' Cmm Kaan Ka " * ' ' ■ - 1 1 O-YtAK XVIt » IM». ou^-sa^yg ÜV&S^XJBUTSSi CMes«o, III., pondeljek, 21. julij. (July »), 1924. STEV._NUMBER 170. -----^TiiptaM ■•W** M wU nu .I MIIM« wHw 1101. AM U Ort. «. KIT. liilnt n )i 11 nil , (WHEELER ZA progr. poopr. kandidata. UBMbor u Folletto bo po nasveti gvojega zdravnika naprtil bre mt volilne kampanji podpredsad nukemu kandidatu na rama. IKNATOR WHEELER JE SPRE jiL KANDIDATURO NA ŽE UO SEN. LA POLLETTA. Washington, D. 0. — Senatorju Hurtonu Kendallu Wheeler ju ii Montane je bila penudena kandidatura za podpredaednika Zdru-¿•nih držav nu neodvisni progre-liimi volilni listi, ki ji bo nosila senator Robert Marion La Foil't te iz Wisconsina. Formalno naznanilo, da je sprejel predsedniško kandidaturo, je senator Wheeler podal v soboto ca soji iz.vrševalnega odbora kon ferenee za progresivno politično akcijo. Obenem je senator Wheo-ler obrazložil razloge, zakaj je obrnil hrbet svoji stranki ter pre-itopil v tabor progresivnih elementov. Wheeler j« sprejel drugo me- ito na progresivni volilni listi na [ izrecno željo senatorja Ls Pol- letts. ! Stara demokratska stranka si je mnojjo prizadela, da bi odvrnila senatorja Wheelerja od prevzet ja progresivne podpredsedniki kandidature, ko so čuli, da so bu jo ponudili progresivni elementi. Stari gardisti prav nič ne skrivajo strahu pred tem, da bo Wheeler hudo Škodil demokrat, «ki stranki v mnogih državah. O/ji prijatelji seuatorja Wheelerja pravijo, da mu je bila kan tirni dnevi. Senator Wheeler seje odloril za to, da prevzame drugo Jncsto na progresivni volilni listi, * petek po precej dolgi konferenci s senatorjem La Follettom in posebnim odsekom konference za progresivno politično akcijo Senator Caraway iz Arkansaaa je bil med tistimi demokratskimi aenatorji. ki ho si prizadevali pretvoriti senatorja Wheelerja, da bi naj no prevzel podpredsedni *ke kandidature na volilni listi. Wheeler «e je postsvil na sta-M', da j« bilo vse. ksr je dosegi in izvršil v politiki, na teme-hudega in napornega boja za progresivne principe, kakor jih K*Kt«vlja La Follette, in za po-p„ dostojnost "v vladi. K-nator je rekel, d« ne ni mislil 0'J(,'i>iti od demokratske stranke. 'Dalje na 3. atrani.) Pregled dnevnih dogodkov. Amerika. Senator Wheeler izbran za podpredsedniškega kandidata ua La Follettovem tiketu. Senator Ladd iz Severne l)a kote se je izrekel za La Folletta Deb.s je'pobil demokratsko laž, da ga je Da via zagovarjal. Soo. stranka je storila pravilen korak, je rekel Debs. Davisu prerokujejo poraz nu zapadu. Sacco-Vanzettijcva zadeva šo ni rešena. Združene države imajo nad 112 milijonov prejiivaloev. Loeb je dejansko umoril Frank-sovega dečka. Inoaamstvo. Ameriški zastopnik Kellog dela kompromise med zavezniki v Londonu. Ameriiki podkonzul umorjen v Perziji. Situscija v Braziliji je kc vedno nejasna. Zločini, ki se vrše pod ligo narodov v bivši nemški koloniji, razkriti. sacco-vanzet-tijeva zadeva še ni rešena. ÔUDITI SE PA NI TREBA SA RADI TEGA. i li? Debs je pobil damo- amerika servi-'Ameriški podkonzul % umorjen v Perziji. kretsko laz. John W. Davis, demokratski kan didat, ni nikdar t «af ovar Jal Debsa pred sodiščem. ra kompromise na konferenci. Major Imbrie jo nalol smrt, ko ja hotel fotcgrafiratl versko mnolioo. Sen. Ladd ee je Izrekel za LaFolletta. Senator is Bavarde Dakota ja obljubil podpirati La Folletta, ne da bi aapustil republikansko stranko. Washington, D. 0. — Republi-kanaki senator Edwin F. Ladd iz Severne Dakote je rekel, da na mera va podpirati senatorja La Folletta v lastni državi, ne da bi Adtiurk pouiuka*. pred nckott pri tem aapuaiil h »epnMlkaimko progresivni Loeb je dejaneko umoril Franksa. I1J. — Nathan Leopold "i;-har.| Loeb sta naposled iz-;«la resnico glede umom, iz-na Kober tu Franksn. 1' ' j' /amahnil železno dleto. "I»d<> otroku življenje, in ' ' J' vozil avtomobil, ko je _ v M tisti okrutni zločin. bilo rečeno, da je v niitdii vseeno, kdo je 1 u»mrtil otroka. Zato ' " l»o\e po pravici, kako '"'«J. ko je bilo vzeto l.i« nje. 1 > 'nkoj od poeetka da je on sedel pri sv-x odilnern koleau. in 1h zadal Frankau tiati • ' j'- povzročil, da je na-M.irt ter vaela fantku mla-' »r Leopold je to trdil, J' b lo mano, da je v »mialu enako kriv tiate- rn ' J' zatrjeval, da je Uo 'j»nsko nbil Roberta ;k* ,n ds je on vozil avto- îarj pO izpovedi umora »''•rile« odvedena na dve •rs j ne ječe. da bi ugotovi-»vtomobil, pripeljan t jo-/•a katerem je bil fan-'"M"» Ueb te je malo J' 'sgledal vozilo fie-1 » •• >- ogledal avtomobil " 'sni ter dejal- "Da. to »vtomobU. ft teg, ara spi »rvave madeže,*' à „ . . . stranko. Senstor Lynn Frazier, ki je Laddov tovariš iz Reiver ne Dakote v senatu, in pa Shipstead iz Minnesote sta se že izjavila, da sta stopila pod prapor senatorja La Folletta. Tako na široko gre val progre sivizma iirom »evernozapadnili krajev, da ne bo nič čudnega, če dajo California, Washington in Illinois svoje izborniške glasove predacdniikemu kandidatu La Follettu. "Sodeč po poročilih, ki jih pre jemara, bo dobil senator La Follette ogromno število glasov po celi deželi," je rekel senstor Lsdd. "Dejstvo je, fla so ljudje nasploiuo močno nezadovoljni obema atarima strsnksma, in temu nezsdovoljstvu bodo'tudi dali duika v mesecu novembru. Kajti odigrava se settsu. Lngllja so na morata sedlnitl; najvaiftajie razprava sa vrla v Jedtlnioah, kjer Mac Donald goati vodilna delegata s cvrtjem in slanino. New York, N. Y. — Ljudje čudijo in povprašujejo, zataj Sacco-Vauzettijcva afera io ni končana. Well, odigrala so je v Massa-ehusettau, v državi, v kateri1 je Coolidgc potlačil atavko iKillea-jcv. V kakšni drugi državi kot na pr. v Montani ali Južul aH Severni Dakoti, bi tak človek po Elmhurst, 111. — (Fed. Press) rranoija in Anglij — "Vest v časopisju, da je John W. Davis, predaadniiki kandidat demokratske stranke, sagovarjal mene pred sodiščem v West Vir glniji, je isvita is trU. Davis ni nikoli mana sagovarjal v West Virginiji, niti kje drugje. Fakt je, da jas taga gentlemanu sploh ne posnam ošabno, niti nisem ni kdar imel i njim kakega posla To je positivno." — Kugrm« V. Debs v intervjuvu dne 17, julija vm KELLOO SVARI, DA POSOJILO ZA NEMÛUO MORA BITI DOBRO GARANTI-RANO. stal politično mrtev, ki bi mu pri- RfSRICteilOSt M 0bV8- Trllü^ki' pisavah take zasluge, Ampak v . . V, , y »rgnmaai »j«, a» raje zloeinca jece. ........ Polet okoli eveta. Slabo vrama zadržuje MacLarena na japonskih otokih. Toldjo, 10. jul. — Ktuart Mac-Laren .angleški svijatik na poletu okoli s vet s, ki jč bil v uredo primoran spuatiti ne na r.emljo na otoku Uruppu rsdi slabega vremena, je še zadržan tumkaj. Milno gosta megla je bila krivs. da je morsl svijstlk isksti tal. Drugače je vse v redu. Letalo ni nič pokvarjeno in MacLaren ter njegovi spremljevslei »e dobro pr>ču-tijo. Jsponake bojne ladje %o z njim v dotiki. Amsterdam, 13, jul. — Pedro Zanni. argentinski a0 do $;>n,000 ua ta način. Končno so mu |>ostnla tla preveč vroča pod nogami, nkoravno je svoje ime redno menjaval in od-zakaj 1,0 J«', da obišče Ohioago. Tu Racco-Vanzcttijeva afera še ni končanj. In komur jc to znano, se mu nI treba čuditi, ako Saeeo in Vanzetti še nista dobila nove obravnave. Mobilizacija volllcov jc boljia! Vodja farmarjev priporoča, da pravi mobilisedjski dan v Amo riki naj bo 4. novembra — na volilni dan. Washington, D. O. — (Feder Press). — Menja min <\ .Marsh, predsednik Karmarfcki-gn narod liegH sveta, jc zadnji teden naslovil odprto piMiuo na predaeduiUn Coolidga gle«|e "mobilizacijskega dne", katerega j#• odredil vojni tajnik Weeks po vaeh Združenih državah kot nekako propagando zs vojno pripravljenost. Marsh sarkastično priporoma Coolidgu, naj prekliče "iuohili/a eijaki dan", kajti prava niobili/n eija ameriškega ljudstva se vrši 4. novembra, us volilni dan, ko ljudstvo v velikih "manevrih' požene o lie armadi Wall HtreHa v beg in okupira Washington, kj zakoni nalivi. Temperatura zadnjih nu prodajati. Zdaj a« kompanija 24 ur: najvišja 7*, najniija M Irazpuatde in rerdeliln se je pfs. Molnee Uide ob ft 93, zaide ob mafenje $4.HY?7'2 med sedem n 20 - najet delničarjev. London, 19. jul. — lledsavez-mška konferenca traja že četrti dan, toda t^iscšenega ni še nič, razen enega aamega provizorič-Stvar so tiče se ustanovi v vseh zavezniških državah za upravljanje plačil, ki jih bo da-i jiila' Nemčija na podlagi Davveao-[ vega načrta. Stvar je pa malenkostna v primeri z drugimi problemi, ki še čakajo rešitve. Francozi iu Angleži ne še niso zedinili glede metod, kako se ima ksznovatl Nemčija po novem načrtu, če sapsdejo njena plačila. Konferenčni odsek št. 1 se še vednu ha vi s vprašanjem mednarodnega posojila za Nemčijo Ui vprašanjem ameri» škegu razsodnika v reparacijaki komisiji. Odsek št. 2, ki išče pots za vpostsvljenje gospodarsko in fiuaučuc enote v Nemčiji, je naletel ua težkoče. Francozi zshte-vajo, da posojilo za Nemčijo, ua katerem sloui vsa zgradba Dawc* sovegu načrta, mora biti prej podpisano kot )M* je mogoče govoriti o enotnosti Nemčije. Najvažnejšo diskusije o teh vprjUenjih se ,ne vrae v sobah odsekof. pač pa v ekskluztvnlh klubih, kjer MacDonald dnevno goati vodilne delegate. Včeraj je MacDouald zabaval lierriots, Theuuisu, italjauakega dclegsts Štefanija iu ameriškega zastopul* ka Kellogga v Atheiium klubu od sedmih zjutraj du desetih pred* poldne, tlospodje so jedli cvrtje in slanino in rršetsli vprašanje, ksj se naj zgodi z Nemčijo, če holoms in namenoma prekine dajatve. Kakor poročajo, je Kellogg spfetuo posegal v debato in blažil neaoglssje med MseDo-nsldom iu llerriolom. Splošno mnenje med delegati je, da bo Kelloggova zasluga, Če se to vprašanje in drugi problemi ugodno rešijo. Kelloggova vloga je, su gostirati kompromise, in posrečilo se mu jo v teku dolgegs za jutrka, da sta MacDouald in Iferriot ostala pri njegovi suge stiji. Sugestija se tiče poaojila za Nemčijo. Kellogg je svsril, da inhrajo upniki, ki podpišejo nem šk" posojilo, imeti dobre garancije, du zavezniki ne bodo s sankcijami vznemirjali gospodarstva in industrij v Nemčiji, Vprašanje izpraznitve Porurja tudi še m rešeno. UNIJA ZA CIVILNO SVOBODO BO ČUVALA SVOBODO. Za ovoje delo ne bo sahtevala odškodnine. New York, N Y. - Ameriška umjn ra obrambo civilne svobode ji' prostovoljno |Kinudila s*o jo »lu/bo, ako bodo usradujski nastopali proti shodom, nn katerih I »odo govorili Isfolelovei, čls-m socialistične stranke In ^Isni farmarske delavske stranke. Cni» ja je pi»ala predsednikom vaeh treh kampanjskih odborov in ne snanils. da ne bo za svoje delo rs'*unila ničesar tldborniki unije izjsvljsjo. ds bodo takoj poeta-tili svojo posoraoet dogodku kjer bodo nazadnjaške sile nastopale proti govornikom, »kušal" pre-prečiti »hode ali raid-orški konvenciji, se ds po profesorjevem mnenju prav lahko pro» tira vati. » "Resnejša jc i/guba moči, ki jo je stranka utr|»e|a na zs|tadut ker Je imenovala N/organovega advokata za predsedniškega kandidata," je rekel profesor Cole-grove. "Kar bo demokratska stranka izgubila ua zapadu radi iiomluaei« Je Johna W, DavUa »e bo dob« IJeno t* republikansko stranko. "Pred demokratsko konvenei* jo si Je bil u Foll '.e lahko f sveetl, da br» |magsl v »rdi ali štirih republikanskih driavak, med kal t rini i so Wivonsm Min* neaota in Severna Dakota Iu ja temu tako »• sedaj. Ali s nominacijo John W. Dat >sa* po ae |irsv lahko zgmii, da lio | Sto»—U Noti—«| RogofU Soolotj. oSZmd by tkm Had—I Ro—rffc SoZty! AdvcrtUrfnc rates on «greenentU flebseription: Un M« 96.00, »H ■31 , and forelfn e/tUing rat m on »greti IUJ W cfc «MIMIJKR «tos (oxc.pt Chteoso) aa< —sntrlee $>,dS xr r—r. olTho »EDERA^ra ) sad SEES Si p«r jreorj PRESS" DaUo o oklopol» o. pr. 7337 P«t«kU noroSoioo. Pooooito Jo pro BOMO»! So vm jo • to« loooo, dm m mm iuUtI lut. 'N ZOPET SO "REŠILI" FARMARJE. * Da, zopet so reiili farmarje. To se je že večkrat in na različne načine zgodilo, odkar je končala nvetovna vojna, samo farmarji niso prav nič občutili od rešitve. Zgodilo se je vedno prav narobe in farmarji to se po navadi po vsaki taki reiitvi nahajali Se v slabšem gospodarskem položaju. Seveda mi ne govorimo o farmarjih, ki lastujejo po oeem sto, tisoč ali še več akrov sveta, imajo najete pcfljske delavce, da garajo zanje na polju, sami so pa predsedniki raznih korporacij, borzni špekulantje ali advokatje. Mi govorimo o farmarjih, ki lastujejo do' sto šestdeset akrov sveta, delajo sami na avojem svetu in pe prehranjujejo s tem, kar jim vrže farma. Dalje mislimo farmarje, ki ne lastujejo drugega kot poljsko orodje in živino, svet pa imajo v najemu, ki ga obdelujejo. To so farmarji, o katerih mi govorimo. Oni, ki pripovedujejo, da so rešili farmarje, mislijo ljudstvu dopovedati, dq so rešili vse farmarje: gosposke in prave farmarje. Ampak rešili niso prvih, ker ti so že rešeni, drugi so obtičali v tistem gospodarskem blatu, v katerem so tičali, preden so razbobnali v svet, da so jih rešili. Ako je res, kar pripovedujejo veliki dnevniki, se je zdaj izvršila rešitev farmarjev na ta način, da se je več žitnih trgovcev in špekulantov združilo v trust. Osnovali so novo korporacijo in ji dali lepo doneče ime Grain Marketing kompanija. Inkorporirali so to "rešilno" sred-•tvo v Illinoisu. Da bodo farmarji preje rešeni, 00 inkor-poratorji vložili lest in dvajset miljonov dolarjev kapitala. .Delnice eo troje vrste: navadne so po dolarju, prednostne A po pet in dvajset dolarjev, prednostne B pa po petdeset dolarjev. Določili so že naprej, da bodo prednostne delnice nosile po osem dolarjev od sto dividende, ako bq kaj dobička. Torej izgube ne bo nobene za tiste, ki bodo imeli prednostne delnice. Ako bo pa izguba grozila, bodo lahko zarubili kompanijo. Za navadne delnice, ki so po dolarju, ni nič določenega, po koliko profita bodo nosile. Te delnice bodo lahko pokupili tudi farmarji, o katerih ni že naprej določeno, kako visoke dividende bodo dajale, ker so zelo poceni. To je korist, katero bodo lahko farmarji imeli od novega podjetja. Ako bodoiarmarji prejemali višjo ceno za svoje žito, ako ga prodajo novemu podjetju mesto drugim žitnim kompanijam, je pa odprto vprašanje. Praksa je do danes dokazala, dokler so farmarji prodajali svoje žito privatnim bizniškim interesom, so prejemali enake cene, ne glede na to pod kakšnim imenom so nastopali privatni žitni interesi. Izjemo so tvorile le prave farmarske zadruge, organizirane na pravi zadružni podlagi in ne organizirane na podlagi, na kateri se snujejo kapitalistične korporacije. V letu volitev smo in zato se ne smemo čuditi, ako skoraj vsak teden rešujejo saj enkrat farmarje v velikih dnevnikih. Farmarji niso danes več tako nespametni, da verjamejo, kar jim kdo nakvasi. Tudi farmarji znajo dandanes prav dobro ločiti ljudsko zadrugo od kapitalistične korporacije. Najnovejša rešitev farmarjev bo ravnotako končala, kot so dozdaj navadno končavale vse rešitve farmarjev, ki so jih zasnovali privatni inkorporirani intereai. Rešeni bodo zopet bogati kmetje, ki laatujejo po več sto akrov sveta in za katere delajo najeti ljudje, ampak revni farmarji in kmečki najemniki bodo zopet bližje na potu pod kap kot na solnce. Obe stari stranki — republikanska in demokrataka — sta dozdaj pokazali, da nista zmožni rešiti ne farmar-akega in delavakega vprašanja, ker aluiita privatnim in-korporiranim interesom. Visoka je bila peaem, kako bo federalna rezervna banka služila farmarjem, pred izbruhom svetovne vojne. Ampak prišla 'je vojna in za njo premirje in nato mir. Kmetje ao prosili pomoči — posojila —, da rešijo «voje farme, pa pomoči ni bilo. Banke, v katere so vlagali farmarji svoj denar, so pokale, farmarji ao pa še tisto izgubili, kar ao odtrgali od svojih ust To je dokaz, kako sta stari stranki reševali farmarje pred prihajajočim gospodarskim polomom, ampak U dokaz je tako velik in podučljiv. daje nepotrebno navajati druge, da farmarji apoznajo, kaj irtajo pričakovati od sU-nh strank, ako bodo letoa zopet glasovali za njune kan- Kij to prioolniiko vizo? Novi priselniiki zakon zahteva ds ai vaak priseljenec, ki hoče priti v Združene države, mora priakrbeti priselniiko viso (im mifrstion viša). Ts dokument iz-dsjejo smeriški konzuli ns pri seljenčevo prošnjo, spisano na predpisanem ftrmularju, in obstoj* v tem, ds konsul potrdi (vi zirs) enega izmed obeh Uvodov te prošnje. Priaelniške vise ao potrebne toliko za one priseljence, ki spadajo pod'kvoto, kakor tudi za one, ki ao izvzeti iz kvote. Žen« in otroci (pod 18. letom) ameriških državljanov, bivsjočih v Združc nih drlavsb, so izvzeti is kvoto; otroci ameriškega državljana pa, ki ao starejši od 18 let in mlajii od 21 let, kskor tudi oče, msti, soprog oziroma žena ameriškega državljana, ki je atm čes 21 let stsr, apsdsjo aioer pod kvoto, ali vlivajo glede isdsjsnja vize pred nost pred drugimi prosilci. Vsam tem privilegiranim sorodnikom, naj apsdsjo pod kvoto sli ne, a-meriški konzul ne sme izdsti vize, dokler ni pooblstfen v to od delovnega depsrtments in ga dr-žsvni depsrtment (Depsrtment o t Stote) obvesti v Um smisla. Priselnišks vize nikakor ne jamči, da bo priae^jenec pripu-ftčen v Združene države. Čim dospe v ameriško luko, ravno tako kskor ni vizirsni potni list poprej jsmčil, ds bo pripuščen. Priselnišks vizs le jsmči zs to, ds ne bo dotični priseljenec imel niks-kih sitnosti gleda kvote, ako do? sps v Ameriko tekom roks, do katerega velja njegova vizs. Konzuli amejo izdajati kvotnim priseljencem le toliko viz ns leto, kolikor znsšs kvots zs dotično deželo; vaak mosee ps smejo izdsjati kvečjemu le deset odstotkov vssb letnih viz. Ako bi kvotni priseljenec dospel v Združene držav« ,ps mu priselnišks oblsst ne bi dovolila, da vstopi v zemljo — ksr ns lii odgovsrjsl temu sU onemu predpisu splošnega priselniikega zakona as vendarle ne ba izdala drugs vizs mesto njegovs; rsvnotsko ns v slučsju, da ksks viza zapade, kar je ni priaeljansc v po rabil v predpiaanem roku. Vi-za velja tako dolgo, kolikor je v njsj navedeno; rok ps ns sms pre-segsti dobo štirih mssecsv. Zado-stu je, da as priseljene« vkraa v evropski luki pred zspsdlostjo vi< ze in od tsm neprestano potuje v Združene držsve. Pristojbina zs viso znsšs $9. Kdor as hoče izseliti v Združene države, mora ns smeriški kon-zulst vložiti prošnjo ss priaelnii-(0 vizo. Konzulat mu izroči dva] svoda tiskovine, kLaluži za to proinjo. Proaileo mora v tej tis-covini odgovsrjstl ns rszna tsm tisksna vpraftanjs. Zahtevajo ae podatki o imenu, rojstvu, poklicu in enaki oaebni podatki, med drugimi, da-li je bil kedaj v zaporu ali v ubožnicl, da-li on ali njegovi starši ao bili kedaj v norišnici, itd. Istočaano a prošnjo mora prosilec priložiti po dva overovljena preplaa avojega krstnega spričevala o dobrem vedenju in drugih osebnih dokumentov, ki so tsm v ns vadi. • Glede običsjnih priseljencev, ki «padajo pod kvoto in ne vživajo nikakih prednosti po zakonu, je stvar ameriškega konznla, da po svojem uvidevanju iada priaelniš-ko vizo. Kar ae pa tiče zgoraj o-menjenih sorodnikov smeriških držsvijsnov, ki so isvseti is kvote oziroms ki vživsjo prednost v okvirju kvote, je stvsr nekoliko drugsčns. Ko prosilce v svoji prošnji na ameriški konzulat zahtevo, ls se mu na podlagi tskegs sorod- hočejo skupsj priseliti/r Združe ne držsve. Ako generalni priaelniški komi ssr reši povoljno tsko prošnjo, se konzul potom držsvnegs depsrtments pooblasti, da isds priael-niiko viso, do ksters je doli&i sorodnik vprsvičen. ' Inozemci, ki se nshajsjo v kaki sosedni ameriški deželi, kot v Ka-nsdi sli Mehiki, smejo priti v Združene država le tedsj, ako so tjs prispeli potom psrobrodarske družb«, ki ima poseben ugovor z ameriško vlsdo (skoraj vse druž be, ki prevsžsjo v Kankdo, imajo tak ugovor); drugače morajo dokazati, ds so vssj dve leti steno-vsli V dotični sosedni deželi. Ali le oni, ki so s« rodili v kaki sm«-riškl deželi, ao, izvzeti iz kvote; kdor atanuje v Kanadi, Mehiki, Kubi, centralni ali južni Ameriki in ae je rodil drugje, apada vedno pod kvoto avoje rojstne dežel«. Poprej ni bilo kvote za one tuje-rodce, ki ao v kaki drugi smeri! Iti deželi stanovali določeno število let; po novem zakonu ni nika-ke kvotne omejitve le za oaeb«, rojene v kaki ameriški republiki ali samoupravni koloniji. - Kakor rečeno, smeriški konzul sme izdsjsti vssk mesec kvečjemu 10% vseh letnih viz zs kvotne priseljence. V deželsh, kjer je več konzulstov, vodi eden izm4l njih rsčun o vizah. Ako recimo, Jugoalovan, ki ae nahaja v Kanadi, hoče dobiti pri-selniško vizo, da ae priaeli v Združene države, bo ameriški konzul v Kanadi stopil v dogovor z dotičnim konzulom v Jugoslaviji, ki vodi rsčun o jugoalo-vanakih vizah. Predno j« novi sskon stopil v veljsvo, so sm«riški konsulsti vi-zirsli mnogo potnih listov ljudi, ki so čsksli ns zsč«t«k tekočega fiskalnega leta, da odpotujejo v Združena držsve. Ts vis«, izdano po atarem sskonu, so seveds sedaj nevsljsvne. Dotičniki morsjo prositi za novo priselniiko viso. Foreign Language Information Service j« vprsšsl načelnika visnega urada državnsga. departments, da-li sa bo imejite-Ijem teh viz priznals ksks prednost in ds-li ss jim povrne plača-na pristojbins. Kskor znsno, s« po novem zskoifu prisnsvs prednost pri isdsjsnju priselniških vis zs kvotne priMljono« nekaterim sorodnikom smeriških držav-ljsnov in onim, ki so po poklicu poljedelci. Ali te prednostno vize ne smejo presegsti polovico vse kvote. Stste Depsrtment js v odgovoru na zgornje vprašanj« zagotovil, da ae bo imejiteljem starih viz priznals prednost, čim bo odprsvljeno število onih, ki vživsjo prednost po sskonu. Ksr se tiče povrnitve plačane pristojbine, nl nikske določbe v zakonu, ki bi vpravičevala to povračilo. Rešitev tega vpraianja pa j« v roksh finančne oblsati (Comp-troller Oenersl ofthe Unit«d State»), ki kmalu izda svoj« prsvniško mnenje o tem, da-li smejo konzulati povrniti priatoj-blno, plačano za stare vizo. — F. h. 1. S. Ameriški vpliv v Evropi. "Amerika zmaguje v Evropi," ja rekel Disiitri Buhovecki, izde lovslec filmov družbe Psrsmount. "Od zaključks svetovne vojne je ops siti veliko poplsvo smsriksni-zms po vsej Svropi.. "Največje znamenj« o velikosti j« o paziti v njegovi sposobno-sti ,da vpliva na druga in njih kulturo. Vse v«Čj« držav« ao prej pošiljsls svojs ideale k nsm. "Po ksvšrnah in godbenik dvo-rsnsh sts smerišks godba in sm«-riški ples nsjvsčjs privlsčnost. ništvs izds priselnišks viss kot Po gledsliičih ao jim priljubljene priseljencu isven kvot« oziroma, ameriške premičn« slike/ V trgo-ako spada pod kvoto, da ae mu da | vini ae poslužujejo ameriških me prednost pred drugimi pifsilci, tod, ki nadomeščajo počasnejši nsj tudi njegov ameriški aorod evrop«j«ki način. Ameriški pro-nik istočssuo vloži prošnjo na ge-1 isvsjalcl filmov s« prissdsvsjo, nerslnega priselniŠkegs komiss rjs, v Wsshingtonu. Tudi zs tsko prošnjo so predpisani posebni formulsrji. Prosilec jo mors pod-piasti pod priaego in dv§ ameriška držsvljans mors t s potrditi prosilčevs nsvedbe. Ameriški dr- da pr«uredijo svojs proisvsjsnje po nsčrtu kot s« gs poslužujejo v Holljwoodu in New Yorku." Proizvajalec filmov Bukovecki, j« s dražbo Psrsmount pred krstkim isdelsl sliko v ksteri i-grs snans poljska igralka Pals tevljsn, ki ashtsvs, ds s« njegovi Nsgri s drugimi odličnimi igrsl ženi oziroms otrokom pod 18. Is ei, pri čemur m j« posluševsl a t om prisns pravica do priselniške meriških asčrtav proisvsjsnjs viz« izven kvote, mors biti nssts i kskor tudi pri filmu "Peter Ve-njen v Združenih drfavsh. 2oas liki". Film je'bil izdelan v Bori. smerišk«gs drisvljsns, ki redne nu. «lika "Lilp of the Duet" s •»snuje v inozemstvu, ki im«l« lejglsvBo vlogo Pol« Negri, bo pravi«« do prsdaoati v okvirju kvoto. Ako m prošnja ssatsri v Zdrulcnik držsvsh, naj j« notar potrdi i ako s« p« sostsvi o iao-semstvu. jo mora potrditi koasu lami uradaik. Iste proiajs s« lah ko rabi tudi gl«da v«4 oseb, ki ss ____P* kasovsns v tednu, ki s« prične 28 jalljs v MeViekersovsm gleds Užču v Chiesgu. AR sls •7 John Piorpont Morgan 4. P. Morgsn je najmočnejša politična sila ns svetu. Vlsdsl j« republiksnsko konveneijo in po tem demokratsko. Kskor je vpre-gel prej republiksnskegs sloris, je pozneje demokrstskegs osla. To dvsatrankarako Živino bo vpregel v ameriški voz in vosi!, 110,000, 000 prebivale«» Unij« pa aar«-koval, del njih posojal temu, dru gi del najemal drugemu narodu in prav mogoče tudi prodal naa vse drugemu narodu, ako bi mOget doaeči dobro kupno pogodbo. Kako ia kdaj bo gospod Morgan razpolagal z nami, to jo pa odviano od teženj goapoda Bulla v Londonu ali kje drugje, kajti gospod Morgan je nakupni ag«nt goapoda Bulla. t Morgan je bil državno blsgsj niški sgent angleške vlsde in tako tudi franeoake vlade in ae največ bavi s političnimi zadevami. Kakor ameriški je Morgan tudi angleški bankir. Naučil se je ban-kiratva v Londonu in zdaj ima svoj« urade v Londonu, Parizu in New Yorku. Njegovo ime aicor ni napisano v angleški plavi knjigi (knjigi angleškega parlamenta), ampak angleški miniater zs zuns-nje zadeve ga ima dobro zapiaa» nega. Njsgov uspeh z nominiranjem Johna W. Da visa pri republikanski konvenciji ns 9. julija j« bil snsmenit v sngleški zgodovini. Ns 4. julija je J«fferaon odtrgal Ameriko proč od Anglije, 9. julija pa naa je Morgan privedel zopet k Angliji. Kralj Jurij bo brez dvoma š« razmotrival rsdi njega, ds bi mu ¿si red podveze sli ksj sličnega. Morgan je upravičen od kateregakoli traku odlikovanja ali kra-ljevakega znaka za svojo pokorno službo ko agent Francije, posebno sedsj, ko kontrolira obojo — republikansko kakor demokrat-ako strsnko. Do odlične moči a« je Morgsn povzpel, ko sta bUa pred štiriki leti nomlnirans Hsrding in Coo-lidg«. Zastopala sta gs Oeorge Hsrvey in sodnik Gsry. Kakor leta 1920 na rspublikanski je bil zastopan7 Ista 1924 na demokratski konvenciji. Med t«m ko sta so Wood ia Lowden prepirsls leta 1920 ns konvenciji, ksteri bo kan-didst, j« Morgsn v mali sakajeni kadilnioi v hotelu Blaokstonu v Chiesgu pristal nn to, da j« nosilni ran Harding. Harding j« bil na primer isvo-ljen na podlsgi opozicije, ds bi as Ameriks ne priključila ligi ns-rodov, a čim so si mednsrodni bsnkirji zagotovili, imenovanje tajnika Hugheaa za zunanja zadeve, je Hughea takoj prič«l siliti Združene držsve k mednarodnemu razsodišču, ki ga kontrolira liga narodov. IJa j« rea tako in j« imel Morgan vpliv, je poaneti iz isjav« Hardinga samega, ki JO rekel po volitvah, da bi bil vsakdo pobil Wilsonovegs ksndidsta in d« čuti svojo dolžnoat pohvale bolj možem, ki s« gs nominirsU kakor pa tistim, ki so gs izvolili. ^Odksr je bil Hsrding izvoljen dslje, je republiksnsks stranka vozila tako kakor je predpisoval Morgan in mednarodni bankirji. Coolidge je obnovil po Hardingu avoje stališče za ligino razsodišče. Zsto j« bil ponovno nominiran v ( I vt landa, z njim pa gospod Dawes, mednarodni bankir, ki je ž« igral precejinjo vlogo pri zapletanju Amerike v «rtopake zmelnjave in kataregs si j« goreč« zsžclcl Morgsn kskor drugi mednarodni bsnkirji v njih last-no korist. Ti finančni gospod js v politiki so prav tsko delali s demokratsko kakor s republiksnsko stranko. Woods niso hoteli leta 1920 kskor ne McAdoojs lets 1924. Obs ■ts bila preveč neodvisna. Tsko «o izigrali Lowdona, ds so ubili Woods in tsko jim j« bil Smith i-arrsčs, da qo ae iznebili McAdoojs. In prav kakor je bU lets 1920 izbran kompromisni kandidst v Morgsnovi sobi, tako ao v pravem čaau izbrali Morganovo figuro lets 1924. Morgsnov tovsrlš, mr. pwight Morrow, ki j« bil finsnčni svetovni«« Wood rows Wilsons v Ps-risu. ko je skli««vsl liga nsrodov, je nsdzornik pri Amh«rstovi um verzi. On j« bil boter Coolidgu leta 1920 pri nominaciji na konvenciji. ker je bil Coolidge tadl izbran v Morgsnovi sobi. Umevno torej, č« Morgsn vlads demokratsko kakor repnbltksn sko stranko, ni as njega posebn« važnosti, kster« strank« ksadi-dst bo isvolj«a. Kot aominirsaca nj«govik strank lakko račemo. ds sts «ba nominirsns od njegs. Maesolini j« napram Morgaau majhen kakor črviček. Tak« poli- tične aile na svetu je ni kot Morgan. Morgan dela a* ¿21 -PolitiČarji, bossje in ^¡¡JJ" kakor milijoni voliloev, njegovo trgovsko blsg0. On ■ tudi največji politični v*pUy svetu, po drugih državsh. ker' «a vpliv na Združene <]riave pomočjo^ kontroliranje dveh mL valjih ameriških strank, če k tuja vlada hoče podpore od nške vlade s denarjem, odloči on. On je diktator diktstorjev. Zgodovina pa nas uči, ds rtr* ko j« kje kaka sila prišla do hunca izpopolnjenja, te je prenovo gibanje, ki je vse zaokreul lo. Cisto mogoče je tudi. ds a»«, riško ljudatvo, ki je še nsklonjt no svoji zastavi in stremljenj obrne avojo domovino proč Morgana. Lansko leto je J. P. Morgsn i dal apia z naslovom "Who Who", v katerem opisuje »ai* ga aebe. Notri piše, da je po ofe. tovi smrti leta 1913 poetal rsms. telj United States Steel korpofi, cije, Mednarodne trgovske drui b«, Pullman Co., First Security Co. of New York, Aetna In&unn.l ce Co. Praakrbel je $40,000,000 v zlatu za odplačilo franeoski dmi. bi za prekopan je Panemskegi prekopa po Združenih driavih, po izbruhu svetovne vojne je pod. pisal prvo vojno posojilo rush oaristični vladi, bU je imenovts za angleškega trgovskega sgenti od vlade v Londonu januarji 1915, torej je sklenil vse kupčije radi municij«, streliva in vojnega materijala s zvezno vlado; spri* la 1915 je poaodil francoski vladi 50 milijonov dolarjev v zlato, organiziral je sindikat 2,200 bank po Združenih državah in posodi aliiranim inozemskim vladam stp. tembra 1915 pol miljarde dolarjev, bil je član aveta pri federalnea rezervnem odboru in je član new. jorške borze. Doma je na 231 Ma> dison ave., New York ali na 11 Grosvenor Square v Londonu u Angleškem. Z Morganovo pomočjo je bil ot< ganiziran trust za mednarodne trgovsko marino. Ameriški lupi. tal pod Morganovo kontrolo ji kontroliral pomorske druibi White Star, Atlantic Transport, American Ley lan in druge pire* brodne družbe. Pri tem trustu je več delal ss angleške kakor n ameriške koristi. V drugem leti vojne je Morgan podvsel velik» kupčijo na poaojilo drugim drR. vam pol miljarde dolarjev, ds ni-polni angleške in francoike vojni skrinj«. Wilson mu ni delal nik* kih napotij. Posojilo je bil« ««*• trano aa nevtralno, ampak postavilo j« Združ. država popobom* na atran «ntent« t«r odločilo, d» ae bo tudi Amerika morala sled-njič podati v vojno. Cikaške bi* ke ao po razmotrivanju končne odklonile podpiranje, ampak Morgan se je nato lotil nsravnod ljudstva. Za to veliko usluinost je bil pogoščen pri angleškem kri. lju, univerza v Cambridgu pi ml jo dala naalov, da je doktor pri^ va. j Morgan podpira francoski Vre dit. Frank je padel na centi v pretočenem marcu, dočim je "" la prvotna vrednost 19.3 center. Francoska vtfda je apelirsls ns Morganovo tvrdko v Londonu» pomoč in posojilo $125.000,000, kr je bilo hitro aranžirano; 'J New Yorka ja Morgan izdal 000,000, a iz Londona pa 000. Takoj po pogodbi je frinco»-Ci frank poskočil na šest cente*. Francoska vlada je špekulirala, da je naredila lep dobiček, a * istem čssu s« je ps tudi Morfi^ neprimerno dobro okoristil. Znsmenito je, ksko je njegov« stsllščo glede delsvčeve plsč^ Wslshevem preiskovslnem odtx*« js bil vprsšsn, sli smatra ds nss pristaniški delavec dovolj $10 » teden. Odgovoril je: "Ako je ta vae, kar more dobiti in vzsme, w rekel, da Ima dovolj." ' * "Aattjanska hrabrost Italijani so biU ns bojišču. P» js prišlo povelj« od kamsadj.^ naj m poišče junsks. ki bi t sovražno črto ln tsm pore«! te»» fonsko žico. Po dolgem isksnjn se ja»> ^ ssljer, ki ao ga takoj poslsJ» » « mandi. da ga tam peačc. kake » kaj aaj napravi. Ko je bil pouk končan ^»ss-dant nsglo ustreli skoz, kspo, ds ga preiatuai ^ »T rostL Ko ae razkadi di« »o ^ prestrašeni junak k sav^ ** reč« komsndsnt t Sedsj ps v skladišče, kjer d*» novo kapo. * Junak: Pa spodaj, kje* Komsndsnt i Saj v hlače n.K Pa A novici. ^jjnk» zborovanja. delavsko k otvori v Scheuecta- gVfUit» t. 1. '^e med fsrmar-laborlti v Umnesoti. rtpolis. - Vsi oponentje radikalnega di „.pravdnika vMmneapo vindidata iariner-laborit rtok« «a governerja v »o odstopili in Olaon CT^ren kandidat. V privolitvah v juniju je dobil veeino. toda drugi tekmo-' uhtevali ponovno štetje . Te dni so se premislili ln lili od ksndidature gaiivencija strojnikoT. Mhington, D. C. ^ Letna Zl\\i Mednarodne «vete Jov »« otvori v DetroitU |tenbrs. te je podražila. i loOICNA PODRAŽITEV plENIOl. m bo zopet živilskim oderu-odračunil "harač" x (J( Dl. — Moka ae draži. 1 «o pričeli z umetnim «jem plenice in poaledica munja je, da plezajo eeue kvižko. pik komaj je ta veet zagle di dan, so borzijani umet dil, vest v svet, da nakupo plenice ponehuje, ker po-n Kanade govore, da bo po a plenica dobro obro »di obilega dežja, zdaj stoji atvar. Borzija litro nagnali pšenične eene in i tem podražili moko. oderuhi, ki niao imeli Mbepe direktne izgube ali •4 borzijanake hazardn« • ae bodo zdaj tako hitro i tniianjem cen za moko. ifejo imeti dobiček od bor kih hazardnih iger in sato «tale visoke eene za moko. m skupi ljudstvo. Žitniee l plenice, skladišča ao svr-laoko, ampak moga se dr8-lajanje cen za mok4K.284 645,272 492,087 486 «6. 417.— 409.521 Elmhurat, I1L — (Fed. Press) — Eugène V. Debs, znani stari socisliatični bojevnik, je dejal te dni ko je aprejel isvolitev pred aednika odbora aocialiatičnu strsnke — ds strsnks bi se bils rszbila v letošnji volilni borbi, če ne bi bila izvršila atrategične po teze na konvenciji v Clevclandu a tem, da je odobrila kandidaturo La Folletta in ae pridrušila Kon ferenci za progresivno politično akcijo. ^ I" Resnica je, da stranks bi bila rsztrgana na dvoje, če bi se bils odločila sa lsstno kampanjo," je rekel Debs. "Ossmljens ksmps nja bi bila fiaako na veliko razo Čaranje lojalnih članov in na veliko veaelje iatotako lojalnih ru »i tel je v delavakega aamostojnega gibanja v Ameriki, ako bi bila konvencija ne imela blatrih oči in če bi bila savrgla zlato priliko, k se je po dolgih letih pokassla ameriškim aocisliatom. Odprto rečem, da pred tremi meseci b bil jas aam proti temu koraku, danea pa vidim, da je bilo zboro vanje K. P. P. A. v Clevclandu' velikega sgodovinakega pomena za delavstvo Amerike ; .v tem sbo rovanju as je pokszsl prvi snak eipbrija velike delavake stranke v Ameriki. Znak je nedvomno ne-bularen, meglen, kajpada, nima jasnosti, ampak začetek je, selo obetsjoč začetek." Debs js dalje rskel, ds člani aocialistične atranke niao fte nikdar imeli tako lepe prilike ss sgitseijo kot letos. Zdsj so jim odprts velike delavsks unije, ki so ae prvič v zgodovini Združenih držav ločile od atarih političnih strank in ss isrekle sa neodviane-ga kandidata. V teh unijah je embrijo bodoče delavsks stranke v Ameriki in na čelu ts strsnks bo stsla socialistična atranka. On (Dsbs) js priklenjen ns bolnišnleo rsdi livčne onemoglo sti, ssto ns moro nič obljubiti, kaj bo mogsl storiti ss atvar lstošnjl kampanji. Kako ja pad liga nara dav. Avstralski oblastniki delajo pro stitutke is domačink v bivši nemški koloniji. * Slovenki Narodna UilMwIlm a. «prtu I »04 Podporna Jediota Ukarp. 17. JaalJa 1007. «v dršavl IBIaala. «• ........ OtóÍENA V 8T. LOUIEU. 1M7 ni bilo eksskucijs » v mestu. Jjia, Mo. - V mestni ječi ■«« »letnega Charlea Me-»■letnega Hugh Pinkley-®J«n» m» bila na Vešala, 1 »bila policaja Michael O*-¿ ki J" hotel v družbi ne-«r«Kegs policaja zabraniti roh je bil mrtev >t minutah. Meril pa de »iautah. Oba ao obesili otsls »ta skupaj na vra-nadstropja, ko ao *«n;><, «ta oba telebnila v tleh v pato n* • in obvióla na vrvicah, ki "tegnjenl okoli nju- wewara Minneapolls New Orleena................... Cincinnati............. 407,836 Kansas City, Mo......... 359,650 j Indianapolis . * .«w»*** JB50.425 Rochester . « , .......... 825,211 Jersey City ............. 812,157 Portland, Ore........... 278.002 Toledo................ 276,859 Columbus . Louisville . Oakland . . St. Paul . . , Providence Atlanta . . . Omahe . . , Birmingham Worcester • • • •. » « « San Antonio....... Syracuse . • . Dallas »,. ... Richmond , •. New Haven . • Memphla . . • Dayton . ........ ..folk . . • ...... Hertford....... Youngstown..... field, Mass. . Grand Baplds .... Fort Worth Des Moines Scranton . * • Peterson .... New Bedford Trenton , « . , Seit Lake City Lamden . . « ,. Nashville . . . Fall River Wilmiogton, Del. Albany ........ Kansas City, Ksns. Lowell . , . ..... Cambridge . . • . Reeding........ Tulaa . . « ...«.«. Yonkers....... Duluth . . . ..... Utlea . . . ....... Oklahoma City . • Lynn . Taeoma . . • •••••« Cantoa .»•»•••••••• Jacksonville, * . • ...••••» El Paso ................ Schenectady........... Somrrvllle, Maas........ Bahaul, New Ouinea, Južni pa oifičnt ocean. — (Feder. Prees Poroča W. Francia Ahern.) — Liga narodov js prepovedsla vsa ka belo aužnoat v mandatlranlh deželah, toda belopoltnl uradniki avstralske vlade, ki upravljajo mandat Čez bivšo nemško kolonijo Novo Oinejo, ae prokleto malo brigajo, kaj pravi liga. Uradniki silijo domačinke v privatno ln javno proatltucijo. Tukaj ao nekateri alučajl, ki ao bili aporočeni Federated Preaaeu z mandat irauega teritorija t v Eitapi je neki uradnik hotel poalliti mlado doiaačinko. Kar ae je uprla, je bila bičana. Njen hrbet je bil vea krvav, ko je prt-bežala jokajc v bolnišnico. Urad niku ae ni zgodilo nič žalega. V Biligilu je diatriktni uradnik prisilil domačinko, ki je imela do jenčka na prsih, ds je spala z njim več noči, nakar jo j4 oddjil drugemu oblastniku. V Kambuku jc policijaki urad nik poželcl mlado ženako, ki jfe bila ravnokar poročena s doma čim glsvarjem. Glavar js bil vržen v sspor in žens posiljena. Ko jo je uradnik sspodil od sebe, so jo domsčini izobčili is avoje »rado in morala je iti sa prosti tutko k avstralskim vojakom. Katoliški misijonar v Marisn bergu poroča, da js nsksj vsak danjega, če policijski uradniki love domsčlnko in jo dris v bara kah po več dni. Vsi protssti misi jonsrjs ao bilf zastonj. Kspitan Thompaon, svstrslski častnik v Rsbsulu, je pričal, da ao balopoltni uradniki smsčksli neki domsčinki prsi, ker ss js po stavila v bran. V Gasmatti js distriktnl'urad nik velel vreči domsčlnko ls bolnišnice v gozd, kjer js umrla, zato, ksr mu "nI ugajsls". Protesti proti prlailni prosti tuciji v Novi Oineji so bili poelani uvstrslski vladi, ali brss uspehi. Zda) so bili poslani svstu ligs na rodov v Ženevi. GLAVNI JTANi SOS7-8S »O. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLtNOia. IivrŽovalni odbor: UPRAVNI ODSEK. PPvadsoisAl VtoMKt Cmiakar, pmépfé^émik AnSra« VMrUk. R. P. D. T, B.« 101, J»k«»t«w». Pa., al. tajaUi Malllia« Tark. tajaik b*laUka«. a44alha RU* Navak. «I. kUaaialk Jaka Va«rl«k, «radaik «la.ila Jaia Zaaarlalk, «pravitalj (ImIU Filip Gadiaa. POROTNI ODSKKi Jaka U»4erwa«d, pradftodalk, 407 W. Hay Si., Sprla«flald, III. Marlia talaanikar. Raa 870, Rarkarl«». Okla. Frad A. Vi4ar, 8408 S. Ha«Íla A«a.,\ Cktaap*. ŠIL« Jaka T.ré.lj, Raa 08. Haadar.««»ilU, f., Jaka Gariek, 414 W. Hay SlM Spria«flal4. IU. — BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROSJE. RUs Novak, pra4»a4aik. 1S87 8S Sa. Uwadala Av« Ckiaa«o. III. VZHODNO OKROUtf Jaeak AsakraiU, Baa SSS. Maaa, Ram Pa. Jaka Grai.lj, 14881 Paap«r Ava., Clavalaad, O. ZAPADNO OKROtJEi Aalaa 8«lar, Ras 104. Grat«. Kaa«.. aa Jae*M»a4. Maa Mara. Raa tgf, Bakl, Mlaa.. aa savaraaapad. Mika ta«al. 84M S. Wla«ka«lar Si., Marray, Ulak. Fraak Clair ___10 8 188.060 187.862 183,729 175.947 172.276 169,230 164,105 156,167 155,153 141,402 148,322 148,107 145.052 141,451 140,027 nfl.705 129.70.', Ijfâi 128.424 121,034 118^ Si 111.812 111.821 109,618 108,395 105,81'» 163,980 10M 00 ', 162.754 162.471 106.624 16M67 100,440 QLAAOEITA DVOJČKA LOČENA ' ft'Jddy Klnga, ki Je ¡¡^ da js umord »NA IOEA. * 'ksfkueijg pred njima g^letu 1907. Obreili|idan jo obstal, dragi ja New Tork, V. T. - Zraščena dvojčka eo s operseijo ločili v bolnišnici Borough Park M«ter nity v Brookljnu. Eden dvojčkov je ostal pri življenja. - Otroci ao igra-| OOLN BE JI PEHUCNIL. Sedem otrok Ja aajbri «tonilo Bridgeport, Oona. - W«a o- trok je aedlo pri Fairtieldu v čoln in odvoaUlo od kraja. Colo eo našli prekno^en pri evstil«*-ku Middlejrround. kskšnik dva- aajst milj proč od obrežja. Otrok« adaj iMejo z leteli, la-dijami in čolni. Nsjbri so utonili, ker nobeden ismtd njih ai znal plavati. 13-ktni Henry Ko-r)41 ^karati avojemu II-James fMeffenn pridejo ^eatni denarja. Pritisnil £'' semokn>se » » BÄ tlt Kn>. ;knjal« ni*VOTo tale P ka so odpeljali v " '« ie izpovedal, da Postelj mialil. da aa- • Nadaorni odbor: Fraak Zalla, pradtadalk. 80SS W. 8Stk Si., Cklsaga, III., Saiarak. 8817 PraMar Ava., ClaveUad, Oh WllUaa» SllUr, 8404 Si. St.. CUvalaad, Okla. Zdruiitvani odbori Pradsadalki Fraak Alaš, 8184 Sa. Cfawlard Ava^ CkU*ta, lil Jaška O*«a, 8838 W. ZSik St.. Ckiasga, IU. Jas. 8 kak. 8404 Orlaa Ct., Clavalaad, Okla. VRHOVNI SDRAVNIKi Dr. P. J. Kam, 8888 8t. Clair Ava.. Clavalaad, a POZOR I—Kare*paf4aaaa a gl. adkaralkl, ki dslaja v glava«« arada, aril takalai VSA PlftMA. M te aaaašaja aa patla «I. aradsadalka sa peslavai FradsedaUlve ft. N. P. J« 8887-88 So. Lawa4aU Ava., CkUapa. III. VftI ZADEVE BOLNIŠKE PODFORE SE NASLOVEi Bala lik« |aj-a lil va ft. N. P. J., 8887 89 fta. Uwadala Aaa., Cklaaga, III. DENARNE P08IUATVK IN STVARI, hI «a llšaja al. levršvalaaga adkara la Jadaala vaki« se aa«lavai Tsjalštva ft. N. P. J., 8017-88 Sa. Lava-dala Aven Cktaapa, 111. VftB ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI se »allljaja aa aaslevi BlapaJalilva ft. N. P. J., 8687-80 fta. Lawadele Ava., Ckioata, III. Vsa prllašba alada pasla vaa ja v gl. IsvrŠevalaeai «4 kara «a aaj pell je je Fraak Zallen, pvedsadalk« aadaaraeaa adkara, ligar aesiev Ja agaraj. Val prlaM aa gl. paralal adaak sa aaj pallljaja aa aaslevi Jaka Uadar-waad, 407 W. Hay Si« Spriafflald, 1U. ¡Val 4aplal la dragl splal, aaaaaaila. «glati, aaralalaa la aplak vse bar Í. v s vas! s glaattam iadaaia, aaj M^palllja aa aaalaai HPrasvalaH, 8087-88 la. Lawadala Ava.. Cklaaga, 111. dršave, kakor n. pr. Arizona, New Mežico, Califorulja in Ohio, tudi isrekla zs Ls Follatts, čeprav jlli doslej ša nI bilo šteti v vrato pro-grealvnih ali. Wheelerjavo Ime js saalovclo po deželi kmalu potem, ko je bil isvoljen za svssnegs senstorjs. V asnatu js odločno sshtevsl temeljito preiskavo pravoaodnega d«-partmanta, ki mu js tedsj stnl pravosodni tajnik Daugherty ns čelu. Imel js v senstu snsmenit govor, v ksterem je atrahovito ob-aojal in obtoževal Daughertyjev rellm. ČUDEN DOŽIVLJAJ POLIČU EXSOA NAČELNIKA. Prohibiaijonižki uradniki so ga ugrabili. Lookport, ni. Mestni policijski načelnik Thomsa Smith je prežel na cestnem križišču na grešnike, ki prehitro vozijo akozi me-sto. Ko je tako zamišljen atal pri avojem motorciklju, js vldsl, ds prihsjsjo avtomobili, tovorni in potniški, a veliko hitrloo. Od ve-selja al Je mel roke, ko je videl, da gredo grešniki prostovoljno y paat. "Stojte,M jim Je ukazal policij-ski načelnik, ko ao ae približali avtomobili in priftl vštric njega. Hamlet (5. Ridgeway, kl je vodil prohibieijoniške uradnike, je hotel policijskemu načelniku raztol-mačitl, kdo je in kaj hoče. Ampak policijaki načelnik je rekel, da ga prav nič ns briga, kdo so In kam gredo. Zdaj js Ridgeway ukssal avo-jim agentom, Jiaj dajo načelnikov motoroikslj v bližnjo prodsjslno, njega naj pa dvignejo na tovorni avtomobil. Policijaki načelnik je godrnjal, da js zakon ns njegovi strani, načelnik prohibicijoniških agentov je pa bil gluh za take be-sede in ukazal je» "Naprejt" Avtomobili so pogosti in šlo je v peklenskem diru proti Roekda-lu, malemu mestecu blizu Joliets in ob Michigsnakem kanalu, kjer je bil isvrlen pogon ns grešnike, ki kršijo Volstesdovo postavo. Preiskali ao šeat pivnic in zaplenjeno pijačo ia laatnlke pivnic naložili na tovorne avtomobile. Zajeli ao šeet in dvajaet aodov piva. tri eto osemnajst galon vina ln nekaj žganjs ln slkohels. Ko so imeli vae naloleno, so se obrnili proti Chicsgo ln v Loek porta so sopet odložili policijske-ga načelnika. Preden Je poM'U aki načelnik aedel ns svoj motor eikelj. so Mil svtomobil! s proti! bieijoniikimi agenti le Ispred oči DRŽAVNA MILICA V PRATI I LUOI. Vaatl iz Jugaalavlja. zaprla delsvoa. Orjuusše pa, ki ao apopado izzvali, ao pustili, da lahko že naprej Isslvsjo. V Splitu so oblasti razpustile edino Šo ne raspuščono organizacijo lesnih delavcev. Požar — Dna 26. jun. je vpeps-lil ogenj v Volčjem potoku pri Kamniku žup^au Koairnlku hišo In hlev. Ogenj je bil podtaknjen. Pri reševanju šlvine h je neverno opsksl atari Kosiroik. Umrli v LJubljani. - Frančiška Oiaerle, gostačkina hči, 20 let. — Josip Germšak, slu tovarn, delavca, U tednov. — Frančiška Je* slh, sassbniea, M lat. sthtt Laboritaka vlada spat poražene. London. 19. jal — Marlional dov kabinet jo bil včersj osmi« poražen v»aižji zbornici, ko eo ae liberalci ia konservativci sdruAl' in «prejeli s |71 proti 149 glasovom amendment v vladni predlo fi o brezpoeelooftti kljub optti «i ji le berilo v. Pera* vlade ps ai bil nezeupoiea ia vlada oouae na krmila- New York, N. T, - Ameriška unija za civilno svobodo je aeata vila poročilo o delu državna po llelje, ki je sdaj uvedena v sedem najst drŽavah. Poročilo navaja vzroke, zakaj jc dslavatvo na aprotno tej napravi. Delavska or-gsnizselje obtožujejo, da služi dr< žsvns policija kot orodje sa ras bijsnjc delavskih štrajkov. Nastop državne policije v dr žavab New York, Pennsylvanie, Zapadna Virginija in Colorado js opisan v poročilu. Trgovake zbor niče, bsnkirsks društvs, orgsulzs cije bogatih "farmarjev", motor ni in drugI meščanaki klubi pri poročajo, ds ss držsvns policija po vojsško orgsnizirs. Kdoç Želi obširnejše poročilo o državni policiji, naj piše: Ame rican Civil Libertiea Union, 100 Fifth Ave., New York Cltjr. WHEELER IZBRAN SA POD. PEBDEEDMliKEOA KANDIDATA. (Nadaljevanja s prva atrsni.) Ali po newyorški konvenciji, ki ni marala imenovati progresiven ca nosilca demokratake volilne liate, nego ae je vdinjala Wall fttrcrtu aa deklo, mu ni kasslo drug'gs, kskor iti pod prspor, ki ga je rasvil senstor La Follstte. Krr ni senstor La Polletle ve« lakp trdnega zdravja, kakor je bU v prejšnjih letih, in ker bi aa-at ran tega ne mogel več voditi tako ailne kampepje, al je is sres Želel pridobiti mladoetnega sena-lorje Wheelerjs ss svojegs drugs na «voji volilni listi. V vrllkem obsegu be J* Pol-lette delovsl kot geaersl svojih ali. Ob atrani pa mu bo atal Wheeler kol glavni poročnik. Ta bo I mel zanaeti poslanico mladega progrraivizme v vaako vaa. v veak trg ia vsako masto po državah, koder Je prebivalstvo liberalnega in svobodamlarlnega mišljenje Wheeler Je zalo optlnllellčen glade iagleda sa U Fetleltovo vo lil nt liato. Po njegovem mnenja ni nobenafo dvoma o tem, de bo-Ae progrealvei zmagali v Monta-ni. čeprav Je priporočit velileem v tisti državi, naj glaaojaje aa aa neterja Tomaža J. WaUke, ki al J# afekal velike aaaluge v resga ijanju oljnega škandala Kakor meni munleneki smet or, es bode Ljubljana pod domokratsko-orjunaškim komlsarjsm, — Demo-krstje, ti ssgrizenl nasprotniki delavaksga razreds, ki ao 1921 is-dali prosiuli sskon o zslčiti dršs-vs, niso mogli prcnsšatl tegs, da bi ao v LJubljani gospodarilo v korist dslovnsga ljudetva. Takoj po državnem udaru 27. maja ao ai isposlovsli v lieogradu neomejeno oblast v Sloveniji in kot sno svojih prvih del je novi vsliki Iu-psn Baltlč odredil rszpuat ljub-ljansksga občinskega aveta in za komlaarja brez kontrole Je poita-vil žerjavega ekaponejita dr. KrejČiJa, predsednika RdaČsgs križa. (Mogoče ni samo alučsj, ds js komlssr predsednik tulečega križs.) žerjavov komlssr dr. Krejčl je aajprsjs ukrenil ukinitsv izpls-čsvsnja brezposelnih podpor, v katero evrho ja razjmščeni občla ski svst na predlog klubs NDHJ stavil v proračun 2)00 000 Dia. Ukinitsv podpor najbednejšlm — brezposelnim - tegs drUvstvo demokratom na bo possbllo. Kako misli žerjavov komissr na magistratu vporsbljsti denar, nsmeojen zs brezpoaelne podpore, nsm kaŽs naslednji alušsj. Upokojenemu Župniku Vrhov-niku so damokrstski Kokoli iu OrJunaŠi priredili podoknieo in ob tej priliki je župnik Vrhovaik v svojem sshvslnem govoru pro-[slsvljsl demokrste in njihove orja-nais. V sahvalo za ts govor mu je moral dr. Krajši, demokrstakl ko. misar aa msgistratu, dstl iz mest-ns blogsjne celih 20,000 K kot "vosllo". Brsspoaelos podpora se pod demokratskim komisarjem ukinjajo, dsmokrstom in orjunsšrm m ps is msstne blsgsjne izplsčujejo velikaoeke vsote. Na oksz velikega župana Bal tiče ao bili odpuščeni iz alužbe pri mostni občini od detsveev po zakonu o zaščiti dele ver v Izvoljeni zaupnika Culjksr Frsne, Kralj I-ven ln še rn delavce iz ejeklrar-To ao aadovi demokratskega maščevanja. _rwpadl s Or junci - V Psi ms siji v Hplito, fclbemko ia še po ae-katerih drugih mratih ao Orjuna-ši izzivali mirne delavce. Delavci niao mogli mirno prenašati Irk naerassaib provikeatj, zalo »o Orjnnee po\aod pošteno prêt r pli.. Pellelja je pevand pridno ia hitro KNJIGE KNJIŽEVNE MAT10E E. N. P. J, Kuj »se v na matica Bloveu-sks naiadns podporns Jsd-nots js izdsls in ima v sa-logi slsdača knjiga i > Pater Malaventura. Spleal Zvonko A. Novak. Isvims povsst is žlvljenjs smariškil» frančiškanov. Z Izvirnimi elikami, kstsrs Js Izdslsl Htsnko žsla. Fina trda vaz-ba. Cent s poštnino vred ftlftO. Elovsasko-angleška slov. nloa. Dodatek raznih korist' nih informacij. Fins trds vssba .Osna 12 00 a poštnino vred. Jlmmls Higglna. BpUsI Upton tUnclsir, poslorsnll Ivsn Holsk. Povest is |žšv-Ijeuja ameriškega proletsrf jata sa čsas vallke vojna. Trda vszba. Cena $1.10 s poštnino vred. Eajodalol. «pisal Ivsn Mo lok. Povsst is doilej ekrite gs kosa iivljvnjs slovanskih dslaveav v Ameriki. Trde vssba. Csns 81.75 • poštnino vred. Zakon bieg"ss!js Hpiaal Howard J Moore, poslova-nil J. M. Zelo podučoa knji ga, ki tolmači mnoga nalur ne aakooe in pokesuje, keko ae eploini razvoj ponavlja prt poeame>niku fizično in duševno, B slikami, Trde vasba. Cena II 60 s poštnine vred. Zsdnji dve knjigi, asročs. ni skupsj, dobila u tri do> Isrjo. Naročbe, s katerimi je po stali čtn*r, sprejem s KNJIŽEVNA MATICA, 26074K) Eo Uwodalo Avo.. OIHoago, IU. _ i L 4 ; PROSVETA PONDEUEK, 21. JULIJA. H Ivin Vik: Zajec—šakal. (Indijska bssen — pravijica.) "Mojster," se jo obrnil Jangi llabara, učeuee modrijana Ca- Uata, k svojemu učeuiku. "Zakaj ni človeka, ki bi učil ljudi prevleči" Modrijan pa um ja na to vprašanje povedal sledečo basen — pravljico; . V Džungli, ki se razproetira pod gorovjem Himalaje, je bil veliki zbor. Zbrali so se zajci iz vse Džungle in ie so prišle depu-taeije od drugod. Zakaj, zbor zajcev, ki se je imenoval himalajski, je imel velikanski pomen za vse zajčevsko življenje. Reševati se je imelo vprašanje, ki je bilo U od nekdaj zelo pereče, ki pa je postajalo vedno neznosne jše in je v zadnji dobi prikipelo do vrhunca. To vprašanje je bilo strašno izžemanje vsega začjega rodu od strani šakalov, ki so na predrzen način zagoepodarili v Džungli in nsd njenimi prebivalci. Zbor zajcev je trajal celi teden. Od jutra do yečcra ae je zborovalo in še v času, ki je določen za spanje, ae ni mirovalo. Nešteto govornikov je nastopalo. Z bridko resničnostjo ao risali položaj zajcev, njih trpljenje in opustošenje, ki ga povzročajo šakali s svojo iskoriičevalno politiko v njih vrstah. "Polaatili so se Džungle in naa zssužnjill. To, ksr je bilo naše, so nam vzeli in nas prisilili, da jim služimo in jih hranimo. Živ- ljenje nam je postalo hujše od smrti. Kjer se pokaži šakal, ki ae po krivici in samozvano imenuje gospodar Džungle in naš, je jok, je trpljenje, je smrt, je krivica. Sekali so zveri, kakor mi. Po štirih nogah hodijo, kakor mi. Zakaj ne jedo trave in detelje, kakor mi, zelenih vritfčev dreves in skorje T Ali veete, zborovalci, zakaj . . ,f Ker smo mi predobri, ker se ne zavedamo svojih pravie In svoje moči. Ker nismo složni. Zato oni, lenuhi, žive na naših telesih, ker je meso okusnejše, nego vršiči dreves in skorja. Naša nesloga je kriva, da oni zahtevajo od nas, da zanje rodimo otroke, da Živimo le njim ... in če šekal hoče, da nam poobeduje ženo, jo poobeduje. Mi pa mora-j mo molčati." Tako so govorih vsi. Najbolj pa je grmel in najbolj Živo je opisoval vse krivice zajec, širokih prsi. Z vso ostrostjo svojega jezika je grmel proti šakalom in poživljal vse k uporu, da ao se zajčja srca krčila v besnosti in njih dolga ušesa stala, kakor su-' lice. » 1 "Zajci", je govorU. ''Ali nismo mi zajci ravno tako ustvarjeni, kakor šakali f Ali se nismo rodili tako, kakor šakali f Res je, da od zajčje in ne od šakalove matere, a zgodilo se je vendar natančno enako. Zato pa bodi Džungla, ki so nam jo ugrabili, zopet naša. Vsak, ki prebiva v nji, nsj dcls in se živi od svojegs truds. To je prsvies. In ako mi, zajci, s* v tej Džungli hraniiho s mladim vejevjem in skorjo dreves in jemo travo, naj jo jedo tudi šakali. Mi zahtevamo to. Vsi smo enaki. Naj ae potrudijo, kakor ae moramo mi in ai pridelajo živež. Verjamem, da je bolj vesšlo in bolj prijetno živeti od aašega mesa Ali to je krivica, nepošteaoeU" Zbor zajcev je grmel: "Kečuvena krivica in nesrsm-ns nepoštenost ..." "Smrt njim," je nadaljevel govornik. "Uničimo jih. Prieilimo jih, da bodo delali, kakor asi. Zagrenimo jim pohlep po našem mesu. Nikdo nima pravice aegati po trudu in delu drugega in se okoriščati z njim. Nihče ne sme jesti mesa a koati drugega. Če ae mu pa že hoče mesa, svojega lastnegs ae naj naaiti." "Tako je ... I Tako jel" «o kričali zborovalci. "To je govornik," so govorili med seboj. "Ta zna povedati Naj bo naš voditelj." In zagrmelo je: "Živel voditelj . . . !" Govornik ae je klanjal in lice mu je gorelo od zanosa. ' Ko pa je potekal že aedmi dan zborovanja in ao bile opisane vse krivice do najmanjšega, nekatere ao bile celo ponovljene, je nastopilo pred vsakega zborovalea vprašanje: v' "Kaj pa sedaj f Kaj stbriti, da pi pomoremof" Tedaj se je zopet oglaail tisti grmeči govornik, izvoljeni vodi-♦olj. "Zajci," je rekel. "Pred nami vstaja sedaj vprašanje, kaj storiti t Vzdigniti vstajo! Kako jo vzdigniti, ko smo preslabo obD-roženi f Mi nismo sedaj kos izvrstno oboroženim šakalom in bi se vstaja končala z našim porazom. Zakaj, naše zobovje, vajeno od-grlzavaU drevesne vršičke, skorjo JOSIP STRITAR: SODNIKOVI. (Dalje.) Deklica se obrne hitro v stran, da si obriše skrivaj solzo is očesa, potem mu pravi žalostno: "Mislila sem — a zdaj vidim, da sem se mo-tils! Ne smem tc dalje muditi; z Bogom, srečno pot, Matija!" I Toda mu roko, potem hoče oditi; ali Matija ji ne izpusti roke; tsko se ne more od nje ločiti. "Ali si huda, Jerica?" vpraša jo čez nekaj časa. "Kaj bom hudaf Kaj si ml pa storil f Ne zameri, da som tako govorila, Pozsbi, ksr si slišal ; sama ne vem, kaka je prišlo, kaj sem mislila ; nič nisem mislils. vso je prišlo tako nagloma l Torej ne bodi hud, Mstijs, in — srečno poti" Tn zopet hoče oditi, ali mladenič je ne izpusti. "To je torej tvoja zadnja beseda! Bog ve, kdaj sc zopet vrnem; drugega mi nimai nič reči, Jerica!" Deklica molči. "Ali se ti ne bo nič tožilo po meni, ko me ne boš vldels toliko časa; ali «e me ne boš nič spominjala!" "Kako bi se te ne! Glej, Matija, vedno si bil prijazen z menoj, to nü je dobro delo; ti nisi kakršni so drugi, zato sem to rada videlaj rada s teboj govorila, aaj veš, kaj bi ti pravila!" "To js vse, drugega nič! Torej pa že vidim, da moram Iti — tako —!" "Matija! ne igraj se z menoj! Jaz nisem, da bi ae —" Dalje dekllea ni mogln provoriti; jok jo premaga. solze jo zalijejo, na plan se zjoka. Mladenič si ne more kaj: strantno jo pritisne na svoje prsi. Zgodi se včasi spomlsdl, da je zvečer ie bukovje vse golo in rjsvo. ponoči pride hlsgodejen dej z neba In zjutraj je vso zeleno. Tako se je nenadoma, hipoma ranila njemu In uji ljubezen, ki jima je na skrivnem v »reu kalila. Nt kaj časa potem ji' Matija zopet urno ko. račil po cesti proti mestn. Tako čudno, tsko mehko; tako vedelo In tako /«lostno mu je bilo sree! IX. človek nsj ne obupa, dokler živi; kjer njegovo oko ne vidi več pomoči, rešenjs; kjer sodi človeikn previdnost, da jo Me izgubljeno, zgodi te ?sliko ;n rg»di se često, da so hipoma vse zamre, M« izpromenl («osti, temni oblaki krijejo nebo, a tflej, kakor bi trenil, rstdele *« oblaki, sola* «i roiij««, sreče «orno obličje xa*reti in zdajci je »ne izprtm-njeno. Sreča, 'i skrivnostna. nedoum-na mo.\ ti mogočim. samovoljna vladarica človečke uftode, kolika je tvoj« moč in oblast t Mi •mo igrače v tvoji roki, igrača v roki svojeglave fentke. Ne po zaslugah. no po vrednosti la potrebnosti, po ovoji glavi deliš ti svoje darove. i!r<<«"čun «i, neizprosni«, msterine solze te ne o-me,'»; d« ganejo te vlildjaji otroka. Sovražna ai P«»t*n.aka, preganjaš ga \se žive dni; v sanjah ga s2«p;t, vodiš gs po «iisjnih dvorih, kažeš mu svojo darove; a ko po«eta žrljno po njih, sbudi na svojem «rdnem 'eliiču Tega se okleneš, da *e re ne mere !ta*Mll, t vest o ga spremljaš po ve*n poti; kar počne, vse p» mu posreči; v zlato ee mu ! spreobrne t«e, česar se dotakne t blago se tau naklada na blago; v sn o ji preš.rnr»«:l trosi in razsseta tvoje bogastvo; ¿se «est en kap asu rase In rae»t In taka j si mu «sklonila «vojo ljube am! Ker ma *rladko Mee. medene govorleo. ker je beli dan sagledel v tsfotsteai dvora, ker e» ti IjuSi tsko m ne drugser* Kod* «* *M|«m v hiši si bila ive«ta. slednji* se naveličal te hi*. tega mens ehraei se drugam In gorje pnksft za sabo. Ali ko miali človek, da si ga sapastile na teke, se C remisliš, ako ae ti zljubi, in vrneš ze mu, ko se je najmanj nadejal. Sreča, naključje, usoda! razna imena, eno bitje; kateri so zakoni tvojega ravnanja, kje so meje tvoje oblasti! Tebe premišljevati ni dobro Človeku; del bi slednjič križem roke in mirno bi stal ter čakal, kaj pride; tebe ni izprositi, boriti se ni s teboj! Celi narodi so le ti uklonili, se vdali tvoji oblasti; neomajna poetava jim je tvoja volja. In vendar ta vera ne more, ne sme biti prava; ako bi bila, kaj bi bilo potem Človeštvo I V ti^u, v okraju, ki je prizorišče naše povesti je bilo tisto pomlad po Matijevem odhodu vse ' po koncu. Nekaj nenavadnega, imenitnega ac je vršilo. Ljudje so stikali glave in modrovali kakor nekaj let poprej, ko je bil počil glas, da se napravi železnica po tem kraju. Železnica! Kaj je, ¿o! Dolga vrsta voz, ki jih ne vlečejo ne konji ne voli, morda jih goni aam peklenšček, kali! In po-i. m ho ugibali, pojde-li železnica skozi njih okr|J~ ali se ga ogne! Sodnik je pač vedel, kaj je železnica, zato jo je sovražil; ko bi bila kaj veljala njegova volja, ne bilo bi železnice ne v njegovem okraju, ne nikjer drttgje. Ali vprašal ga ni nihče; možje so prišli in izmerili cesto, koder se je njim videlo; prav skozi okraj res ni šla, ali vendar tako blizu, da so njegovi konji čez nekaj časa praznovali v hlevu; to je bilo konjem pač po volji, a ne tako gospodarju, ki jih je redil Nekaj podobnegs se je tudi zdaj vršilo. Po zimi že se je govorilo, da je kupil neki bogat grof ali baron od nekod iz Nemškega graščino v tem kraju. Kup ae je zdfel ljudem neverjeten, smešen; vsaj trikrat je bilo posestvo preplačano. Grad je bil atar, zapuščen; kar pomnijo ljudje, ni lastnik prebival v njem. Zemlje je bilo res mnogo, ali kaj bo ž njo! Tla so nerodovitna in tudi gozdi niso Bog ve kaj vredni. Ljudje so se po-smehovali bogatinu, ki ne ve, kam bi s svojim bogastvom. Ali stvar je dobila drugo lice, Ijndje ae niso več posmehoval!, ko se je razglaailo, da so našli rudo na grajskem zemljišču, železno rudo. Zdaj se je vedelo, kaj namerava novi posestnik; železo se bo torej delalo. To je bilo zopet kaj uovega v tem kraju; novo življenje se zdaj začne. To so ljudje čutlfy ali vedeli niso, kako boie to novo življenje; bode-li njim na korist ali na kvar. Nikomur ni bilo prav jaano, na kako stališče naj bi ae postavil nasptoti novemu podjetju. Vsak bi bil rad kaj pridobil is tega, ali kako! t gibanje in ukrepanje ni vse nič pomagalo, čakati je bilo treba. • Dolgo niso Čakali. Ko je bilo kopno, prika* žejo ae v trgu tuji mošje, gospodje, sami »trdi Nemci. Zglssili so se najprej pri gospodi, s drugimi še govoriti niso mogli. Bili so silno oblaatni možje in denarja so imeli kakor čepinj. Vosa jim je bilo treba, taki možje ni da bi peš hodili. Ali v trgu ni bilo dobiti pripravnega voza rasen pri Sodniku. In tsko se je zgodilo čisto naravno, da so se hitro seznanili ž njim. Hodnik je sa silo lomil nemško in vesti se je t odi snel z gospodo. Vozarili so sc torej vea dan po grajakem zemljišču, kjer so nekaj merili po okolici sa kratek čas in svečer so sedeli pri Korenu, pili, da se je vse cedilo, dobre volje bili, peli in slednjič igrali; Sodnik je bil vedno ž njimi. Ne more se reči, da so bili novi gosti trša-nom In okoličanom poaebno priljubljeni, razen o-nih, ki so imeli od njih kaj dobitka, a teh ni bilo nsaogo. Večina jih je piaano gledala, bili ao jim preoblsstni. Posebno mlsdi moški svet jim je bil gorak; gospodje so bili mladi, čedni In lepo oblečeni; zlate ure so imeli in zlati prstani z dragimi biseri so ae ji« svetili na pratik. Z dekleti so bili strašno predrzni ti možje, kakor se ni prej nikdar videlo v tem kraja. Zlasti eden je bil med ajUai. najmlajši in najlepši in. kakor ae je videlo, tadi najveljavnejii, ki je bil poeebno preširen ia pre drsen a mladim ženskim «vetom. In tn moraaso reči, dati neradi, da se jih dekleta niso tako egi bale, kakor M bil pošten človek Želel, kak«* bi bili tla« t i želeli očetje, matere ia — mladeniči; \«ak sase je vedel, tekaj. (Dalje prihetajiš.) in trsvo, se ne more meriti z *m-bovjem. ki se je izvežbalo v drobljenju koati in trganju mesa Mi se moramo pruinjo Iti je treba k njim !n j:tu raproziti. Pokarati jim š»*.ti1-ko, da je ras tisočkrat več, nego i-ikalov in da «mo »e "e na«c!i»Vi ved m h trivic in izkoriŠ Sevanja. Prepri'un sem, da bo zaleglo, -že ne v ¡olr.i meri. pa vsuj v toliko. da r.m bodo uveievali. Če nc dobimo naenkrat svojih pvevic, dosežemo rsaj pr«riČnosf, ilovica p o'.ca: pride. Šakali, mi to Ve-tqp, 'c tako zlahka ne odno^odo svojim razvadam. Nikdo noče iz raja prostovoljno . .. Zato je treba delati z zvijačo, da zmanjšamo žrtve. Ne smemo takoj iskati pravice, povdarjam še enkrat, nego najprej pravičnosti. Naj bodo t nami pravičnejši. Iz pravičnosti pa ae najde cesta do pravice. Izvolite toraj, zajci, poslanca, ki ga pošljete v tabor šakalovi" Ves ¿or je gledal in iakal. Zakaj, pogumnega, umnega in učenega poslanca je treba, da bo u-mcl ugnati krvoločne šakale v kozji rog in pri tem sam ne pade pod ostrino njihovega zobovja. Vsak si je na tihem želel dostojanstva poslanca, a zopet se je vsak bal dolžnosti poslančcve. ■ Le nekaj jih je bilo, ki ao se protivili nasvetu izvoljenega voditelja. "Nikar, zajci," so svarili. ;*Mi vendar nc mtoremo zahtevati pravičnosti v pravici, ki nam je u-kradena in ugrabljena. Sami ae-be ponižamo s to zahtevo pred šakali in jim priznamo, da so oni naši postavni gospodarji. Zakaj nam bo poslanec v taboru šakalov! Da bo prosil za to, kar je i-tak naše! Zakaj, zahtevati se bo bal, pa četudi nam tukaj obljubi, da bo zahteval. Da bi pa prodajal naše pravice za pravičnost, nočemo takega ponižanja. Zajci, prevdarite dobro in pomislite, da je naše zobovje preslabo, pa nas je zato ogromna množica. Ce kakor eden nastopimo, nas ne zmore niti še tako brušeno zobovje šakalov. Žrtev se ne smemo strašiti. BreŽ žrtev ni zmage. Poslati-čevanje pa ne zmanjša naših žrtev, le razloček med žrtvami v bo-ju in med žrtvami-v suženjstvu je velik. Žrtve v boju so piedestal svobode naše in mirnega življenja, dočim so žrtve v suženjstvu p;edestal še k večjemu suženjstvu." (Dalje prihodnjič.) Rabindranath Tagore: Blagoslov. Blagoslovi fo drobno srce, to belo dušo, ki je pridobila poljub nebes za našo zemljo. On ljubi solčni žar in rad gleda v materino obličje. ' Ni se naučil zaničevati prah in hlepeti po zlatu. Privij ga na svoje srce in blagoslovi ga. Prišel je na to zemlfo stoterih križpotij. Ne vem, zakaj je izbral tebe v gneči, prišel na tvoje dveri in prijel zs tvojo roko, da bi te prašal za pot. Smejoč se in čebljajoč in brez dvoma v svojem srcu pojde za teboj. Izpolni njegovo vero, vodi ga pravo pot in blagoslovi ga. Položi mu roko na glavo in moli, noj pride, če tudi valovi od zdolaj preteče naraščajo, dih od : gora j in naj napne njegova jadra in ga pripelje v pristan miru. Ne pozabi gs v svojem spevu, Vilsassts bodočnosti Ogromni promet, ki že sedaj dela preglavice upravam vseh velikih mest na avetu sili inženirje, da razmišljajo, kako rešiti to težavno vprašanje. Vae, kar se stori v tem pogledu je le začasna rešitev, dobra sa par desetletij, nikakor pa ne za dalj čaaa. Ako gre razvoj velemest, kakor Londona, Newyorka, Pariza, Chicaga itd. v sedanjem tempu naprej, je naravna poaledica, da bo v kakih ato do dvesto letih tako ogromno mesto izgledalo popolnoma drugače. Zakaj le s popolnim preobratom sedanjega načina obvladanja prometa, poeebno pouličnega, je mogoče priti temu perečemu vprašanju v okom. Ogromni promet, po mestnih ulicah, vozov, avtomobilov, koles, pocestne, nad- in podzemiko ^ i^ndi «o tU kurjega dvo^ ieznice, §c bo mogel urediti le na ta način, da imajo ceste po več nadatropij. Dosedanje ceste bodo rezervirane samo zo pešce. V prvem nadstropju ali bolje pod-strofcju, ker ao nadstropja razvrščena pod zemljo, bodo v obratu if razna vozila, kakor vozovi, avtomobili, koleaa in cestne železnice, t. j. cestne železnice višjega reda, ki vozijo z večjo hitrostjo. &e eno nadstropje, nižje pa se bodo nahajale napeljav« za elektriko, p lin, in drugo, aeveda ako bodo Še potrebne, ker se zračni promet vedno bolj razvija. Le s delitvijo ceat v nadstropja bo mogoče obvladati promet v velemestih., vsaka drugačna rešitev je izključena. Da bodo imele hiše po celo vrsto nadstropij, je več kot naravno. Že aodaj obstojajo t Ameriki v velikih meatih nebotičniki s 20, 30 in še več nadstropji, v katerih se čez dan nahaja do 10.-000 ljudi. So pa to večinoma le poalopja za razne urade, pisarne itd., dočim stanujejo prebivalci po veliki večini zunaj mesta v o- --------kolici To.i£W RAD BI IZVEDEL za mojega brata JoMn bratranca Gregor Mele, ki hajste nekje v državi lVnw niji. Kdor bi kaj vedel o p ali drugem, prosiui. «ia ®l roči. Ako bosta pa ona d« ta oglaa čitala. nsj se ne*u javita na moj nadov: ■ Mele, 1425 K. 53rd Street, land, Ohio. pusti ga, naj pride k tvojemu lativno varnost, seveda kolikor «r> u, iu blagoslovi gs. ! M bodo dale preprečiti nesrečne --' kljub najboljšim varnostnim na- Ognjevit pridigar ; pravara Imeli bomo tudi ekr --¡presne "vlake", t. j. letala, ki Neki fajmošter je imel nava-|bodo nosila ljudi in ogromne to- do. da je med pridigo rad tolkel s pestjo po robu prižniee. Mcžnar je največ trpel radi tega, ker je moral vsak teden prati in krpati čipkaato platno, ki je dičilo priž-nico. Končno je bilo tudi mežnar-ju preveč in sklenil je, da zaaoli fajmoštru, da ne bo več razbijal po prižaiei in mazal ter trgal platna. Zabil je nekaj šebljev pod platno na robu prižfiiee. Prihodnja pridiga je bila aa praznik sv.. Petra In Pavla. Fajmošter pride na prilnieo in dvigne pest, kakor je imel navado, "«v. Peter je bil." sečne fajmo-šter, "sv. Pavel je bil — kdo je bil sv. Peter f* — lop z roko _ "Lump! ki je to naredil DA SKUHAŠ DOBRO VO. PlSlPONASI PRODUKTE. Imamo v m I oft in vse drusr« In se prrprfcsjte, ds le ^»P kuhani vedno U nsjboljü » i Sajalne ielssnlne Sas^Pri^J pust pri večjih oarotlHH. m Infennadj« »s s FRANK OGLA*. S401 A C l.**« vore ob nsjvfčji brzini. Za pot nike bodočnosti bo zelo prijetno, da jim ne bo treba hoditi ali; se peljati daleč na kolodvore.! ampak bodo lepo stopili v dvigalo, «i jih ponese na streho svo-j« hiše. tam pa stopijo v letalo, ki odfrči z njimi v zrak in bodo I v par urah tam, do kamor potrebujejo sedaj po eele dneve. Vse to nikakor ai fantazija, ampak logičaa posledica razvoja modeme tehnike. Do vsega tega bo moralo priti, ker to zahteva razvoj čaaa in razmer. Ali pa bodo v ato, dvesto ali še veš letih ljudje a tako izpopolnjenimi pro-met c i m i sredstvi tudi res zadovoljni, je drugo vprašanje POTNIKI , kr.» " EMIGRANTJEJ Is Stew kr»j« P*** H EMIL KISS BA«"J 133—2d A*., Yi Dt«ara* poMJ*"' j«b— Ui»«rj»h- Hranilni Jami netar»« PIAHe se lei*n^