Bil ei vodnik skozi vihafc9 ki je nad našo zemljo vihralo
Bil si vodnik skozi ogenj rdeč,, ki je lizal tramove mnogih hišo
Bil ei vodnik skozi kri3 a tudi to ti ni vzelo močio
.
Bil si vodnik skozi smrt9 ki je kosila naše ljudi«,
Bil si vodnik v lepše dnis bodi vodnik še naprej nam ti!
Zdenka Jurglič 5,70 razred


O'
x/
n
I), £
i/f v
A,/
iO
1 7
j '
«f '1 :
! W /
&
LJUBLJENI NAŠ TOVARIŠ TITO 3
spet se bliža vaš praznik dvainosemdeseti rojstni dan0 Zanj vam dajemo našo mlado ljubezen,hkx’ßti pa tudi vso zahvalo I Vaša beseda je preudarnagOdločnage v navidezni strogosti je čutiti ireliko ljubezni ž Hvaležni smo vam za vse in vam kličemo:bodite žše dolgo naš voditelj!
Aniea Brear87orazred
ii A J
SnarnioE bela v gczdu c.tete in nam kliče;"Laj je že!"
Majne j lepši letni 5ae objel je še poslednje veso
Oglaša z vrha se planine prismeje z velikih ravninf oznanja ptička ga vesela,, ki je z juga priletela,
To ve vsak Jugoslovan $
da je maja Titov rojstni dan,
vzklikamo sedaj mu vsi;
‘‘Še naprej nas vodi ti**'
Jo že Ramovša?0razred
T I T U
Josip -inie je našemu predsedniku,
0 3 kako imamo ga v Bi radi 2 Srčno rad ima tudi on vse nas In vedno rad pomaga nam$
Posebno pa nam je v hudih časih»
Broz priimek je njegov»
Radi vsi za rojstni dan bi mu čestitali, O s kako imamo ga vsi radi g Z nami še dolgo naj živi tovariš Tito!
Toliko let je že med nami In Selimo mu jih še imegol Tito j,naš predsednik3 O3kako i,mamo te vsi radi!
Joži Umek5S»razred
Mnogo srečnih let življenja, da bi živeli z vami v mi;:*u in brez trpljenja»
Maj sreča spremlja vas vsak elan! To so moje srčne želje, ki vam jih izreči znam za veš 32» rojstni dan!
Ivanka Ahlin,6»razred


TUDI K A NAŠI ŠOLI S k O IZVOLITEV TOVARIŠA TITA
TOPLO POZDRAVILI V petek sme se po glavnem odmoru zbrali pred šolo .,da bi pozdravili ponovno izvolitev tovariša Ti ta?tokrat brez omejitve mandata.
Najprej je o izvolitvi spregovoril učitelj slovenskega jezika in nam potem s kasetnim magnetofonom predvajal svečanost ob izvolitvi tovariša Tita in Titove besede?ki jih je izrekel takoj po izvolitvi o Iz mladih grl se je potem razlegla pesemski je pela o tovarišu litu. Učenec Jože Ramovš in jaz sva potem prebrala svoji pesmici*v katerih sva izrazila svoje misli o tov. 'litu in še lepe želje o Navdušeno ploskanje$ki se je potem raz3.eglo pred šolosje potrdilo,da se strinjamo z izvolitvijo in da smo srečniEda so na željo nas vseh izvolili tovariša Tita brez omejitve mandata,Učenci našega in petega razreda smo na asfaltu pred šolo z velikimi črkami napisali;"ES SEO TITOVI,TITO JE NAŠ! - BODI ŠE DOLGO NAŠ VODITELJ!" ter;"DRAGI TITO,NAŠ MARŠAL,RADI TE IMAMO!"
In to,kar smo napisali pred šolosniso le prazne besede,temveč besede?ki izražajo globoko spoštovanje do človeka,ki nas je vodil v najtežjih dne$ naše zgodovine vse do svobode,ki jo uživamo danes. Prav on je tisti9ki nas je pripeljal po poti do neuvrščenosti in neodvisnosti,ki sta temelja naše - sicer majhne - a cenjene domovine o Vsi se dobro zavedamo,da bo takrat,ko bomo izgubili tov« Tita, kot bi izgubili očeta ali mater9zato vsi kličemo tovolitu:"Naj bo tvoje življenje dolgo Se mnogo mnogo let!"
Zdenka Jurglič,7»razred
s





u
POGOVOR Z B O R C E K
Ker silo v tem mesecu praznovali dan zmage in vemo, da je bil med partizani,ki eo 9* maja 1945 priSli v osvobojeno Ljubljano*tudi na8 rojak tilcm Temine 98mo ga člani urednižkega odbora našega glasila povabili kda bi nam pripovedoval „kake .je bilo takretn Zastavili pa smo tudi druga vprašanja» "Kdaj in kje ste se vključili v fcOB?" je začela Zdenka=
"Že takoj v začetku vojne nas je skupina organizirala vojni odbor^ki je pridobival napredne občane, zbiral hrano,orožje in vsesk8r je potrebno za voj-skOc Avgusta 1941» leta so nas Italijani zaprli, a so nas zaradi pomanjkanja dokazov morali izpustiti c Ker nam je potem spet grozila aretacija, smo 16, februarja 1942 odšli v partizane v Novomeški bataljonski je odšel proti Kočevskemu Rogu. Pot je bila dolga in naporna,saj je bilo ii,eter snega a Hodili smo čez Debenc ,1'rebelno ,&;irno peč, Frato,Sotesko do Toplega Rebra,"
"Prosio^če bi nam povedali,kakšne funkcije ste imeli med N03," je hotel zvedeti Kiro.
"Najprej sem bil borec8potem vodnik,napredeval v komandirja Čete3postal sem še komandant bataljona komandant brigade vojskovanje pa sem zaključil kot komandant XVo udarne divizije»"
"Kako je vaša partizanščina povezana z vašim rojstnim krajem Šentrupertom?" je zanimalo Bojana»
"Že pred vojno sem bil član naprednega ookolo v Šentrupertu. Tudi med vojno sem se vračal v rojstni kraj in pomagal ljudem»
Pri napadu na belogardistično postojanko Dob sem le posredno sodeloval,ker smo takrat rušili progo Bistri«1!-Trebnje„Pri napadu na belogardistično postojanko v Šentrupertu pa sem vodil brigado. Belo-
gardisti so se zadrževali ne dveh koncih: 14o jih je bilo v bivši kaplaniji,lo pa jih je bilo v zvo» niku vaške cerkve» Pri napadu sta sodelovali Cankarjeva brigada in XIII. proletarska brigada» Najprej smo napadli kaplanijo in jo obkolili. XIII.pro letaraka brigada je imela tudi top kal«45 a šestimi minami in z njim so obstreljevali kaplenijo. še z nekaj partizani pa sem ee odpravil k cerkvi. Belogardisti ,ki so bili v zvoniku,so vrgli na nas nekaj bomb. Ker nismo imeli druge rešitve,smo hoteli zažgati cerkev,ki pa ni hotela goreti» Če ae danes spomnim,sem vesel,saj bi s tem uničili lep kulturni spomenik« Po dolgem prepričevanju so se belogardisti iz zvonika le predali. Boj pri kaplaniji pa je bil hujši:Italijani so začeli streljati z minometi iz gradu Rakovnik. Ena od min je žeceln top in ubila šest partizanov. Zagledali snio tudi kolono belogardistov iz postojanke Rakovnik;hotela je pajdašem priskočiti na pomoč. Njihovo namero smo odkrili in jim to preprečili» Boj pri kaplaniji je postajal vse hujši,Italijani s o nas še vedno obmetavali z minami,tako da smo se morali umakniti« Tudi umik je bil nevaren8saj so Italijani bombardiral li Veselo goro in okoliške hribe,kjer so bili partizanski položaji.Če nam takrat ne bi poškodovali topa3bi verjetno postojanko popolnoma uničili." Janko je začel: "Brali smo,da se partizani niso samo borili,ampak so bili kdaj tudi veseli. Se tudi vi spominjate kakšnega veselega dogodka?"
"Po večjih zmagah ali ob praznikih smo prirejali mitinge za vojsko in ostale prebivalce. Pri vsaki brigadi je bila kulturniška skupina,ki je sodelovala s pesmimi,recitacijami in skeči? zaigrali so harmonikarji. Takšni mitingi so bili tudi na Trebelnem,na Kirni»posebno radi smo jih prirejali po krajih,kjer je bila močna propaganda preti parti-

0
zancm. Harmonikarji so nas spremljali tudi na pohodfih.da so bodrili večkrat zelo utrujene partizane •>''
"Kdaj je bilo najbolj "vroče”?" se je spet oglasila ZdenkSo
"Takih dogodkov je bilo veliko« V bitki v mojem rojstnem kraju je malo manjkalo,da nisem dobil granate v glavo« "Vroče" je bilo tudi julija 1943 3ko so nas na Gorenjskem Nemci obkolili z vseh stranic Skočili smo v reko Soro in zmetali bombe na nemško zasedo0 Tako smo rešili brigad® in še precej oeb ja smo zaplenili«, °
Veri je zanimalo:"Pred kratkim je bil dan zmage. Tudi vas smo že videli na filmskem posnetku v osvobojeni Ljubljani0 Kako je bilo takrat? Kako vam je ob pogledu na ta posnetek?"
"To je bil za vse najlepši dan«, Le ob 4 zjutraj smo šli po Dolenjski cesti«. Vsepovsod so nas pozdravljali ter nam pripenjali cvetje »ponujali vino« katere sc spraševaleskje so njihovi možje in sinovi e Za nekatere sem vedel$da so padli„zato sem odgovarjal„da so zadaj„da bodo prišli,Tudi sam imam posnetek. Teh lepih trenutkov ne moreš izraziti z besedami„treba je bilo doživeti!"
V pogovor se je vključila Verica:"Brala sem knjigo Ukana9v kateri ste tudi vi omenjeni0 Vesela sem.da poznam Človeka v tako priljubljenem delu,
0 tem sem napisala tudi spis za Enajsto šolo in je bil tudi objavljen«, Ali pisatelja osebno poznate?"
"Tudi meni je knjiga zelo všeč - to je ena izmed najboljših kronologij. Pisatelja tudi osebno poznam in prihajava še večkrat skupaj. Ko je to knjigo pisal„mi je rekel„da nekaj piše„a kaj,da ne pove nikomur. Poznam tudi mnogo oseb,ki nastopajo v tej knjigi,"
"Kdaj ste prvič po osvoboditvi prišli v rojstni kraj?"
Prišel sem kot 22-letni mladenič 21« maja 1945e Vendar je spomin na prihod v Šentrupert grenak, ker mi je prav tedaj umrl oče o V Šentrupert pa še vedno rad prahajamgzdi se mi,da brez njega ne bi mogel živeti o"
"Za vaše odgovore in pripovedovanje prisrčna hvala! Želimo,da bi še kdaj prišli na našo šolo, ker bi vas radi poslušali tudi drugi učencije zaključila Zdenka,predsednica novinarskega krožka»
"Prav rad," je obljubil tovariš Tominc,"takrat pa vam bom pripovedoval,kako je bilo na Gorenjskem in Primorskem!"
DOGODEK IZ VOJNIH DNI
1
Kq emo zvečer sedeli na topli peči,je pogovor naletel tudi na vojno« "Ali se 8e spominjaš kakšnega dogodka iz vojne?" se& zvedavo vprašala mamo« "Vojni dnevi so mi le bledo ostali v spominu,ker sem bila takrat še majhna. Spominjam pa se nekega dne,ko so k nam prišli nemški vojaki. Začeli so spraševati ata - najbrž eo ga mislili odpeljan ti. Tedaj pa so na polici zagledali med in kruh, Ker niso znali govoriti po naše,ao z rokami kazali,kaj bi radi« K&ma jim je dala najprej en hlebec, potem pa še ostale in tudi med s police. Vojaki so vse to vzeli,šli iz hiše,sedli pod hruško in se začeli mastiti« Na ata pa so čisto pozabili," je mama vsej malo potešila mojo radovednost.
Obrnila sem se še na ata:,,Se ti kaj več spominjaš iz vojnih dni?"
"Dobro se Še spominjam italijanske ofenzive. Takrat se je v naši hiši nastanila italijanska komanda ,nas pa so pognali s stanovanja, ^tiskali smo se na podstrešju deset dni,nato pa so Italijani odšli - a ne praznih rok. Pobrali so ves živež,kar ga je bilo pri hiši," Zamislil se je,118to pa nadaljevali"Tudi nemška ofenziva mi je še osta^; la v spominu. Ker so nam Nemci grozili,smo morali zapustiti dom. Odšl» smo v zidanico v Apnenik;kc pa smo se po enem tednu vrnili,smo videli,da so nam medtem Nemci spet vse pobrali,"
"Kateri dogodek pa je sate najbolj žalosten?"
"Med vojno doživiš skoraj same žalostne dogodke. Zame pa je bil najbolj žalosten gotovo takratno so mi ubili očeta. Nekega dne sva odšla z bratom z vozom v Malkovec,nta pa po drugi poti p^š. V Tržišču,kjer je bila belogardistična postojanka,
prepustnice o Tisti dan pa so v Tržišču že imeli pripravljeno krsto za mojega očeta«, Ko s£ je ata vračal domoVgSc ga belogardisti zverinsko ubili«, M-am pa so lagali9da je zaprt v Novem mestu» šele precej pozneje smo zvedeli resnico,je zamišljene dejal očeski je v tej vojni izgubil tudi dva brata«,
Tisti večer dolgo nisem zatisnila očeaa9sej sem še dolgo v noč premi5ljevala9koliko krvi je bilo prelite za našo zlato svobodo»
Zdenka Jurglič97o razred
V naši vasi ni bilo fašistične postojanke. Vaščani so vsi delali za partizane$zato jih ni nihče izdalo
Nekoč so si partizani izmislili zvijačo«, Na griček so postavili kotel?pod njim pa zakurili«, Okoli njega je stalo nekaj partizanov9ostali pa so šli v zasedo. Partizani ob kotlu naj bi privabili patruljo9ki je Šla proti vasi. Nemci so jih opazili in jih napadli«. Partizani,ki so bili v zasedi, pa so Nemcem udarili v hrbet«, Po nekaj urah boja je bila nemška patrulja uničena,partizani pa so pobrali lepo orožje,aule in svetel minomet3ki so ge Nemci vlekli e seboj»
Partissni eo te dogodek proslavili z okusno pečenko in vaškim vinom.
Tona Gr»čar,7. razred
Mina üi je pripovedovala,kako je v zadnjih dneh vojne izgubila Življenje žena njenega strica» Ostala je sama doma z nekajletnim sinčkom» Starejši sin je umrl,ko je bil star 18 let,mož je padel v partizanih,srednji sin pa je odšel v Gubčevo brigado,ko je imel sedemnajst let;kmalu je postal komisar.
Bilo je nekaj dni,preden je nastopila svoboda» Belogardisti,jezni,da je Stane Škrlj - komisar Gubčeve brigade - ostal živ,so sklenili,da se bodo maščevali nad njegovo mamo»
Nekaj belogardistov iz bližnje okolice je v temni noči vdrlo v Škrljevo hišo,kjer je s sedemletnim sinom spala komisarjeva mama» Nek belogardist -skorajda sosed - je ženo ustrelil v glavo,da so se možgani in lasje prilepili na posteljno stražnico, ob postelji pa je bila luža krvi» Sedemletni deček je slišal in videl,kaj se je dogajalo z mamo» Streljali eo tudi n6nj8a ga niso ubili.ker je glavo skril pod mrtvo mamino truplo»=»Čeprav je bil ranjen,ni kričal. Še bolj se je stisnil k mrtvi mami in čakal,kdaj bodo sovražniki odšli»
Ko se je zdanilo,so belogardisti res odšli,prepričani,da ata oba mrtva. Deček se je ranjen splazil do bližnje sosede in tam vse povedal.
Sijala je že svoboda,ko se je Stane Škrlj vrnil od partizanov. Mojo staro mamo,ki je uredila pogreb njegove mame,je vprašal,kdaj so mu pravzaprav ubili mamo» Povedala mu je;"Stane,tega ne boš nikoli pozabil;bilo je revno na tvoj god -/. maja,«»
Tako je moja sorodnica darovala življenje za svobodo»
Veri štrukelj,7«razred





































yf'S
\ $
C

i s
\-r'h
'««< ■ %

1 n/i/ o/v f/cv
V januarskih dneh je našo šolo obiskal igralec Boris Kralj» Pripravil nam je pravo literarno dopoldne» Kjegova pripoved je bila tako živa9da smo imeli dogodke kar pred oČelo Takih srečanj si še želimoo
21. januarja smo počastili petdesete obletnico smrti velikega ruskega voditelja Vladimirja lijia ča Lenina,ki je pripravil in vodil največjo revolucijo človeštva - oktobrsko revolucijo. Pripravili smo recital»
Tudi na naši šoli smo obirali Zupančičev dinar« Želimo,ča bi bila Župančičeva rojstna hiša tak muaejjkot to zasluži veliki pesnil.»
V Mokronogu smo prisostvovali lepi glasbeni prireditvi. Zelo smo tud.' uživali,ko smo si ogledali baletno predstavo». Občudovali orno čudovite gibe plesalcev ob glasbi3ki je spremljala vsak njihov korak» Mnogi smo tokrat balet prvič videli»
Člani novinarskega krožkm amo si 19. februarja v Novem mesti ogled«!v novi slovenski film Pastirci» Povest Pastirci smo poznali še prej.^ato orno film še toliko bolj napeto pričakovali in moram re reči,da nas ni razočaral» Predata il sc se nam tudi igralci,česar smo bili še posebno veseli» Ogledali smo si tudi razstavo v študijski knjižnici»
23o marca je bilo v Trebnjem tekmovanje na temo Kaj veš o prometu? Sodelovali smo tudi z naše šole - ekipa iz 7. in 6» razreda» se bolj zanimivo
pa je bilo 4, aprile,ko je bilo občinsko kolesarsko prvenstvo v Šentrupertu. V obeh skupinah smo
bili drugi jiaed posamezniki je dobil Bojan zlato medaljo,Liro in lonček pa bronasto. Nato smo tekmovali še na medobčinskem prvenstvu v Krškem=
25„ marca smo tudi na naši šoli protestirali proti noti italijanske vlače o priključitvi slovenskih obmejnih pokrajin Italiji. Seznanili smo se z zgodovino meje,sli šali smo člene ustave $ki govorijo o nedotakljivosti naših meja. Pionir Jože Ramovš pa je prebral protestno pismo. V znak odobravanja smo mu zaploskali, Pred šolo smo na asfaltu napisali gesla:Tujega nočemo -svojega ne damo! Primorje jc naše! Smrt fašizmu! Narisali smo tudi velik slovenski grb.
V aprilu smo v Šentrupertu zasadili več vrtnic in okrasnih grmov,da bi tako polepšali naš kraj. Lladinci pa so na Lirni pridno Ropali jarek za ksbe1.
26. april je bil dan,ko je tudi v naš kraj prišla kurirčkova pošta. Pripravili smo pester program.
Tudi naša pionirja sta bila na zboru slovenskih pionirjev v Črnomljusda bi počastili 3o~Xetnico SNOS. Belokranjci so tudi tokrat pokazali dobro srce in pripravili pester spored.
Prvi maj je krajevni praznik Šentruperta. Proslavo smo imeli že 28. aprile,na kateri smo se tudi spomnili dogodke,ko so partizani napadli belogardistično postojanko. Prvega maja pa je bila še otvoritev krajšega odseka asfaltirane ceste in podelitev priznanj najbolj zaslužnim posameznikom ter mirenskemu pevskemu zboru in pionirskemu odredu za uspešno sodelovanje s krajevno skupnostjo»
9o maja üflio na na51 šoli sprejeli občinsko Titovo' štafeta. Tudi tokrat emo pripravili recital.
Precej časa slo se pridno pripravljali na tek&ov&cje v prvi pomoči« 16, maja smo imeli tekmovanje na šoli 18. msja pe je bilo občinsko tekmovanje in naša ekipa je zasedle, prvo mesto.
Vseskozi smo pridno sodelovali na občinskih športnih tekmovanjih. V tekmovanju v rokometu je bila moška ekipa tretja8ženska pa druge. V nogometu pa smo bili občinski prvaki» Za vse pa je bil vesel dan ko smo imeli na šoli športni dan - tekmovanje v atletiki. Tekmovali smo v teku na 6o in 6oo metrov,v skoku v višino in daljino ter v metu žogiee.
Za sedemdeset pionirjev in mladink je bilo prijetno doživetje$ko smo v tednusko.praznujemo dan mladosti, videli predstavo Velika puntarija in razstavo slo-venskih impresionistov.
Tudi naš krožek se bo udeležil občinskega srečanja dopisnikov v Trebnjem , Tam se bomo pogovarjali tudi s priljubljeno pisateljico Branko Jurca in z £/-arto Le-šnjak,odgovorno urednico Pionirskega lista»
kroniko sestavili:^ni Brcar,Zdenka Jurglič,Veri Štrukelj,£dro Brezovar in Bojan Bučinel
GLAS LJUBEZNI
Jutro bliža se ? ugaša mraks rosa zginja s trave= Glas srca ljubezni hoče$ te videti želis čaka te9čaka te!
Zaman te čakam dan sa dnem0
Snkrat bi rad še videl te. Nobene ne želim si druge, ker tebe rad imam -
ampak zaman!?
Bojan Bučinel?8,razred
KUKAVICA
Kukavica nam pomlad oznanja; vsi se veselimo, ko slišimo njeno petje, ki posluSamo vsi ga radio
To je plačljiva ptica, boji se vsakega človeka, a mi jo imamo radi in se z njo veselimo pomladi»
Darja Slak,5orazred
POMLAD
Vsako leto nas obišče, vsako leto nas osreči, vsako leto nam življenje lepša o
Sonce z njo pokuka nam v srea0 Vsa v cvetje odeta se nam smehlja ~ pomlad.
Mladost je kakor cvet, ki ovene * ko čas mu je odštet« Mladost je kakor metulj, ki obišče prenekateri cvet in navsezadnje tudi on zapusti živi svet« Tudi mladost ovene kakor cvet in mine,kakor umre metulj«
In ko dočakau-o starost, se radi spomnimo na mladost«
Dušanka Hribar,?v razred
SONCk Ih LUKA
Kadar rožice cveto, takrat sonoe aije»
Kader sove vse pojo, takrat lune sije«
Kadar gozd ozeleni, takrat sonce sije=
Kadar zajčki gredo spat, takrat luna sije»
Kader se igramo, takrat sonce sije.
Ko ponoči sanjajo, takrat luna sije.
Ko sem bila še majhna9sem si zlomi3.a zob6 Kur ga je še os talož pa se je zarastel v meso3za to sem morala v bolnico?da eo me operirali0 Ko sem prišla med počitnicami v bolnico,so mi re=-kii$da ne bom takoj operirana,ker tisti teden ni bilo nič operacij» Prve dni sem hodila samo na preglede» Ko pe sem. imela vse izvide,sem čakala ns operacijo. Največ sem bila v sobi ali pa v dnevni sobi8kjer smo poslušali radio» Ko je prišel ponedeljek9sem čakala,kdaj bom dobila injek~ cijo,ds me bodo odpeljali v operacijsko sobo»
Ko sem prišla v operacijsko sobo,so mi dali copate. Nato sem Šla še naprej,kjer je bila operacijska miza9na katero sem morala leči. Najprej so me prevezali s pasom3nato pa še z verigo. Zdravnica mi je dala injekcijo.nato pa še narkozo. Takrat je bila ura dvanajst. Potem pa sem zaspala in ope» racijo prespala. Ko sem se zbudila,sem videla,da sem v svoji postelji. Tisti dan se mi je v glavi zelo vrtelo od narkoze. Drugo jutro pa mi je zdravnik rekelsda grem lahko domov» Telefonirala sem stricu,naj me pride iskat. Stric je kmalu prišel in « avtobusom sem se odpeljala domov.
V bolnici ni bilo preveč prijetno,zato ne bi rada voč šlao
Vse gre tako hitro naprej» Kar ne morem si misliti $ da mi je že štirinajst let,saj so mi misli na otroštvo tako žive 9kot bi se vse dogajalo še včeraj»
Največkrat se spomnim,kako rada sem hodila k sosedovim, oziroma k dečku jki je bil pri njih za pastirja in tudi za opravljanje drugih del» Bila sva veak dan skupaj» Ko je pasel,sem celo popoldne ostala pri njem» V bližnjem kozolcu sva Čez tram položila desko in sedla nanjo,jaz na en,on pa na drugi konec in sva se gugala» To je bilo zame največje veselje» Kar naenkrat sem zrasla visoko in potem sem zopet postala majhna in je bil deček na drugi strani visok,da sem ga komaj še videla. Pela sva in se smejala po celo popoldne, a se nisva naveličala» Ko je legel mrak na zemljo,sva živino odgnala v hlev,sama pa sva odšla nazaj na travnik« Lovila sva majske hrošče in tekala za netopirji8ki so se podili okrog kozolca.
Podobno sva preživela tudi druge dneve» Čeprav nisva doživljala nič posebnega,so se meni zdeli lepi,skoraj bi rekla najlepši trenutki,kar se jih spominjam iz otroštva,a še sama ne vem,zakaj...
RAZOČARANJE	—
Sobota je bila. Zunaj je deževalo in nie roda nisem zapustila tople postelje» A treba je bilo iti po kruh» Toplo sem se oblekla in šla po kolo.
"Joj»kakšno blato! In kar hladno je zunaj,v postelji pa - oh,saj je bolje,da ne mislim več nanjo," sem godrnjale in se peljala po blatni poti«, Bila sem že pozna,zato sem morala pohiteti» Kalo je deževalo8oblaki so se podili po nebu,iz gozda pa so kipele megle: vee to sem videla še kot v sanjah» Nenadoma pa - ku-ku~ku~ku"ku-ku - jasno in razločno sem zaslišala kukaviČin glas. V žepu mi je cingljal denar,zato sem bila še bolj vesela,da sem jo prvič slišala ravno takrat» Na prag je ravno tedaj stopila soseda» Zaželelo cem ji dobro jutro in jo vprašala, Če je letos že slišala kukavico. Povedala je,da še ne,zato sem ji veselo dejala: "Jo pa zdajle posluša j tei6" Ona pa? "Po radiu jo slišim vsak dan!" Kar zazijala sem od začudenja,hkrati pa tudi od jeze» Postalo mi je jasno,da kuka v radiu za osmo uro.
Razočarana sem se napotila proti trgovini in skleni la, da bom drugič bolj pozorno prisluhnila kukavičjemu petju,da se mi soseda ne bo več smejala.
Z A T O 4Ü SVA LOVILA R I B S
Moj oče je že dolgo ribič$a ribe le iLBlokdaj lovi, Tudi jaz čutio veselje do ribolove?zöto me vzame ata e seboj*če gre ribarit»
Prejšnji teden sem naprosil ata,da bova šla lovit ribe v potok Limo0 Ko sva prišla do potoke, je ata vpisal datum lovljenja v ribiško izkaznico.
Jaz sem medtem sestavil ribiško palicosnateknil motorček in privezal blestivko na konec laksa.
Ata je nekajkrat vrgel trnek v vodo in zmerom se je katera riba zapodila za blestivko?a je takoj, ko je ata potegnil$popu8til8= To se je že nekaj« krat ponoviloc Jaz sem že nestrpno atopieal^ata pa je hladnokrvno metal dalje. Njegove potrpežljiv vest je obrodila uspeh. Iz vode je potegnil lepo postrv» Jaz sem jo s tresočimi rokami odpel in spravil v torbo. Sedaj je nestrpnost minila in z občudovanjem sem gledal odstavki je kdaj pa kdaj potegnil iz vode ribo,a jo je vedno vrgel nazaj, ker ni bila "merska”» Poučil me jesda pravi ribič nikdar ne jemlje manjših rib,kot so predpise» ne v ribiškem zakoniku. Ko sva že mislila iti do» movgsem atu rekel5naj še enkrat vrže» Pes je bie-stivka še enkrat zaplavala po zraku in Čofnila v vodo» Komaj je ata začel navijati laks9se je nanj obesila kar lepa postrv. Bil sem sila ponosen9da me je ata poslušalSsaj se mi je zdelo3de sem mu jaz pomagal ujeti tisto postrv»
Domov sva se zadovoljna vračala. Ata mi je med potjo povedal3da za ribiča ne pomeni sreče samo ulov rib,temveč tudi mir in lepota narave,ki jo uživaš,ko hodiš ob bistrem potočku»
Večkrat grem k opekarski tovarni«, Ob sobotah in nedeljah se grem tja vozit z vagončki,ki jim pravimo katre»
Vagonček porinemo po tračnicah in se z njim zelo dolgo peljemo» Podoben je vozičku»'Ima veliko korito e V njem vozijo glino za opeko» te vagonček iztiri$ga moramo dvigniti in postaviti nazaj» \ra~ gonček tehta okoli 80 kg» Največkrat ga dvignemo s trami» Na progo damo en tram prečno,drugega pa damo pod vagonček in ga opremo s trami. Potem dx7a dvigneta in porineta vagonček spet nazaj na tir»
V eno stran se peljemo,v drugo stran pa vagonček rinemo» Včasih nas tudi preganjajo,ker nič ne vpraSamo,če se 3,ahko vozimo»
Upam,da nas ne bodo preveč preganjali in se bomo še dolgo vozili z vagončki»
Boris Earčetič.5 = razred
ŽREBIČEK
V nedeljo smo šli v Šentjanž,kjer smo obiskali stare starše in teto»
Stari ata mi je povedalPda imajo žretiička» S sestro sx?a odhiteli v hlev» Tam je bila tudi stara mama,ki je krmila svinje» Kmalu sem zagledala žre-bička,ki je veselo skakal okoli svoje mame» Bil je rjav» Najbolj pa mi je bil všeč njegov košati rep, s katerim je neprestano migal» Stara mama je Žre-bička spustila,da je nekaj časa skakal po hlevu»
Ko se je naveličal,je spet šel na svoj prostor k mami»
Žrebička sem si upala tudi pobožati in mi je bil zelo všeč.
KOLO

■O
NAUČIL S E K SE VOZITI
Že ko sem bil majhen,so bile knjige moje prijate -Ijice, Očeta in mamo sem proeil9naj mi jih bereta., Pozneje,ko aem se naučil brati,sem jih imel še raje=
Kadar je mama omenila kolo «sem se vedno namrdnil. Do koleaa nisem imel veselja zato,ker se nisem znal vozitio Ko je mama nekega dne rekla,če hočem kolo za rojstni dan,sem ji odgovoril,naj mi raje kupi kakšno knjigo» Lama je bila zaradi tega užaljena „ Kljub temu mi je za deseti rojstni dan kupila kolo<, Oče in mama sta mi prigovarjala,naj se naučim voziti» A jez o tem nisem hotel nič slišati» Kolo je ležalo v garaži in vsem je bilo v napo t je,- Oče se je jezil»kadar je šel v avto,mama je govorilasda ga bo dala tiste o;u5ki bo znal con it ti darilo» Tudi moj prijatelj Miro mi je prigovarjal,na j se učim voziti in mi je pri učenju pomagal» Toda nisem in nisem imel veselja in volje do učenjar Sošolci so se zaradi tega iz mene norčevali «
P ped nekaj dnevi sem sam pri sebi sklenil,, da se bom naučil voziti kolo > 0 tem sklepu nisem nikomur govoril» Prišel sem iz Šole in rekel:n Danes se bom učil voziti." Mama se je nasmehnile,rekla pa ni ničo Vse popoldne sem bil na kolesu in tudi pod njim» Dobil sem nekaj prask in bunk,a se nisem pritoževalo Naslednji dan aem se spet učil voziti in uspelo mi je» Nenadoma sem se brez večjih težav povzpel na kolo in se peljal» To je bilo veselje „ Ce in še sem se vozil in dobival vedno večje veselje. Lama in oče sta me pohvalila,
To je bila zame velika preizkušnja» Spoznal šeni, de se s trdno voljo da velijo doseči» kislim,da bo zdaj tudi kolo moj prijatelj»
Miran Šiško>4» razred
PRVOMAJSKI PRAZN'IK-1
Prvomajske praznike sem preživelo v' Zugorju» 1ja sem se odpeljala s starši.
Zvečer pred prvim majem sem bils-pri -sorodnikih, kjer so kurili kres in spuščali rakete» Videla sem še mnogo drugih kresov in povsod so spuščali rekete o Od vseh strani se je slišalo pokanje. Ko je kres nekoliko pogorel,smo še nekaj časa pekli krompir» Ker je začelo deževati,smo morali v hišo» To je bilo zame veliko doživetje. Videla sem, kako tu slavijo praznik dela»
Naslednji dan smo se odpeljali na izlet k sorodnikom» Ko smo se nekaj časa peljali po cesti od Trojan proti Ljubljani,smo opazili,da je cesta precej zastažena od miličnikov» Čez nekaj časa je že pridrvel avto ljudske milice in nam dajo! znakda se moramo umakniti s ceste» ^topila sem iz avta in Čakala,kaj bo» Kmalu je pripeljala kolona avtomobilov» Med njimi je bil tudi avto,v katerem se je peljal naš ljubljeni maršal Josip Broz Tito. Bila sem tako navdušena,da sem kar naprej mahala z roko» Kdo bi si mislil,da bi na taki poti srečala predsednike države! Na žalost pa pri hitrosti,ki so jo imeli avtomobili,tovariša lita nisem mogla videti. Pozneje smo zvedeli,da se je tovariš Tito peljal na Planino pri Sevnici,kjer je bilo praznovanje Kozjansko 74, Nadaljevali smo pot proti našemu cilju» Zanimiva je bila vožnja po novi hitri cesti Ljubljana - Postojna» Po njej smo se peljali do odcepa za Logatec.
Kmalu smo prišli do 6ilja.natp pa smo se odpeljali še v Žiri. Zvečer smo se srečno vrnili doa.ov v Zagorje.
V teh praznikih sem doživele veliko lepega in mislim sda so kar prehitro minili,
Mihelca Gregls4cr£z.
MOJ PRVI IZLET
220 maja smo šli na ialet» Šli smo v Sevnice na grado Bilo je daleč po gozdu* Ustavljali smo se tudi po trgo%7inehe Kmalu so nas bolele noge* Videli smo kosa in škorca* Končno emo prišli. Tovarišica učiteljica nam je dala jesti in piti* Potem smo noreli* Prišla je tovarišica učiteljica in deklice smo pele»fantje pa telovadili*
Čez nekaj časa smo se šli gumi-kviz* Sate smo odšli na vlak* V predoru smo vedno cvilili* Kar ušesa so nas bolela*
Damjana Zupanal.razred
PRVIČ SEM VIDELA JEŽA
Šle smo na vrt* Prišla je najina prijateljica Metka* Igrale smo se*Na Šolskem vrtu so bili fantje in delali. Nosila sem jim stonoge* Naenkrat sem zagledala^da se v travi nekaj premika * Bil je jež* S Tadejo sva ga pobožali po bodicah* Kiri ga je odnesel pod drex^o* Tudi drugi dan sem se spomnile na ježa*
Dam j an a Zupan}1*razred

o
o
OSMRTNICA
Če bi petelin vedel$
k,ie hoditi mora ?
bi njegova žena 5e moža iiLela»
Tako pa je na cesto stopil,
zsŠkripale so zavore8
a.ož - petelin krvav se zgrudil je
in nič več ni ganil se»
zena ~ luajima turSka putka hodila je okrog mrtvega moža,
Žalostno kokodajsala, kot bi se jokala,,
Zdaj sama v kurniku čepi in je presneto žalostna, ker kruta emrt ji vzela je moža«
Breča Breznikar,6»razred
Sestavil
Bojan Buöinels80razred
Vodoravno:1.kraj v Zagorju,60plods8,del voza39.grška črkB,11»nedoločni zašmek,15.leposlovna dela$15 kraji dogajanja$17otovarna kanionov v Mariboru,18.osamelec v Srbijis21.enaka samoglasnika$22«kemijski elements 24»ujemanje soglasnikov in samoglasnikovs25»osamije~ na g27opripomoček zb priganjanje živali$29»ulovljene ribe85o»češka pritrdiInica,31.del obraza,mn»32»žensko ime$33 o kisle tekočine,34.vek,35»bivši izraelski sun* minister ” Mošes3č»Drago Tršar»
Navpično:10žensko ime,2» japonski šah,3ogora v Savinjskih Alpah,4»poljska rastlina,5»pivski vzklik,7»rimski pozdrav $lo» otok v Sredozemlju312„kurir$14»Ivo Moj -ser $ 15»kraj v Posavini ,16«sol cianovodikove kisline 3 19.rimsko ime za- Ljubl.jano32o,ravnine.s23«gora v Karavankah ,24 o pokrivalo $ 26»oestni objekt 9 28,Čačak,31« samo
o
o
PREP 3 O STE B E S- E D E
g!f jilo novinarskega krožka o jr "/ne šole Šentrupert
šolsko leto 1973/74 leto IV. številka 3
uredniški odbor:
V Stanisavljevid, aa Brear,Eo Brezovar,
Zo Jurglič9Ja RamovšgVo Štrukelj Bo Bučinel in J0 Lenič
ilustracija:
• -	tvo Koščak in V« Št ruke J
mentorja:
D0 in Jo Zupan
x 3 E B 1 N A : Tito
' v
Drobna kronika Doživetja Za razvedrilo

n
•: Jk* m; ?.