaaaag ■ aaaaaaMaaaa^gg BaaaaaeaaBB-BBBBaBBBBBe bbbbbbbbbb»S_ iaaaaaaaof#I':'x baaaaaaB B»&38Sg asueaaaar&S* ^ ’i uma seštevalni strojček iiiiii aaaaa A -5 ava PORTABEL PISALNI STROJ aaaaaaaaaaaaaasaai aaaaasaaaaaaaaa a® aaaaaaaaaaaaaaai aaaaasaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaai aaaaaanaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaai! aaaaaaaaaaaaaaa> aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaeaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaa& aaaaaaeaaaaa aaaaaaaaaaajg a a a a a a a a a a a ■■■■■■■• ■‘mora a a a a a a a s a a a a a a a aaaaaaoaaaaaaaaaaaaaa« aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaasaaaaaaa Maaaaaaaaaaaaaaaaaa a a a a a a a a a a a a a e a a a a aaaaaaaaaaaaaaaaaa -aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa neaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ^•■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa '•■aaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaauaa k::::::::::::::::::::::::::: |aaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa s;;;;:;::;;;:;;:::;;:;;;::::;;