LETO XXXI., ŠT. 45 Ptuj, 16. novembra 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Sklic seje zborov skupščine občine Ptuj Predsednica zbora združenega dela Majda PETROVIČ, predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože KOLAR in pr^sednik družbenopolitičnega zbora Branko GORJUP sklicujejo seje zborov za 27. november 1978. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in ^žbeno politični zbor bodo obravnavali: osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 v letu 1979, osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 v letu 1979, osnutek (hiižbenega dogovora o zagotav- ljanju materialnih pogojev za delo temeljnega sodišča v Mariboru in temeljnega javnega tožilstva v Mariboru, poročilo o stanju civilne zaščite v občini Ptuj, osnutek odloka o ustanovitvi enote temeljnega javnega tožilstva v Mariboru v Ptuju in številu namestnikov v enoti Ptuj. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala še osnutek odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1978 in predlog sklepa o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo vodohrama in črpališča v Juršincih. Vsi zbori bodo imeli na dnevnem redu tudi volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja. ZVEZA KOMUNISTOV Idejnopolitično izobraževanje Komite občinske konference ZKS Ptuj skupaj z Delavsko univerzo organizira razne oblike idejnopolitičnega izobraževanja za komuniste m za kandidate za sprejem v ZK. Tako je pričela 14. novembra obiskovati seminar za novosprejete člane tretja skupina komunistov, ki jo sestavlja okrog 50 članov. Predvidevajo, da bodo v letošnjem letu organizirali še en seminar za novosprejete člane, v začetku prihodnjega leta pa bo pričela z delom tudi polinčna šola. V ponedeBek je zak^učila z delom druga skupina kandidatov za sprejem v vrste Zveze komunistov, tako da sta končana 2 seminaija- Z^^^i bodo nadaljevali v februarju ali marcu Kandidatij ki so uspešno opravili seminar, bodo g)rejeti v Zvezo komunistov ob letošnjem ErazniKU republike, na osrednji slovesnosti, ki o 22. novembra v športni dvorani „Mladika" ob 19 uri. N. D. Usposabljanje za delo SZDL Zaradi obravnave najaktualnej^ših vprašanj, ki so trenutno pred socialistično zvezo v naslednjem obdobni, bo jutri enodnevni seminar za predsednike in sekretarje KK SZDL, vodje peteric, zadolženih za KS in za politični aktiv Občine Ptuj. Na seminaiju, ki bo v času od osme do 17. ure, bodo uvodoma govorili o načelih in merilili kadrovske politike ter o evidentiranih možnih kandidatih za vodilne funkcije v organih KS in KK SZDL. V nadaljevanju bodo fovorili še o vsebindcih in akcijskih izhodiščih er usmeritvah pred volitvami v KS in KK SZDL, materialnih in finančnih pogojih delovanja povezanih z aktualnimi nalogami SZDL ter o družbenoekonomskih gibanjih v letošnjem letu in osnutku resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v prihodnjem letu. O navedenih temah bodo predavali Franc Zadravec, Zvonko Masten^ Cvetko DopUhar, Franjo Gnilšek in Jožica Carmanova. mš Priznanja za 25 letno delo je dobilo deset dela^ Foto: J. R. 80 LET BOLNIŠNICE Ob priložnosti, ko so prejšnjo soboto v Ormožu proslavUi 80 let obstoja in delovanja bolnišnice so desetim delavkam tudi izrekli priznanje za 25 letno delo v tej zdravstveni ustanovi. Priznanja so sprejele: Verona Lukan, Štefka Hlebec, Tončka Kozlevčar, Jožica Golubič, Greta Hostinski, Marija Ivanuša, Marija Kos, Ivanka Sterman, Marija Mertik in Jožica Vukan. Delovna terapija psihiatričnega oddelka je ob praznovanju pripravila tudi zanimivo razstavo priročnih predmetov. Dobro pripravljene prireditve so se udeležili Miloš Kobal, direktor klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani, Lev Milčindci, Drago Benčina in vsi najuglednejši psihiatri iz SR Slovenge ter družbenopolitični delavci občine Ormož in Ptuj. O delu in o vseh prizadevanjih bolnišnice ter o 80 letnem razvoju je govoril predstojnik temeljne organizacije Maijan Pregl, ki se le v svojem svečanem govoru med drugim dotaknil tudi pomena psihiatričnega dela v sedanjem trenutku. zk JAVNA RAZPRAVA O VSEBINI OBVEŠČANJA Namen ni bil dosežen Na ponede^kovi javni razpravi o programih RTV Ljubljana, Radia in Tednika Ptuj, ki jo je organiziral koordinacijski odbor za infor- mativno in propagandno dejavnost pri OK SZDL Ptuj, so udeleženci zgolj na splošno razprav^ah o programih v prihodnjem letu. Pričakovati je bilo, da se bodo dotaknili, če že ne poglobili v vsebino programov, saj so bili le-ti objavljeni v javnih iiiformativnih sredstvih. Kljub temu smo lahko z odzivom zadovo^ni, ker je bila to prva razprava na občinski ravni Poročevalci so predstavili vse štiri programe, opozorili na novosti in prizadevanja novinarskih kolektivov za čim boljšo kvaliteto in pestrost. Udeleženci razprave so se n^boB „zazveneli" ob obravnavanju programov RTV Ljubljana. Menili so, da je Podravje in Pomuije premalo prisotno, predvsem v televizijskem programu, da so nekatere oddaje na sporedu ob poznih urah, čeprav so zanimive in vzgojno-izobra- ževalne, pa tudi o nogometnih prenosih - predvsem nekvalitetnih tekem - je bilo povedanih nekaj pikrih besed. Razprav^ald so menili, da bi moral biti televizij i i program bog elastičen, prilagodljiv, ne pa statičen. V programu šolske televizge bi morali nameniti pozornost tudi ostalim, ne pa zgolj naravoslovnim predmetom. S programom radia in Tednika Ptuj so razpravgalci hitro opravili. Menili so, da je program radia dober, morda malo preveč zgoščen, kar je posledice dvoume^a pasa, ki ga imamo na vogo. Tudi o Tedniku je bilo slišati pohvalne besede, čeprav smo delavci zavoda želeli slišati predloge, kaj je potrebno še vnesti v vsebino, česa je preveč, - torej konkretnih predlogov in tudi kritiko vsebine. Zato naj izkoristimo priložnost in pozovemo vse bralce in poslušalce, da nam pišejo. Vsake pripombe in sprejem^ivega predloga temo veseli in ga poskušali tudi upoštevati. Želimo si tudi več sodelovanja s krajevnimi skupnostmi in delovninii organizacijami, - če nas boste povabUi, bomo radi prišli in zapisali vse, kar je zanimivega za širši krog bralcev oziroma poslušalcev. Ob koncu bi želeli opozoriti vse občane in "tielovne ^udi, ki bodo o omenjenih programih še razpravgaii, da naj se poglobijo v vsebino in tvorno sodelujejo pri oblikovanju programov tako osrednje icot lokalne novinarske hiše. N. D. Referendum za enovito kmetijsko zadrugo Člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri predsedstvu občinske konference SZDL Ptuj so 16. sejo,, bila je preteklo sredo, namenili razpravi o dokumentih za ustanovitev kmetijske zadruge Ptuj in pripravam na referen- dum. Gradivo, ki je bilo objavljeno kot posebna priloga Tednika, so kmetovalci obravnavali na zborih, teh je bilo 20 v različnih krajih občine. Kot osnova za razpravo pa je bilo poslovanje obrata Kooperacija v tem in preteklih letih ter prihodnje naloge, ki so pred našim kmetijstvom. Udeležba na zborih je bila z ozirom na jesenska kmečka opravila poprečna. Razprave so bile dobro zastavljene in izpeljane, saj so kmetovalci aktivno sodelovali. Razjasnili so marsikatero vprašanje ali negotovost pred preoblikovanjem obrata v enovito kmetijsko zadrugo s 23 zadruž- nimi enotami. Med temi vprašanji gre zlasti za kreditiranje zasebnega kmetijstva in hranilno kreditno službo. Ta bo še naprej ostajalo dovolj močna, saj so kmečke vloge tolikšne, da bojazni ni. Z ustrezno zakonodajo, v pripravi je predlog za izdajo zakona o hranilno kreditnih organiza- cijah, bo to vprašanje urejeno za celotno repub- liko. Trenutno poteka vpisovanje članov, ki pod- pisujejo članske pogodbe o gospodarskem in članskem sodelovanju s kmetijsko zadrugo. Pogodbe je dosedaj podpisalo že prek 700 kmetov — kooperantov, pričakujejo pa. da se bo do 20. t. m. to število povečalo na 2500. Ome- nili smo podatek za kmete kooperante. To pa ne pomeni, da ostali kmetovalci ne morejo biti člani. Nasprotno, vrata v kmetijsko zadrugo so odprta prav vsem kmetovalcem. Kmetovalci — člani se bodo za ustanovitev enovite kmetijske zadruge odločali na referendumu, ki bo v ponedeljek 27. novembra v vseh kmetijskih poslovalnicah. Sočasno bodo glasovali tudi de- lavci sedanjega obrata Kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj. Člani sveta za družbenoekonomske odnose so gradivo in priprave na referendum ugodno ocenili. Povdarili pa so, da je enovita kmetijska zadruga le prehodna oblika organiziranja zaseb- nega kmetijstva v ptujski občini, saj bo v enem letu potrebno v skladu z zakonom o združevanju kmetov oblikovati temeljne zadružne organiza- cije tam, kjer bodo podani ekonomski, kadrov- ski in prostorski pogoji. Prav tako mora biti akcija priprav in izvedbe referenduma stalna ob pomoči vseh družbenopolitičnih organizacij in zlasti organizacij SZDL na terenu. O tem bo be- seda tekla tudi na prihodnji seji predsedstva OK SZDL in na seminarju za vodstva krajcNnih organizacij in peterk, ki so zadolžene za izvedbo volitev v socialistični zvezi v prihodnjem mesecu. 1. k. Povečani normativi (stran 2) Ob jubileju ptujske knjižnice (stran 3) Na 100 prebivalcev 3 telefone (stran 5) Smrečica na srednješolskem centru (stran 9) Urošu Langerholcu oba naslova (stran 11) Z ZASEDANJA ZBOROV SO PTUJ Delavci v združenem delu o skupni in drugi porabi Na ločenih sejah zborov skupščine občine Ptuj, ki so bile v torek, 7. novembra, je bila osrednja tema razprave - predlog izhodišč za oblikovanje skupne porabe v občini Ptuj za leti 1979 in 1980. Po obširni razpravi, izmenjavi vprašanj, odgovorov in pojasnil, so vsi trije zbori sprejeli sklepe v približno en^em besedilu. Vsak ztor je sprejel informacijo o izhodiščih za oblikovanje skupne in druge porabe v občini Ptuj za leti 1979 in 1980. Vsak zbor je tudi priporočil delavcem v združenem delu, da pri sprejemanju programov m opredeljevanju za združevanje sredstev interesnim skupnostim družbenih dejavnosti upoštevajo stališča in ugotovitve izvršnega sveta in razprave na seji zbora. Na podlagi teh sklepov je bil delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela poslan cel „paket" samoupravnih sporazumov in dopolnil ah aneksov k samoupravnim sporazumom. O njih bodo delavci razprav^ah in odločali z neposrednim izrekanjem. Rok za predložitev dclepov o pristopu k samoupravnim sporazumom je 10. december 1978. Krajše povzetke iz obširnega gradiva, kije bilo osnova za razprave na sejah temeljnih delegacij in na zborih skupščine občine Ptuj, skupno s stališči, priporočili in ugotovitvami izvršnega sveta SO Ptuj ter kratek povzetek razprave na sejah zbora združenja dela, zbora krajevnih skupnosti in d^žbenopolitičnega zbora objav^amo na 7. in 8. strani. FF PRIZNANJA ZA 4500 KG MLEKA Pomembni uspehi pri reji krav molznic živinorejska poslovna skupnost Slovenije je pred dnevi v Ptuju, v obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo pripravila priznanja za selekcijske uspehe pri reji krav molznic. V imene slovenske skupnosti za živinorejo je priznanja kmetovalcem in mariborskemu Agrokombinatu izročil Mihael Ledinek, ki je ob tej priložnosti poudaril kako pomembno je, če kmetovalci upoštevajo strokovne nasvete veterinarjev in živinorejcev. Priznanja so dobili tisti organizirani rejci in tista družbena gospodarstva, ki so s svojimi čredami v preteklem obdobju dosegli v povprečju več kot 4500 kilogramov mleka na kravo. Z območja kmetijske zadruge Rače je priznanje dobil kmetovalec in kooperant Alojz Fingušt iz Orehove vasi, pri KZ Hoče so bili kar štirje takšni rejci in sicer so visoka priznanja sprejeli Jože Lobnik iz Bohove, Franc Florijančič iz Miklavža pri Mariboru, ter Darko in Franc Selinšek iz Starš. V KZ Drava v Vuzenici je priznanje sprejel Franc Gašpar iz Radelj ob Dravi. Na območju Kmetijske zadruge Maribor je priznanje sprejel Peter Kranfogel iz Dragočove. Med družbenimi gospodarstvi pa je priznanje sprejel mariborski Agrokombinat, TOZD Kmetijstvo in sicer za visoko mlečnost v farmi Pekre. zk V imenu živinorejske poslovne skupnosti Slovenije je dobitnikom priznanja izročil Mihael Ledinek. foto: zk SREDIŠČE OB DRAVI Nova TOZD o dislociranih obratih smo v zadnjem času veliko pisali in govorili. Prav je bilo, da smo prerešetah vlogo m dejavnost dislociranih obratov, kajti nekateri izmed njih so imeb vse pogoje, da postanejo temeljna organizacga združenega dela, kjer bodo delavci razpolagali z dohodkom m samoupravno odločali o usodi svojega dela, O tem so razprav^ali tudi člam'kbmiteja občinske organizacge ZKS v Ormožu, ko so se sestali v prostorih obrata Mizarstvo in zaga v Središču ob Dravi, ki je dislocirani obrat podjetja za notranjo opremo Slog Manbor. Člani komiteja so skupno z delavci ugotovili, da so sarnoupravna prizadevanja v minulem obdobju bila šibka in zaradi tega tudi m stekla nobena konkretna akcma o ustanavHanju TOZD. Pred približno letom dni so se delavci na referendumu odločili proti novemu samoupravnemu preoblikovanju obrata in sicer z razlogom, da bodo delavci v TOZD v slabšem položaju, morali bodo pokriti primanjklaj itd. Na seji komiteja so se dogovorili, da se referendum ponovi m še v tem letu organizirati delavce v temeljno oreanizacno združenega dela. Pred tem pa bo treba opraviti vrsto nalog. Prav gotovo imajo pri vsem tem odločujočo besedo prav delavci obrata Mizarstvo in žaga. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 16. november 1978 TEDNIK Žena-mati in proizvajalka v občini Slovenska Bistrica se že leta srečujejo s problematiko zaposlovanja žensk. Prav to pa je tudi vzrok, da se morajo mnoge voziti na delo v odda^ene industrgske centre kot so xMaribor, Slovenske Konjice pa tudi v Velenje in tako proti svoji volji zapostavljajo družinske obveznosti. V industrgi bistriške občine je n£y več žena zaposlenih v IMPOLU in Steklo v Slovenski Bistrici, EMI v Poljčanah ter dveh mlajših kolektivih ISKRA Tela Ljub^ana z enotami v Makolah in Poljčanah. Prav v teh sredinah pa se te dni priprav^^o na izvedbo posebnih problemskih konferenc o ženi v proizvodnji. Na teh konferencah, kijih organizira svet za družbenoekonomski in družbenopolitični položaj žensk, bodo največ pozornosti posvetili vplivom proizvodnje tehnolo^je na žene, otroškemu varstvu zaposlenih mater, varstvu družine, socialni problematiki kot tudi njihovemu zdravstvenemu položaju. Na osnovi zaključkov teh problemskih konferenc kot tudi iz odgovorov na posebne vprašalnike, ki so jih sprejele vse delovne organizacge kjer je zaposleno večje število žensk, bodo pripravili problemsko konferenco v občinskem merilu. Zak^učki pa bodo osnovno vodilo in dopolnilo delovnega programa sveta za družbenoekonomski in družbenopolitični položaj žensk. Viktor Horvat V letu 1980 že prek 500 delavcev Že leta 1973 je bila na novi lokaciji v Rogoznici pri Ptuju, kjer so dve leti kasneje odprli proizvodne prostore LABODA TOZD DELTA Ptuj, načrtovana tretja faza proizvodnih prostorov v izmeri 2000 kvadratnih metrov uf^rabne površine, ki bodo v glavnem namenjeni proizvodnji in v manjšem delu tudi povečanju skladiščnih zmogljivosti. Kot nam je povedala direktorica temeljne organizacije Dragica Novakova, načrtujejo, da bo investicija v osnovna sredstva veljala olaog 13 milijonov dinaijev ter omogočila novo zaposlitev stotih delavcev v neposredni proizvodnji. S tž^o povečanimi zmogljivostmi bo štel kolektiv Delte 525 delavcev od katerih so v glavnem žendce. K^ub tej novi investiciji pa tovrstne proizvodnje ne bomo povečevali v Slovenci, ker se bo kompletna Labodova proizvodnja srajc preselila v Ptuj, proizvodnjo v Novem Mestu pa bodo zaradi pomai^kanja delovne sile preusmerili v druge izdelke tekstilne industrije iz tako imenovanega te^ega programa. Odločitev, da v Ptuju nada^ujemo z gradnjo, je brez dvoma razveseliva novica, ker čaka na zaposlitev še vedno okrog 600 žensk, veliko prošenj pa dobijo tudi samoupravni organi v Delti na katere se nezaposlene ženske tudi neposredno obrač^o. V kolikor bodo priprave, zbiranje potrebnih sredstev in druge aktivnosti v zvezi z gradnjo novih poslovnih prostorov Delte v Rogoznici, stekle po predvidenih načrtih, bodo lahko začeli s priučevanjem novih delavcev s prvim avgustom prihodnje leto, proizvodnja pa bi stekla normalno v letu 1980, mš Ce feo steklo vse po načrtih bo v ptujski DELTI do leta 1980 zaposleni že prek 500 delavcev, predvsem žendc. foto: zk Razprava o urbanističnih dokumentih Do predvidoma 10. decembra bodo v samo- upravnih organizacijah in skupnostih ptujske občine potekale javne razprave o urbanističnem programu občine Ptuj in urbanističnem načrtu mesta Ptuja. Organizator razprave je odbor za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve pri IS SO Ptuj skupno z oddelkom za gospodar- stvo in urbanizem. V razprave pa se bodo aktiv- no vključevali tudi predstavniki pripravljalca dokumentov — Zavoda za urbanizem Maribor. V dokumentu je nakazan splošen in celovit pregled razsežnosti občine in mesta Ptuj, poleg tega pa še smeri in naloge daljnosežnega eko- nomskega, socialnega ter prostorskega razvoja do leta 2000. Priprave na izdelavo urbanističnih dokumentov so potekale usklajeno in študijsko ter ob prisotnosti nosilcev razvoja. Javne razprave so določene s posebnim raz- pisom. Med prvimi pa so o urbanističnih doku- mentih razpravljali v krajevnih skupnostih Trnovska vas, Juršinci in Gorišnici. V Podleh- niku, Kidričevem, Majšperku bodo razprave 21. novembra. Pričakovati je, da se bodo v razprave poleg občanov iz omenjenih krajevnih skupnosti, vključili tudi občani iz sosednjih kra- jevnih skupnosti. Na območju novoustanov- ljenih skupnosti bo razprava 22. novembra. Predvideva pa se tudi, da bodo o dokumentih razpravljali v posameznih interesnih skupnostih, delovnih organizacijah, samoupravnih organiza- cijah oziroma skupnostih. V razpravah, v katere se bodo polnoštevilno vključili občani, bo potrebno med drugim ugo- toviti, kako so izhodišča celovitega razvoja upo- števana v dokumentih in obenem njihovo prisot- nost v organizaciji dejavnosti in uporabi prosto- ra. MG Boljši delovni pogoji Delavci TOZD Elektrokovinar iz Ptuja opravljajo svoja delovna opravila in naloge v zelo slabih pogojih.Ničkolikokrat njihovo zahtevno in težko delo motijo dež, sneg in mraz. Slabi delovni pogoji prav gotovo vplivajo na produktivnost in razpoloženje do dela. Zato ni naključje, da so se v temeljni organizaciji odlo- čili za novo naložbo v višini 32 milijonov dinar- jev. 20 odstotkov denarnih sredstev prispeva temeljna organizacija, ostalo pa so bančni kre- diti. V industrijski coni mesta Ptuja, ob Rogozni- ški cesti, raste nova tovarna, v kateri bo delo veliko lažje, kvalitetnejše in produktivnejše. Za gradnjo novih proizvodnih prostorov so se odlo- čili tudi zato, ker so sc v l-lektrokovinarju odlo- čili za preusmeritev proizvtx]nje. Tako bodo še v večji meri izdelovah cisterne za tekoča goriva in naprave za mehčanje vode pri centralnem gretju. Z izgradnjo prostorov in z uvajanjem nove tehnologije bodo v temeljni organizaciji zaposlili 40 novih delavcev. Tako bo TOZD v prihodnjem letu imela okoli 350 zaposlenih. Tovarno, kjer so dve proizvodni hali v izmeri 1500 kv. metrov, energetski objekt s koltarno in upravno poslo- pje, bodo po programu predali namenu okrog novega leta. zk Ob boljših delovnih prostorih in ob sodobni tehnologiji bo tudi produktivnost dela boljša. foto: zk Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj je v preteklem tednu sprejel sklep o povečanju nor- mativov v ptujskih enotah. Razlog so bile velike potrebe po varstvu v novoustanovljenih krajev- nih skupnostih in enakomerna razdelitev dela po posameznih enotah. S povečanjem normativov so pridobili 51 prostih mest, vendar so nekatera bila zasedena že pred tem, saj so vzgojiteljice na prošnjo staršev marsikdaj sprejele otroka aH dva več. V jaslih so povečali normative od 11,12 in 16 v skupinah na 12,13 in 15. To so otroci v starosti od 8 mesecev do 3 let. Prav v tej starostni skupini ostaja iz leta v leto več nerešenih prošenj za spre- jem zaradi pomanjkanja prostora. V jaslih so namreč skupine zaradi težjega dela manjše, saj gre za otroke, ki jih je potrebno previjati, umiva- ti, hraniti — skratka za ,,dojenčke", če jih še smemo tako imenovati. Zato so nekoliko večje možnosti v vrteških skupinah, kjer so normative povečali v vsaki skupini za 2 mesti. Tako je sedaj v mlajši skupini 20, v srednji mlajši 22, v srednji 24 in v starejši skupini 26 otrok. Tako je torej v ptujskih 7 eno- tah pridobljenih 51 mest. Zato je komisija 10. novembra sprejela v vrtec 32 otrok letnik 1975 in 1976, za katere so starši dali prošnje za sprejem v vrtec. Trenutno pa je doma 32 otrok, ki so redno obiskovali vrtec, pa so sedaj njihove matere na POVEČANI NORMATIVI porodniških dopustih. Po 16. členu samouprav- nega sporazuma o določanju višine oskrbnine v vzgojnovarstvenem zavodu Ptuj, ki jo plačujejo starši, lahko starši med porodniškim dopustom vzamejo otroka iz vrtca, zavod pa zagotavlja, da se lahko otrok po končanem porodniškem dopu- stu vrne v zavod, s tem da mu je mesto zagotov- ljeno. Tako lahko v vrtcu na račun tistih, ki osta- nejo doma, sprejmejo druge otroke, saj iz prakse vedo, da je vedno nekaj takih, ki ostanejo doma 8 mesecev, tako da je na voljo dovolj mest. Po povečanju normativov pa v VVZ Ptuj ugotavljajo, da je ostalo še 14 prostih mest, ki bi jih bilo potrebno razpisati. Za letnik 1974 so 4 prosta mesta, za letnik 1972 jih je 7, za letnik 1973 pa so še tri prosta mesta. Kljub poslanim prošnjam, kljub povečanim nc^mativom, pa je ostalo izven organiziranega družbenega varstva precej otrok — letnik 1976 — 60, letnik 1977 — 56 in letnik 1978 — 40otrok. Največ je bilo spre- jetih otrok, ki so se rodili v letu 1976, medtem ko v jasliške skupine niso sprejemali na novo. To pomeni, da je potreba po gradnji jasli še kako velika — ob podatku, da je ostalo 40 otrok letni- ka 1978 izven varstva je upoštevati, da je mnogo tudi tistih, za katere starši niso dali prošnje, ker vedo, da ni možnosti za sprejem. Ptujska jasli- ška skupina je največja, saj imajo 9 jasliških in 9 mlajših skupin — torej je na območju Ptuja, skupaj s Hajdino 18 takih skupin. Zanimivo pa je, daje običajno dovolj prostih mest v starejših skupinah. V VVZ Ptuj so nam povedali, da starši dostikrat izpišejo otroka iz vrtca in ga pošljejo v malo šolo — za to se odlo- čijo zaradi cene, ki je za malo šolo nižja, obsega pa 120-urni program, nekateri pa zato, da bi se otrok navadil na samostojno življenje, ki ga čaka leto zatem, ko prične obiskovati osnovno šolo. Zato se dogaja, da so nekatere skupine pre- malo številčne, pod normativi. Tako bodo v pri- hodnjem letu v VVZ Ptuj oblikovali skupine glede na število prošenj za posamezne letnike in ne tako kot doslej, ko so skupine določali vna- prej. Sedaj je na primer v vrtcu na Hajdini prišlo do tega, da imajo dve mlajši skupini, ki sta šte- vilčno tako šibki, da ju bodo združili. S tem bodo oblikovali eno mlajšo in eno srednjo sku- pino ter pridobili 12 prostih mest. Takšna je torej trenutna situacija v ptujskih enotah — na mestnem območju z bližnjo okoli- co. Veliko upanje za matere, ki bodo rodile v prihodnjem letu, so jasli, ki bodo v letu 1979 zgrajene na Ziherlovi ploščadi. Ob vseh teh po- datkih pa ne moremo iti mimo dejstva, da smo ob planirani gradnji vrtcev pozabili na najnuj- nejše — na jasli. Torej je prav, da to napako že v prihodnjem letu popravimo. N. D. RUDI PERŠAK, DELEGAT 8. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE PROTI URAVNILOVKI Rudi Peršak, vodja sadjarske proizvodnje v ormoškem Je- ruzalemu, je ugleden družbeno- politični delavec v občini Ormož. Pred 9. kongresom slovenskih sindikatov je bil predsednik občinskega sveta ZSS Ormož, danes je predsednik konference osnovnih organizacg ZSS v Kmetijskem kombinatu, poleg tega deluje v socialistični zvezi, zvezi komunistov in v orpnih krajevne skupnosti. Ni naključje, da so ga delavci izbrali za delegata 8. kongresa jugoslovanskih de- legatov, kajti Rudi Peršak je delavec, ki teži za tem, da mora sleherni delavec natančno vedeti, kako gospodari njegova organi- zacija. Kako ocenjujete sedanje po- kongresne aktivnosti v občini Ormož? „Po kongresu slovenskih sindi- katov je občinski svet ZSS začel aktivno delovati predvsem pri krepitvi vtoge in položaja delavcev v družbenoekonomskih odnosih, drugo področje dela obsega razvoj proizvajalnih sil in krepitev materialne j)odlage in kot tretja naloga druzbenopoliitčno izobra- ževanje in u^osab^anje sindi- kalnih delavcev. Slednje področje z^ema konkretno izobraževanje delegatov in u^osabljanje sindi- kalnih delavcev v osnovnih organizacgalf in skupinah. Aktivnost bomo okrepili takrat, ko bomo zavestno pričeli z delom v sindikatu in se zavedali, da je sindikat namenjen delavcu. Uspehi so že vidni. T^o se danes delavci aktivno vk^učujejo v razjgrave o uveljavljanju m uresničevanju zakona o združenem delu in nada^ujejo za preobrazbo celotne družbe. S prepisovanjem raznih aktov in dokumentov ne bomo v združenem delu ničesar pomemb- nega dosegli. Zato je naloga vseh nas, da s skupnimi močni ustvarimo takšne pogoje dela in nagrajevanja, ki ne bodo v škodo delavcu in ne v korist tehno- kratom in drugim negativnim silam. Menim, da bo v prihodnje treba nekoliko spremeniti oziroma poenostaviti samoupravne akte, kajti le tako jih bodo delavci razumeli in se po njih tudi ravnali." Ko že govoriva o zakonu o združenem delu, ocenite uresni- čevanje zakona v vaši delovni organizaciji? „V DO Jeruzalem Ormož so sedaj štiri temeljne organizacije in ob tem moram reci, da smo nekoliko v zaostanku za uresni- čevanjem dok)čil iz zakona o združenem delu, vendar sem prepričan, da bomo do 11. decembra uskladili vse samo- upravne akte in po njih pričeh tudi delati in nagrajevati. Nekateri akti niso mogli nastati zategadelj, ker smo vse sile namenili novemu organiziranju. Tako so sedaj štiri temeljne organizacije združene v delovno organizacijo." Delate na kmetijskem področju, kaj lahko rečete o ormoškem kmetijstvu in o aktualnostih združevanja kmetov oziroma celotnega kmetijskega prostora? ,J'red kratkim je bil v javni razpravi takoimenovani paket novih zakonov o združevanju kmetov in razvoju kmetijske politike, moram poudariti, da smo v občini Ormož pričakovali nekoliko več aktivnosti v zvezi s tem, toda odziv ni bil takšnem kot bi moral biti. Kljub temu, da razvoj kmetijstva ubira hitra pota, v občini nekoliko zaostajamo za razvojem, ki smo ga zapisali v srednjeročne plane. Se naprej ostajajo pasivni kr^i, s tem pa tudi zaostajamo za idejo združe- vanja. Odprta so tudi vprašanja o zagotovitvi socialne varnosti kme- tov, nerešeni so problemi ostarelih občaiiov in obdelava njihov zemlje itd. Najprej moramo rešiti vsa ta ekonomska vprašanja, šele nato seči po novih zamislih. Spre- govoriti je treba tudi o melioracijskih prizadevanjih tako v občini Ormož kot tudi v ostalih občinah podravske regije. V mislih imam proizvodnjo sladkorne pese in na melioriranih zem^iščih bi morali pridelati zadostno količino tega pridelka, sedaj zaostajamo za tem." In vaše delo? ,;Sem vodja sadjarske proiz- vodnje. Spominjam se, da smo pred 15. leti začeli skoraj iz nič, danes pa imamo 280 hektarjev rodnih in pripravljenih površin za intenzivno proizvodnjo sadja. Prav gotovo je prav, da ob tej priložnosti poudarim težave, ki nam jih povzročajo vse vremenske ujme, spomladanske pozebe, toča itd. V tem letu smo imeli 100 odstotno pozebo in smo zaradi tega v velikih težavali, k^ti ne bomo uspeli realizirati naših zastavljenih programov. Za nas je pomembna so Udarno stna pomoč, vendar je ta ostala le skromna želja na papiiju in bo izgubo morala pokriti delovna orga- niazcija". Produktivnost? „V neposredni proizvodnji smo naredili že precej. Nagrajevanje smo spoznali, vendar ne vsi. Tako se srečujemo s problemom nagrajevanja pri strokovnih kad- rih. V delovni organizaciji priprav^amo dopolnjem sistem na^ajevanja, v katerega bodo vk|učeni tudi ti kadri. Ob tem se pojavpa vprašanje, kako bodo nagrajevani tisti delavci, ki so v tako imenovani nematerialni proizvodnji. Ce lahko podam splošno oceno, potem ugotav^am, da smo v zvezi s produKtivnostjo zadovo^ni, kajti ta iz dneva v dan bo^ raste. Pomankljivost, ki jo je opaziti pri delu je zmanjšana odgovornost in zavzetost do dela in sredstev. Danes produktivnost merimo po treh kriterijih in sicer po količini, kvaliteti in gospodar- nsoti. Ob teh zamislih novega sistema n^ajevanja bi morali »obračunati' z uravnilovko, ki se nam je v zadnjem času kar skrivoma vtihotapila med delavce in sicer pri tistih, ki imajo strokovno izobrazbo, srednjo, vigo ali visoko. Sindikat se mora proti tem pojavom odločno zoperstaviti in biti boj proti uravnilovki. V delovni organizaciji potrebujemo kreathme delavce, bodisi to v pisarnah kot v neposredni proizvodnji in prav zaradi tega uravnilovka ni na mestu." Kaj vam pomeni sodelovanje na kongresu in kakšno temo pripravka te? „Po poslovniku je predvideno, da bo delo na kongresu teklo v sedmih komisijah. Upam, aa txjm sodetoval v komisgi za vprašanja družbenoekonomskih odnosov in naloge sindikatov pri tem. Ce ne bo ponav^anj, bom sodeloval s temo o dohodkovnih odnosov in dohodkovna povezava v agro- kompleksu. Mislim, da je na tem področju še veliko odprtih vprašanj in bi se želel dotakniti dohodkovnih odnosov med pri- marno proizvodnjo in trgovino. Sodetovanje na kongresu je pravzaprav zaupanje delavcev do mene in bom tako lahko z njihovo pomočjo razgrnil vse probleme s katerimi se srečujemo v ne- posredni proizvodnji. Sodelovanje pa je tudi obveznost, k^ti posredovati bom mond vsa sprejeta stališča in jih kot taka podati sredini, kjer živim in delam." zk Rudi Peršak: „Vzpostaviti zvezo med delavcem in dohodkom" Foto: zk TEmriK 16. november 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Ob jubileju ptujske ljudske in študijske knjižnice Ljudska in študigska knjižnica Ptuj praznuje letos t>omenibno oblet- nico svojega delovanja. Mineva nanueč trideset let, odkar je bila ustanovljena v Ptuju pomembna kulturna institucija, to je Stu- dijska knjižnica,in obenem dvajset let, ko se je ta združila s precej starejšo ptujsko ljudsko oz. Mestno knjižnico v sedanje ustanovo, to je Ljudsko m študgsko knjižnico Ptuj, K tema dvema jubilejema pa lahko prik^učimo še 85-letnico nastanka knjižnice ptujskega Muzejskega dništva, pozneje skoraj redno imenovane Fericove, ki je pred- stavljala dejansko zametek nastali študijski knjižnici leta 1948, saj so prav knjige te Ferkove ustanove predstavljale ob ustanovitvi Stu- dijske knjižnice njen osnovni knjižni fond. Tako torej mineva letos tudi 85 let od nastanka prve javne strokovne knjižnice v našem mestu. Ljudska in študijska knjižnica si je prizadevala v letošnjem letu s svojo dejavnostjo dostojno pro- slaviti vse omenjene jubUeje. Skrbela je za nabavo knjižnih novitet, katerih število je že doslej v tem letu preseglo številko 4000, Povečal se je obisk v vseh oddelkih knjižnice in z njim tudi izposoja knjig. Tudi akcijska dejavnost je bila zelo živahna, saj je knjižnica pripravila 9 razstav in 2 literarna večera, kar lahko štejemo za uspeh, posebno še, ker so tako razstave kot literarna večera privabila veliko število obidcovalcev. Manj uspeha je žela pri ureditvi knjižničarske mreže na našem podeželju. Vendar matična knjižnica sama celotne reforme knjižničarstva na našem območju ne more izpeljati. Tu poteka še vedno vse po starem - strokovna pomoč pri urejanju podeželskih ljudskih in šolskih knjižnic in deloma tudi skrb za obogatitev knjižnega fonda. Vse to pa je seveda odločno premalo. Mnoge vaške knjižnice komq še životarflo, druge ne delujejo, saj imajo preveč zastarel knjižni fond; le redke med iijimi še zaslužijo svoje ime. Potujoča knjižnica je organizirana še vedno s kovčki. To pa je ^vsod drugje pri nas skorajda ze preživela oblika. Osrednja ptujska knjižnica se je v okviru svojih možnosti po- svečala tudi vzgoji mladih bralcev, zbirala in urejala domoznanstveno gradivo ter seznanjala občinstvo po sredstvih javnega obveščanja s knjižnimi novitetami, ki so se znašle na njenih policah. Letos je odprla dvoje novih izjposojevališč v delovnih organizacijah. Pa tudi strokovno-znanstveno razisko- valno delo v tem letu ni šlo mimo ptujskih knjižničnih delavcev, saj so sklenili, da ob jubileju svoje ustanove izdajo publikacijo, ki naj spregovori o nastanku in delo- vanju vseh knjižnic na ptujskem in ormoškem področju. Zbiranje podatkov je zahtevalo precej dela, predvsem pa veliko časa. Toda ves ta trud ni bil zaman, kajti omenjeni zbornik je pravkar izšel in je na vo^o vsem, ki jih zanima to področje naše kulturne dejavnosti, V prvem delu jubilejnega zbornika ptujske Ljudske m študijske knjižnice se bo lahko bralec seznanil z ustanovitvijo, razvojem in delovanjem vseh oddelkov LISK Ptuj do danes, prav tako pa tudi s knjižnimi dragocenostmi, ki jih hrani ptujska knjižnica. Drugi del je posvečen razmišljanju o knjigi, ki je pomemben dejavnik v naši samoupravni socialistični družbi, in predstavitvi internega dela v knjižnici, V trenem delu pa vabi publikacga bralce v razne druge nekdanje in sedanje ptujsko- ormoške ljudske in šolske knjiž- nice. Na koncu je objavljena še bibliografija sestavkov o knjiž- ničarstvu na našem področju. V splošnem predstavlja pu- blikacija hotenja, prizadevanja in tudi uspehe ptujskih knjižničnih delavcev, ki ob jubileju svoje ustanove ne teijajo nobenega priznanja, saj jim je največje zadovoljstvo zavest, da opravljajo pomembno delo - skrbeti, da bi prispela dobra knjiga v roke slehernemu občanu. Pri omenjenem prizadevanju pa seveda ne manjka številnih težav, ki pestijo knjižnico že nekaj časa, v zadnjem obdobju pa postaja to stanje že prav kritično. Gre namreč za silno prostorsko stisko in za njeno rešitev, ki ji sami knjižnični delavci niso kos. Naj ne bo zamere, če zapišemo, daje zelo malo posluha pri tem pokazala tudi Skupščina občine Ptuj, kije likrati ustanovitelj knjižnice. Da bi zagotovili normalno poslovanje ljudskegin mladinskega oddelka, dokler ne bi knjižnica prišla do svojih novih prostorov, je teklo prizadevanje v to smer, da bi knjižnica za svoje normalno in uspešno delovanje pridobila so- sednje prostore ljudskega in mladinskega oddelka v Krempljevi ul. 2, od koder se misli v kratkem izseliti uprava trgovskega podjetja „Izbira", Toda SO je, kljub sklepu skupščine Kulturne skupnost- občine Ptuj, da mora omenjene prostore dobiti knjižnica, vztrajal na tem, da jih uporabi zase. Dokumentacija kaže, da ji je bila Samoupravna stanovanjska skup- nost občine Ptuj pri takojšnji izstavitvi odločbe v dneh naše zahteve kar najbolj naklonjena. Pri tem je treba povedati, da gryza veliko škodo, če upoštevamo lokacijo ljudske knjižnice. Kakšna je to kratkovidnost in gluhost za reševanje tistih vprašanj, ki jih je ob koncu preteklega leta tako krepko zstavila v svoji akciji SZDL glede družbenega in ekonomskega položaja knjige! Mogoče je prav, da razkrije knjižnica ob svojem jubileju vso svojo perečo pro- blematiko. Najhujši problemi, ki pestijo knjižnico, so torej prostorska stiska, nezadostna kadrovska zasedba in premajhna finančna sredstva, s katerimi ni mogoče dopolnjevati knjižne zaloge v potrebni meri. Za knjižnico so premajhni in neustrezni prostori največja ovira gri izvajanju njenih nalog. Knjižnični delavci so že večkrat opozorili merodajne fo-. rume v občini, da je potrebno takoj pristopiti k reševanju vprašanja novih knjižničnih pro- storov, ker je stanje že prav nevzdržno. Stvari pa se ne morejo premakniti z mrtve točke. Oglejmo si stanje po oddelkih. Študijski oddelek domuje na Trgu svobode 1. Njegovi prostori so dejansko v dveh zgradbah: v stavbi minoritskega samostana, kjer sta skladišče knjig in hodnik, na katerem prireja knjižnica razstave, V II. nadstropju nove poštne stavbe pa so upravni in delovni prostori knjižnice ter čitalnica študijskega oddelka. Oddelek razpolaga s preko 62000 knjižnimi enotami. Letni prirast je okrog 4000 knjig ter 700 revg in časnikov. Zaradi tega je njegovo skladišče, ki meri 230 kv. m, že povsem zatrpano. Postaja resno vprašanje, kam z novimi knjigami in revijami. Skladiščnih prostorov in hodnika, na katerem lahko prireja knjižnica edinole razstave, ni mogoče opevati in so v zimskem času prava ledenica. Tudi čitalnica študijskega oddelka s 24 sedeži postaja zaradi vedno večjega šTevUa študentov in dijakov, ki se kot bralci zatekajo vanjo, med 10 in 16, uro že pretesna. Razen tega je to prehodni prostor, torej ne- primerna za študijsko čitalnico, hkrati pa je še izposojevalnica knjig na dom. Močno premajhen je poleg nje prostor za obdelavo knjig, ki meri 26 kv, m, v njem pa del 7 knjižničnih delavcev, občasno pa še referent za matično službo. Kako daleč je to od normativa, ki podarja knjižničnemu delavcu 8 do 10 kv. m delovnega prostora! Razen tega knjižnica ne ve, kam naj se umakne s 25,000 knjigami, ki jih ima postavljene na knjižnih policah v ceUci nekdanjih ptujskih zaporov na Prešernovi ulici. Od tam se bo knjižnica s knjigami morala umakniti v najbligi prihodnosti, saj omenjeno stavbo obnavljajo za oddelek muzeja NOB. Ljudski oddelek knjižnice deluje v enem prostoru v Krempljevi ul, 2 in razpolaga s preko 11,000 knjigami. V njem je čitalnica z 12 sedeži. Prostor bi ustrezal, če ne bi tudi že postajal premajhen. Mladinski oddelek je izpo- sojevalnica s prostim pristopom do knjig prav tako v Krempjevi ul, 2 in meri vsega 20 kv, m. Oddelek ima že čez 11,000 knjig, Ce pomisUmo, da nastopi ob- dobje, ko obišče ta oddelek dnevno tudi 80 in več izpo- sojevalcev, je delo knjižničaija zares nemogoče, posebno še, ker mora imeti zaradi prostorske stiske do točeno število knjig na policah v dveh vrstah. Tu ni več prostora za namestitev dodatnih knjižnih poUc pa tudi pravljičnih ur in drugih prireditev za vzgojo mladih bralcev v oddelku ni mogoče prirejati. In kaj zahteva normativ za mladinski oddelek knjižnice? Čitalnico z najmanj 30 sedeži, prost pristop do knjig, prostor za katalog in razstavni prostor! Potujoča knjižnica nima last- nega prostora. Referent za matično službo dela občasno v oddelku za obdelavo knjižničnega gradiva, občasno pa v skladišču (poleti, ko ni mraza). Knjige jotujoče knjižnice so kar na lodniku študijskega oddelka v zaprtih omarah. Pereča je tudi kadrovska problematika v Ljudski in študgski knjižnici je zaposlenih 14 delavcev, in sicer: ravnatelj, računovodja, tajnik, administrator v oddelku za strokovno obdelavo knjig, bibliotekar, 2 viga knjižni- č^a-katalogizatoija, 2 vigaknjiž- ničaija-izposojevalca v študijskem oddelku, vigi knjižničar-referent za matično službo, 2 knjižni- čaija-izposojevalca v študij dcem oddelku, vigi knjižničar-referent za matično manipulant, čistilka in kurir s polovično zaposlitvijo. Da bi lahko knjižnica realizirala zastav^ene ci^e, bo nujno potrebn okrepiti kadrovsko zasedbo. Knjižnica bi nujno potrebovala še enep bibliotekarja, 2 viga knjižničaija, I knjižničarskega manipulanta in knjigoveza. Z novimi namestitvami bi pospešila obdelavo knjižničnega gradivin ga tako hitreje dajala v uporabo bralcem. Podaljšala bi laliko izposojevalni čas v ljudskem in mladinskem oddelku, eden od bibliotekaijebi se lahko posvetil strokovni obdelavi knjižničnega gradiva, drugi pa samo domo- znanstveni dejavnosti, raziskoval- nemu delu, akcijam in popu- larizacgi knjižnice. Razen tega bi ustanova z 90.000 knjižnimi enotami in z vso tekočo slovensko periodiko nujno potrebovala tudi knjigoveza. Le tako bi lahko broširanim knjigam podaljševala živ^enjsko dobo, vezala večino revij in marsikatere huje poško- dovane knjige popravila, medtem ko jih mora sedaj izločati. Tudi zaradi nezadostnih finanč- nih sredstev knjižnica ne more ustrezno dopolnjevati knjižne zaloge. Prav t^o ne more dajati v vezavo vrednejših broširanih knjig in revq. Ker nenehno nara.ščajo cene knjigam, bi potrebovia knjižnica za njihov nakup več denarnih sredstev, kajti le tako bi lahko zadostila normativu - 1 nova knjiga na 10 prebivalcev. Naj ob koncu še povemo, da razstavna Ljudska in študijska knjižnica Ptuj v teh dneh, to je od 15. do 25. t, m. v prostorih študijskega oddelka razstavo pu- blikacij in člankov o knjižničarst- vu v ptujski občini, razstavo, ki je prav tako posvečena 30-letnici knjižnice. Uprava LISK vljudno vabi vse Ijubite^e knjige, šole in delovne kolektive, da si jo ogledajo. Drago SULIGOJ MARIJA HORVAT - DELEGATKA 8. KONGRESA JUGOSLOVANSKIH SINDIKATOV Soočanje dveh položajev V torek, 21, novembra bo začel z delom 8, kongres ZS Jugoslavije. Delegatom iz cele Jugoslavije se bodo priključili tudi delegati iz ptujske občme: Janko Bezjak, Tone Florjančič in Marija Horvat. Marija Horvat je zaposlena v Kmetijskem kombinatu Ptuj temeljni organizaciji Farma praši- čev; po osnovnem poklicu je kmetijski tehnik in je operativni vodja proizvodne enote centra za repjodukcijo. Če na kratko jjregledamo njeno življenjsko beleznico, ugotovimo, da je mladost preživela v kmetijsko nerazvitem predelu Haloz. Prav življenje v tempredelu je podkrepilo njeno^ odločitev za šolanje v kmetijski šoli in da bi s svojim delom prispevala k dvigu življenjske ravni na tem področju. Ze takoj na začetku službovanja; najprej je bila pospeševalka v obratu za kooperacijo; se je srečala s problemi ekstenzivne kmetijske proizvodnje, ki so se tesno prepletali s problemi kmečke žene-g^ospodinje in ma- tere. V tistem času je tudi pričela z aktivnim delom v krajevni sk\mnosti. Cez čas se je zaposlila v sedanji temeljni organizaciji. Delo, ki ga opravlja je izredno odgovorno predvsem še zato, ker se dela z „živim materialom". Poleg vseh značilnosti je potrebno omeniti, da se prav v tem trenutku nahaja ta proizvodnja v izjemno težkih razmerah. Tu ne gre zgolj za vprašanje rentabilnosti, vpliva subjektivnih sil, bolezni, po- manjkanja surovin, visokih cen krmil; temveč še za problem fluktuacije delovne sile zaradi težkih pogojev dela. Prav tako ni urejen delovni čas, saj je potrebno delati ob nedeljah, državnih praznikih in v deljenem delovnem času. V kmetijski dejavnosti se je z organiziranjem temeljnih organi- zacij v bistvu stremelo za organizacijo ozkopovezanih proiz- vodnih panog, v povezavi s tejn pa se je zaposlenost uokvirila, Ze tu ponovno naletimo na novi problem,^ ko ni več zaposlitve za noseče ženske in tudi delovne invalide. Kot pravi Marija Horva- tova je iskati izhod iz takšnega stanja v okviru med-tozdovskih dogovorov. K-i^iiio v uuje kfeie« '"^ke dela-'ke " u"-- o:; por : ;:ip - ' '.je TjC; ki nio 33 to^'. -rv ;ovL družbenim razvojem smo dosegli velik napredek tudi pri vključe- vanju žensk, zaposlenih v^ kine- tijstvu v delo na najrazličnejših področjih družbenega in po- litičnega delovanja, zlasti v samoupravnih organih v temeljni organizaciji, delovni organizaciji in v okviru družbeno-politicnih organizacij ter delegatskih od- nosih, Kljub temu pa moramo reči, da z zdajšnjim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Vzrokov, da ne dosegamo večjih juspehov je več. Med nje sodijo težki delovni pogoji, obremenitve z domačim detom, veliko delavk pa je tudi takšnih, ki imajo doma majhne kmetije in jih po končanem delu v temeljni organizaciji, čaka se delo na domačih njivskih površinah. Takšna obremenitev pa vodi do najrazličnejših obolenj, inva- lidnosti in tudi do zmanjšanja delovne sposobnosti. Pri izboljševanju družbeno- ekonomskega in političnega po- ložaja žensk, zaposli P.:;, v kme- tijstvu še vedno obstaja vrsta nerešenih problemov. Med temi je največji problem varstvo otrok. Otroško varstvo je torej potrebno nujno širiti. "Tov, Htfrvšto^va se posebej poudarja, da bi sc zlasti sindikalne or^ar! jacijl- mor:.! : -olj kot dpslej -fmati /a -takofostnejs« iz- obraševri;,Jo, pokH.;no uvelia-lia^ rie ženske mladine. Ce bi t;idi . ;rnenaii heno-ekonomski :n politični položaj ženske,^ za- poslene v kmetijstvu s položajem kmečke proizvajalke, bi tudi ugotovili, da je zaposlena ženska v mnogo boljšem položaju. Pri uveljavljanju položaja kmečke Eroizvajalke smo šele na začetku, e-ta se mora namreč skozi najrazličnejše oblike sodelovanja uveljaviti, saj ji bo združevanje dela, sredstev in zemlje dalo tudi določen samoupravni položaj v zadrugi ali delovni organizaciji. Samoupravni družbeno-eko- nomski odnosi v kmetijstvu bodo ustvarili tudi pogoje za hitrejše uveljavljanje kmečke ženske, kot ji to pripada v skladu z njenim delom, Z uveljavljanjem nosilca po; godbe, še posebej tam, kjer je mož zaposlen bo lahko ženska dosegla boljši družbeno-ekonomski , in politični položaj. Poleg vprašanj zdravstvenega, invalidskega zna- čaja, bo potrebno še ustrezno rešiti^ vprašanje socialne varnosti kmečke proizvajalke. Veliko bo potrebno še storiti na področju izobraževanja kmečke ženske. Prav gotovo pa je nujno, da se ustrezno resi tudi vprašanje varstva otrok tudi teh žensk. Nedvomno pa je tudi, da je prihodnost kmetij v preusmeritvi m združevanju proizvodnje. Na kmetijah tudi primanjkuje spo- sobnih mladih ljudi. Ustvariti je potrebno takšne pogoje, da se bo tudi mlad človek odločil za ustvarjalno in zdravo delo v kmetijstvu. Vprašanje, ki smo ga načeli je izredno široko; obenem pa še zelo neobdelano, saj smo se ga doslej bolj ali manj zavestno izogibali O položaju kmetijske delavke in kmečke ženske — proizvajalke tudi nismo govorili na minulem slovenskem kongresu, morda bo o tem več govora na bližnjem kongresu jugoslovanskih sindi- katov. Zato tudi tov. Horvatova namerava na kongresu razpravljati o položaju kmetijske delavke in kmečke proizvajalke, seveda če bo mogoče. Sicer ga je potrebno ob tem izreči določeno kritiko, saj bi lahko, če smo že določili, da o tem spregovorimo na kor^resu, stame tudi analizirali. ^''arija Horvat je ie- več let •ik!H ha" sindikalna debvTca: na- alcti^O delt) je"' tudi. •jdficit-a na kongresu, Oč ko gri!^ pa pfKrfkaie, ^a bi i^robJ^matikn roJr.jb- neje ra/ienil. Pripravila: MG Marija Horvat Proslave ob GO letnici bojev za severno mejo Na prispevek Draga Bezjaka iz Maribora „Ali bo Maribor ostal brez spomenika svojemu osvoboditelju feneralu Rudolfu Maistru? ", ki smo ga objavili v edniku, 12. oktobra 1978, nam je Tomaž Kšela, novinar Tanjuga in član OK SZDL Maribor poslal daljši sestavek iz katerega povzemamo najbistvenejše. Sestavek je v bistvu odgovor na razmišljanja Draga Bezjaka. Koordinacijski odbor za pripravo proslave ob 60-letnici bojev za severno mejo pri predsedstvu OK SZDL Maribor bo organiziral proslavo ob 60-letnici, ki bo v Unionski dvorani v Mariboru s slavnostnim govorom in kulturnim programom, po proslavi pa bo za udeležence bojev za severno mejo tovariško srečanje. Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi krajevne skupnosti Šentilj so v soboto, 11, novembra organizirale pjoslavo, ob tem so v stavbi slovenskega doma v Šentilju odkrili spominsko ploščo, pred stavbo osnovne sole Rudolfa Maistra pa so postavili kip prvega slovenskega generala. Ta kip Rudolfa Maistra je dala mestna občina Maribor odliti v bron že leta 1934. Ob vdoru okupatorja leta 1941 so narodno zavedni občani kip skrili in tako obvarovali pred uničenjem. Nato je kip stal v pokrajinskem muzeju,^ od leta 1970 je bil spet v zgradbi občinske skupščine, od sobote dalje, pa stoji pred stavbo OŠ v Šentilju. Povezano s to proslavo so v soboto odprli tudi modernizirano cesto Jarenina—Šentilj v dolžini 5,5 km, V muzeju NOB v Mariboru je že dalj časa na ogled razstava „Boj za Maribvfto marksistično analizo^ celotnega spleta dogajanj na r^ašem območju v času, ko so borci za severno m^jo bUi bpj za politično in pacionalno osvo^ditev. Uredništvo 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 16. november 1978 — TEDNIK Za boljšo obrambo pred točo Zemljepisni položaj Slovenije v meteorološkem smislu je tak, da moč- no spodbuja razvoj nevihtnih oblakov. Delovanje točonosnih oblakov je moč umetno zmanjševati in s tem preprečiti ali vsaj zmanjšati škodo na hranjenih zemljiščih od 3 do 5 krat. Doslej je bila obramba pred točo orga- nizirana le v naši — podravski regiji in na Primorskem. Sedaj je v javni razpravi predlog za izdajo zakona o sistemu obrambe pred točo. Temeljno načelo tega zakona je obvarovati kmetijske pridelke in druge materialne dobrine pred škodo, ki jo povzroči toča. To pa je možno le z enotnim sistemom obrambe pred točo. Spričo izkušenj, ki smo jih na našem območju že pridobili in zaradi koristnosti delovanja sistema obram- be pred točo, lahko izdajo takega zakona le podpremo, saj zagotavlja še čvrstejšo obrambo pred točo, istočasno pa pocenitev delovanja sistema obrambe. Zbori skupščine občine Ptuj so predlog za izdajo zakona podprli. Ob tem je bil poudarjen poseben družbeni pomen sistema obrambe pred točo, ki ni bistven samo za kmetijstvo, temveč za celotno gospodarstvo. Delegati so tudi opozorili na to, da morajo biti dolžnosti zavarovalnih skupnosti in ustanovitev rizičnega sklada posebej opredeljene v zakonu. Vanj je treba vključiti tudi sporazumevanje z letalsko službo in določiti odgovornosti, če zaradi poletov letal določena območja ne bodo ali bodo le delno hranjena. O ureditvi prodaje na drobno ,,Na območju občine Ptuj lahko delovni ljudje sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno živil, časopisov, knjig, papir-- ja, vžigalic ter galanterijskih in drugih proizvodov na podlagi pismene pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi" — je zapisano v enem od členov osnutka odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagov- nem prometu, ki je bil v razpravi na zadnji seji zborov skupščine občine Ptuj. Iz obrazložitve smo lahko razbrali, da je predsedstvo republiške konference SZDL in ČGP Delo zaprosilo vse občine, da bi sprejele ustrezni odlok, na podlagi katerega bi lahko uredili delo prodajalcev časnikov bodi- si v kioskih ali na drugih prodajnih mestih, ki po sedanjem sistemu niso rentabilni, ukiniti pa jih ni moč, saj je dejavnost razširjenja tiska posebne- ga družbenega pomena. Glede na določbe ustreznega zakona, lahko občinska skupščina sprej- me tak odlok na podlagi mnenja sveta potrošnikov. Zato je izvršni svet SO Ptuj že v začetku junija letos poslal vsem 35 svetom potrošnikov v KS na območju občine dopis z obrazložitvijo zadeve in zaprosilom za mnenje sve- tov. Odziv je bil sicer bolj slab, verjetno je vmes administrativna malomar- nost, ker je odgovorilo le malo svetov potrošnikov, toda večina teh je podprla izdajo takega odloka, kar je bilo izvršnemu svetu podlaga, da je zborom SO Ptuj predložil osnutek odloka, ki so ga vsi delegati enotno podprli. FF Zakon o preživninskem varstvu kmetov Zakon o preživninskem varstvu kmetov ureja pogoje in postopek za pridobitev pravice kmetov do preživninskega varstva, ki oddajo svoje zemljišče družbeno pravni osebni na podlagi odpovedi lastninski pravici ali v obliki izjave, da bo kmetijsko zemljišče po njihovi smrti prešlo v družbe- no lastnino, to pa pod pogojem, da je pravico do preživnine možno koristi- ti ob starosti 65 oz. 60 let in ob oddaji 2 ha kmetijskih oziroma 3 ha gozd- nih zemljišč. Preživnina po tem zakonu ni oblika trajnega reševanja in izboljšanja socialnega položaja, pač pa le povečuje socialno varnost osta- relih in za delo nezmožnih kmetov, in to samo tistih, za katerih zemljo obstoji interes za prevzem. To pa pomeni, da možnosti za pridobitev pre- živnine ne bodo enake, ker se bo proces oblikovanja združenih kmetijskih kompleksov v glavnem odvijal na ravninskih predelih. Poglavitna rešitev socialnega položaja kmetov je še vedno njihovo osebno delo in pravice, ki jih pridobijo na podlagi osebnega dela. K predlogu za izdajo zakona smo v javni razpravi predlagali, da se reši vprašanje preživnine kmetov, ki le-to prejemajo po občinskih odlokih in so družbi zemljo že oddali ter da se proučijo možnosti vrnitve preživnine na moža in ženo. Pripombe so bile upoštevane. Zbori skupščine občine Ptuj so z manjšimi dopolnitvami in opozorili, da je nujno dopolniti tudi druge predpise, ki so vezani na določila tega zakona, predloženi osnutek sprejeli. Delegacija KS Juršinci pa je v zboru krajevnih skupnosti opozorila na problem starih kmetov, ki svoje imetje izročijo otrokom ali svojcem, teh določila zakona ne ščitijo. Na ta problem opozarjajo zaradi tega, ker se na podeželju često dogaja, da stare in za delo nezmožne starše lastni otroci zapustijo, obiščejo jih le ob trgatvi, koiinah in seveda, ko se deduje. Predlagali so, da naj tudi ta problem zajame pred- lagani republiški zakon. ZnačUni čebelnjak v Sitežu v gornjih Halozah Foto: R Dinar iz kmetijstva nazaj v kmetijstvo" Zbori skupščine občine Ptuj so na zadnji seji med drugim razpravljali tudi o predlogih za izdajo zakonov in o osnutkih novih kmetijskih zakonov. Med drugimi tudi o predlogu za izdajo zakona o hranilno kreditnih organizaci- jah s tezami. Ta predlog ocenjuje stanje na področju hranilništva v SRS kot pomemben vir sredstev, ki so na razpolago za financiranje tekoče in razširjene reprodukcije in je tako pomemben vir investicijskih odločitev in kreditiranja družbeno usmerjene proizvodnje kmetov kooperantov. To je tudi najčvrstejša vez med kmetom in zadružno organizacijo. Novi zakon o hranilno kreditnih službah bo uskladil poslovanje na tem področju z drugo zakonodajo, hranilno kreditnim organizacijam bo prinesel nov pravni položaj, omogočil celovito urejanje finančnih poslov med kmeti in zadružno organizacijo, hkrati pa omogočil. izvajanje njene družbene vloge na vasi. Zato se "bodo te službe v prihodnje prav gotovo okrepile in tako uspešneje izpolnjevale svojo nalogo pri razvoju zadružništva. Ob javni razpravi v ptujski občini so bila podprta stališča Poslovnega združenja zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, zato so na predlog izvršnega sveta skupščine občine Ptuj v vseh treh zborih podprli stališča poslovnega združenja, ki ugotavlja že doslej uspešen razvoj hranilno kreditne službe v Sloveniji in meni, da bi s sprejemom predloženih tez zakona zavrli že utečen, od kmetov dobro sprejeti sistem financiranja njihovih naložb. Nadalje opozarjajo, da v tezah ni jasno določeno kdo ustanovi hranilno kreditno službo in smatrajo, da to službo lahko ustanovi vsaka temeljna in druga organizacija kmetijske ali gozdarske dejavnosti na podlagi samoupravne odločitve kmetov in delavcev. Z novim zako- nom je treba napraviti tudi korak naprej v aktivnosti hranilno kreditnih služb, da bodo lahko te celovito reševale vsa vprašanja financiranja razvojnih programov združenih kmetov. Predlagajo tudi, da naj bo hranilno kreditna služba kot samoupravna finančna organizacija pravna oseba z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. Tudi način jamstva za hranilne vloge, ki je naveden v tezah zakona ni sprejem- ljiv, zato ga je treba opredeliti boljše. Prav tako predlagajo, da nadomestilo za del obresti od investicijskih kreditov, ki pomeni spodbujanje naložb v kmetijstvo in zaradi cenejše proizvodnje hrane, mora nujno ostati. Namen vseh pripomb je, da novi zakon ne bi oviral, temveč pospeševal uresničitev srednjeročnega programa razvoja kmetijstva, da bo še bolj spodbujal interes za povečanje kmetijske proizvodnje. FF Stališča, pripombe in predlogi h kmetijskim zakonom Zbori skupščine občine Ptuj so na seji, 7. novembra 1978 obravnavali besedila novih kmetijskih zakonov, ki jih sprejemajo zbori skupščine SR Slovenije. S tem je na našem ob- močju bil sklenjen tretji krog razprav o ,,pake- tu" kmetijskih zakonov. Konkretno gre za osnutke — zakona o združevanju kmetov, — zakona o kmetijskih zemljiščih, — zakona o preživninskem varstvu in — zakona o intervencijah v kmetijstvu in po- rabi hrane. Iz uvodnega poročila na sejah zborov, ki ga je pripravila Zvonka Kneževič, članica občin- skega izvršnega sveta, stališč, pripomb in pre- dlogov, ki jih je pripravil izvršni svet ter razpra- ve in sklepov na sejah posameznih zborov, smo pripravili kratek povzetek. Poudariti je treba, da je na podlagi prizade- vanj za razvoj kmetijstva, posebej velja omeniti dokumente ZKS o kmetijstvu iz leta 1970, po letu 1975 celotna ponudba hrane že večja, kljub temu pa je gospodarski položaj našega kmetij- stva nezavidljiv. Upoštevati je treba, da kmetij- stvo že nekaj let nazaj ni imelo normalne letine, da sta zadnji dve leti glede na vremenske razme- re za kmetijstvo katastrofalni, zato ne more do- segati normalne, kaj šele optimalne kmetijske proizvodnje. V tem smislu predstavljajo predvsem omenje- ni štirje osnutki zakonov temelj pravnega ure- janja sprejete politike, sočasno pa so navedeni zakoni nova spodbuda za doseganje boljših rezultatov in hitrejših sprememb pri usmeritvi razvoja za doseganje boljše produktivnosti dela, pri procesu pospešitve združevanja kmetov, pri večji skrbi za rast organizacij združenega dela in boljše izkoriščanje naravnih možnosti in tem možnostim prilagojenim programom. FF Zakon o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane Zakon o intervencijah v kmetijstvu in )orabi hrane ureja sistem intervencij v cmetijski proizvodnji zaradi uresničeva- li a pogojev za izvedbo planskih nalog na podroqu proizvodnje hrane, prehranske politike in za izvajanje dogovorjene politike cen pri posameznih prehranskih proizvodih. V javni razpra\i k predlogu za izdajo navedenega z^ona nismo posredoval pripomb, k osnutku zakona pa je posredovala svoje stališče SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj. Ugotavlja, da 11. člen osnutka zakona povelja del nalog, katere že opravlja navedena skupnost, občinskemu samo- upravnemu skladu za intervencije, kar pa pomeni dupliranje nalog. Zato predlaga dopolnitev zakona v tem smislu, da se naj 11. člen dopolni z določbami o SIS za pospeševanje kmetijstva ali pa se naloge dosedanje SIS za pospeševanje kmetijstva prenesejo na sklad za intervencije. Delegati zborov so osnutek zakona v načelu podprli z zahtevo, da se predhodno razčisti obseg dela in nalog občinskega samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in SIS za pospeševanje kmetijstva. Zlasti zbor združenega dela je opozoril na ureditev tega vprašarga, da se tako prepreči dvotirnost združevanja in usmerjanja sredstev za enake namene. Čeprav je katastrofalna pozeba dve leti zapovrs^'o in letos še toča močno prizadela naše vinograde, je ta klopotec v Slatini pri Ciikulanah prispeval k tradicionalnemu, za vinorc^ne Haloze tako značilnemu jesenskemu vzdu^u Foto: R Zakon o združevanju kmetov Zakon o združevanju kmetov predstavlja podlago za urejanje medsebojnih razmerij kmetov v procesu skupnega načrtovanja, skupne proizvodnje ter ustvarjanja in delitve dohodka in sicer takrat, ko se kmetje prostovoljno ob doslednem spoštovanju zaseb- ne lastnine in na podlagi svojega interesa zaradi povečanja produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela združujejo v različne oblike zadružne organiziranosti. Na osnovi združeva- nja daje zakon kmetom možnost upravljanja in razpolaganja z družbenimi sredstvi s povezova- njem z delavci živilske industrije in trgovine pa možnost vključevanja v celovit sistem samoupravno organiziranega združenega dela, kar pomeni izenačitev z delavci v združenem delu. Temeljni cilj zakona je organizirana proizvodnja na-osnovi skupnih planov in s tem izvajanje začrtanega samoupravnega razvoja v zasebnem kmetijstvu. Ob javni razpravi ob spomladanskih mesecih letos k predlogu za izdajo navedenega zakona v ptujski občini nismo imeli pripomb, prav tako ne k osnutku, razen nekaterih pripomb odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenoekonomskih odnosov in odbora za proučevanje vprašanj na področju družbenopolitičnega sistema DPZ zbora skupščine občine Ptuj. Na seji zbora združenega dela SO Ptuj so menili, da v osnutku zakona niso dovolj opredeljene predn6sti med položajem združenega kmeta, člana in individualnega kmeta, pri čemer se slednjemu pripisujejo večje pravice pri upravljanju kot pa z obveznostmi. Takšna opredeljenost ne nakazuje dovolj vseh prednosti, ki bi jih naj imeli člani od tistih, ki le občasno pogodbeno sodelujejo s kmetijsko organizacijo. Na pobudo ptujske delegacije v organih Zadružne zveze Slovenije je v skupščinski razpravi bilo sprejeto načelo, naj se kmečke skupnosti po 56. čl. osnutka zakona tudi v bodoče obvezno registrirajo. Takšno določilo je potrebno predvsem zaradi tega, ker je s tem zagotovljena večja pravna in materialna varnost, zlasti pri tistih skupnostih, ki so deležne večjih investicijskih naložb. Zbor je dal podporo tudi nekaterim predlogom, izoblikovanim v zadružni zvezi, ki govori o organizacijah združenih kmetov, ki predstavljajo del teritorialno zaokrožene celote na določenem območju, o davčnem sistemu, ki ne sme biti destimulativen in ki naj ne postane ovira za smelejše in hitrejše uresničevanje naših srednje in dolgoročnih razvojnih programov kmetijstva, zato so predlagali, da v zakonu naj ne bo določil o načinih obdavčevanja. Zakon o kmetijskih zemljiščih Zakon o kmetijskih zemljiščih ureja varstvo kmetijskih zemljišč in pomeni dolgoročno podlago za spreminjanje zemljiške strukture. Najpomembnejše poglavje tega zakona so posvečena položaju kmeta, nalogam kmetijskih zemljiških skupnosti, varstvu kmetijskih zemljišč, kmetijskemu zemljiškemu maksimumu in kmetijskemu zemljiškemu skladu ter kmetij- skim zemljiškim operacijam. V osnutku je dana podpora opredelitvi kme- ta, ki je zasnovana na osebnem delu na zemlji, ustrezni usposobljenosti in pomenu kmetijske dejavnosti v dohodku, kar pa je le način za določitev obsega lastnine. Pomembno vlogo pri uresničevanju kmetijske politike ima prostorski načrt, ki je neposredna podlaga celovitega odločanja o posegih v pro- stor. Varstvo kmetijskega prostora je osnova visokoproduktivne sodobno zasnovane kmetij- ske proizvodnje v organizacijah združenega dela in na zemljiščih združenih kmetov, kjer ima vsak kos zemlje svoje jasno določeno mesto, v načrtih teh organizacij. Zmanjševanje in ogro- žanje kmetijskih površin ni le zmanjševanje dohodkov zaposlenih v kmetijstvu, ampak zmanjševanje celotnih razvojnih možnosti. Zato je varstvo kmetijskih zemljišč, organiziranost kmetijskih zemljiških skupnosti, izvajanje kme- tijskih prostorskih operacij v zakonu usmerjeno v takšno organizacijo proizvodnje, ki daje možnosti za največje ekonomske rezultate. V javni razpravi o predlogu za izdajo zakona smo v ptujski občini sprejeli stališča, s katerimi smo se opredelili za ločitev položaja kmeta in nekmeta, podpirali smo varstvo kmetijskih zemljišč in odklanjali nadaljnjo drobitev kme- tijskih zemljišč, zavzemali smo se za organizira- no in programsko urejanje kmetijskih zemljišč in nalog v kmetijstvu ter iskali izhod za pospe- šeno melioracijo kmetijskih zemljišč ne glede na prekoračitve kmetijskega zemljiškega maksimu- ma. V osnutku so naše pripombe upoštevane ali pa je celotna materija urejena nekoliko drugače kot v predlogu za izdajo. Odprto je še vedno vprašanje prekoračitve maksimuma na meliora- ci.i=;kib povr-rah V -tališčih pripombah in predlogi!, k knietijSKi..i ^k^noii. svoj r- - ' tej zadevi ponavljamo Občinski izvršm svet jc k osnutku tega zako- na, na podlagi javne razprave v ptujski občini, dal pripombo, da se naj gradnja objektov za perutnino prav tako upošteva kot gradnja za re- jo govedi in ostalih domačih živali, predlagali so, da se naj odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v Sloveniji poenoti in nekatere bolj določne opredelitve. Opozorili so tudi na to, da v Sloveniji še nimamo pravilnika o razvrščanju kmetijskih kultur, kar naj pristojni republiški organ čimprej uredi. V zboru združenega dela so opozorili na 4. člen, ker menijo, da bo najbolj problematično doseganje ene tretjine poprečnega osebnega dohodka v SRS na hribovitih in manj produkti- vnih zemljiščih, zato so podprli predlog, da vre- dnotenje proizvodnje in storitev določi vsaka občinska skupščina za svoje območje. V razpravi so bili izrečeni tudi pomisleki gle- de določila v zak.onu, da mora tisti, ki izkorišča kamen, mivko, pesek, lončarsko ali opekarsko glino, plačati prispevek v višini 5 odstotkov od _ . v^n:;, io, jr V; tak-^ '"lo lahko le r: nc.: ..Ij. . ; ' > niu krpjr -'^^v^-jtjnii. rvJ: " . TEDNIK november 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 POGOVOR Z ALOJZOM ČUČKOM. PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA ODBORA OBMOČNE SKUPNOSTI ZA Pn DEJAVNOST PODRAVSKE REGIJE v OBČINI PTUJ NITI TRIJE TELEFONI NA 100 PREBIVALCEV V občini Ptuj živi in dela nekaj nad 67 tisoč prebivalcev. Telefonskih naročnikov je 1710 ali 2876 vseh telefonskih aparatov pri zasebnikih in tistih v združenem delu. Na 100 prebivalcev to- rej v občini ne premoremo niti tri telefone, ali natančneje 2,55 telefona na 100 prebivalcev (številka je nekoliko višja, če upoštevamo še telefone v združenem delu, znašajo štirje telefo- ni na 100 prebivalcev). Kako je z avtomobili in TV sprejemniki? Na 100 prebivalcev je v občini Ptuj 10 avtomobilov in 16 TV sprejemnikov... Po številu telefonskih naročnikov je občina Ptuj v SR Sloveniji na repu lestvice. Za nami so še občine Lendava, Lenart, Ormož, Radlje in še nekatere manj razvite. Zato ni naključje, da se je v podravski regiji oblikovala območna inte- resna skupnost za PTT dejavnost in na osnovi te se bodo že v začetku prihodnjega leta oblikovale enote območne skupnosti za PTT dejavnosti. In kakšno funkcijo bodo enote imele? O tem je Alojz Cuček, predsednik IO območne skupnosti za PTT dejavnosti v Mariboru povedal naslednic: ,,Za oDUkovanje enot obmoČmli skupnosti smo izhajali iz določil zakona o interesnih skupnostih za PTT promet, kjer je zapisano, da lahko območne skupnosti ustanovijo enote ter tako neposredno uresničujejo samoupravne pravice in interese uporabnikov in izvajalcev PTT storitev. V enotah skupnosti (oblikovane naj bi bile v občinah in tudi v KS) se morajo uresničevati skupni interesi združenega dela. krajevnih skupnosti in PTT organizacij na ožjem območju. V enotah bo potekalo usklajevanje razvoja lokalnega PTT omrežja in PTT kapacitet na območju občine ali krajevne skupnosti. Na tej ravni bo moralo potekati tudi neposredno povezovanje PTT dejavnosti s komunalnimi skupnostmi, s stanovanjsko, kmetijsko zemljiško in drugimi skupnostmi. Tudi finančne zadeve bomo morali urejevati v enoti območne skupnosti". Kje bomo uresničevali interese in potrebe po PTT storitvah? ,,Izražanje in usklajevanje interesov ter po- treb v enoti in njihovo usklajevanje z možnostmi je mogoče uresničiti le na osnovi delegatskih odnosov. Zato se mora samo- upravni organ enote, odbor ali zbor enote, oblikovati kot mesto sporazumevanja in us- klajevanja interesov uporabnikov in izvajalcev. Zbor delegatov ni neposredni organ samo- upravljanja, kajti to nalogo ima skupščina ob- močne skupnosti. Zato bodo občani na pro- gram razvoja lahko vplivali prek enote. Misli- mo, da je tak odnos dovolj neposreden in kon- kreten." In konkretne pristojnosti? ,,Naj na kratko strnem dosedanja razmišlja- nja in jih povežem s konkretnimi zamislimi. Naloge s področja PTT dejavnosti je že sprejela skupščina območne skupnosti za PTT promet in naj navedem nekatere: prav gotovo med najpomembnejše sodi skrb za uresničevanje družbenega plana občine kar zadeva razvoj PTT omrežja. Temu sledi usklajevanje intere- sov in potreb razvoja PTT kapacitet na obmo- čju enote med združenim delom, KS, PTT or- ganizacijami in družbenopolitično skupnostjo. Tudi dogovarjanje za združevanje sredstev sodi med naloge enote. Enota skupnosti se bo mora- la povezovati z nekaterimi komunalnimi skup- nostmi in tudi z drugimi SIS v občini. Ob koncu bi želel izraziti vzpodbudno dejstvo, da je pobudo za oblikovanje enote in solidarnostnega sklada denarnih sredstev za razvoj telefonskega omrežja na manjrazvitih in obmejnih območjih dala prav OK SZDL Ptuj. Tako se nam tudi na tem področju gospodarskih dejavnosti obetajo boljši časi. Morda je to že akcija: Telefon v vsako vas! zk Več O organizirani družbeni prehrani v ptujski občini bo potrebno v prihodnje celoviteje in odgovorneje pristopiti k uresničeva- nju programa družbene prehrane. Te naloge so podrobno opredeljene tudi v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976 — 1980. Proiz- vodnja hrane, preskrba z živili in družbena pre- hrana imajo velik vpliv na osebni in družbeni standard, zdravje ljudi in njihovo delovno ustvarjalnost. V družbenem planu je še posebej poudarjeno, da je potrebno večjo skrb posvetiti urejeni in kakovostni prehrani v šolah, vzgojno- varstvenih ustanovah, dijaških in študentskih domovih, domovih za ostarele, samskih domo- vih in tistim delavcem, ki prebivajo v slabih sta- novanjskih razmerah. K temu je potrebno dodati še naloge za uresničevanje potreb na področju organiziranega prehranjevanja med delom, izven doma in delovnega časa ter pri povečanju zmog- ljivosti samopostrežnih restavracij. Povzetki raziskovalne naloge ,,Družbena pre- hrana — centralna priprave in distribucija L fa- ze" so bile prav tako posredovane v razpravo or- ganizacijam združenega dela. O tem je na zadnji seji razpravljal tudi izvršni svet skupščine občine Ptuj ter k ostalim stališčem med drugim predla- gal, da morajo zlasti organizacije s področja proizvodnje, predelave, gostinstva, trgovine in potrošnje v ptujski občini temeljito proučiti vse možnosti za vključevanje v uresničevanje pro- grama družbene prehrane v SR Sloveniji. Izvršni svet je razpravljal tudi o osnutku odlo- ka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin ter narave v občini Ptuj in odloku o raz- glasitvi in zavarovanju naravnih območij in spo- menikov narave v občini Ptuj. Vsebina obeh pa je vezana na uresničevanje nalog pri varovanju okolja in izboljšanju človekovega delovnega in življenjskega prostora kot smo določili v različ- nih zakonskih in drugih dokumentih. V razpravo o osnutkih bi se naj posebej zavzeto vključile kmetijske in gozdarske organizacije, je med drugim predlagal izvršni svet. Pri tem gre zlasti za vprašanje zavarovanih območij in spomeni- kov narave na območju občine. Člani izvršnega sveta so se ob tej priložnosti seznanili tudi s poročilom o stanju in razvoju ci- vilne zaščite v občini. Enote civilne zaščite so ustanovljene v vseh krajevnih skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah. V zadnjem času so zabeležile večje uspehe zlasti na podr^ju organiziranja, vključevanja in izobraževanja pripadnikov enot civilne zaščite. V nadaljevanju dela je izvršni svet razpravljal Se o družbenem dogovoru o financiranju temelj- nega sodišča Maribor in temeljnega javnega to- žilstva Maribor ter soglašal z imenovanjem od- bora za organizirano rastlinsko proizvodnjo s posebnim poudarkom na sladkorni pesi. MG Priznanja za več kot 4500 kg mleka Prejšnji teden so v obdravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo v Ptigu podelili priznanja živinorejske poslovne skupnosti Slovenge vsem tistim oreaniziianim rejcem, ki so v minulem letu pri molži doseli v povprequ več kot 4500 kilogramov mleka na kravo. Nekatere izmed njih smo povprašali, kaj jim priznanje pomeni in kaj mislijo o pridelovanju mleka in vzreji telic. ^ Alojz Fingušt, kmetovalec iz Orehove vasiT ^Priznanje mi pomeni nekakšno tolažbo, kajti s^znal sem, da ob reji in proizvodnji mleka nisem sam. Ob meni je še nekdo, ki budno premija moj razvoj. Nagrada je vsekakor vzpodbudna za nadaynje delo. V hlevu imam IST laav molznic in sem kooperant KZ Rače. Tudi njihova pomoč se odraža v tem priznanju. No, če že govorim o pomoči, ne smem prezreti vsa prizadevanja ptiijsk^ zavoda za veterinarstvo in živinorejo. Strokovnjaki, ki nas obiskujgo nam veliko svetiijejo in reči moram, da dobro svetujejo. Tudi v prihodnje bom ostal pri proizvodnji govedi in mleka. Upam, da se bo trenutna situacija izbojšala in spet bodo za nas boljši časi. Potrebno je, da se spremeni cena mesa in mleka." Tilčka Meznarič, delala na farmi v Pekrah: „Priznanje, ki ga je dobila naša temeljna organizacga nas osrečuje in seveda tudi obvezuje. 33 let delam nri mariborskem -^okombinatu in ob tq priložnosti moram reči, da so delovni pogoji danes veliko boljši kot nekoč. Zato tudi ni naključje da smo na farmi v Pekrah dosegli tako imenitne uspehe pri molži. V hlevu je okoli 120 krav in od petih delavcev je odvisna celotna proizvodnja mleka, v mislih imam molžo in krmljenje. Mislim, da bomo v letošnjem letu še boljši. Pogoji so dani. še bolje bo, ko bodo delavci zvedeli za našo prihodnost. Namreč veliko se govori o ukinitvi farme." Jože Lobnik, kmetovalec iz Bohove: „Lani sem z 12 kravami do^el nekaj nad 4500 kg mleka v povpiei^u. Priznanje, ki sem ga dobil v Pt^u prav gotovo pomeni priznanje moji prizadevnosti na podroqu proizvodnje mleka. V letošnjem letu pričakujem še boljše povpre^e. Ce hočeš doseči takšno povprečje moraš iti z razvojem prehranjevanja govedi. Potrebno je upoštevati navodila strokovnjakov in uspeh ne izostane. Doma imam 4 silose. Cez zimo bom imel odprt koruzni in travni silos,, prek poletja pa poleg dnevne paše krmim še s, koruzno silazo. Ja, kar precej je besed o tem, M se rga živine ne izplača, kar držalo bo, če mumo v mislih nizke premije in nizke cene. Prihodnje leto moramo ^anjo situacgo popraviti" zk Alojz Fingušt, Tilčka Meznarič in Jože Lobnik. Posnetdc: zk VEC POZORNOSTI INOVACIJAM v letošnjem letu je komisija za inventivno dejavnost, ta deluje pri občinskem sindikalnem svetu Slovenska Bistrica, izvedla zanimivo mketo o stanju inovacijske dejavnosti^v- občini. Odgovori, ki sicer niso prišli iz vseh TOZD in OZD kamor so anketo poslali, zgovorno p::^ajo o ležavnosti poii, pv> kaien se inventivna lejavncb- komika pr^/ii cV-h-. ^odoba je toliko lasnejša, ker ;o na arJ ^ odgovorile vse večje delovne organizacije v občini. Na anketo iO dobili 20 odgovorov iz TOZD in OZD, od teh pa jih ima samo 12 že izdelane normativne akte in ustanovljene komisije za inventivno dejavnost. Takšnemu stanju zanimanja za pospeševanje proizvodnih izboljšav ter pridobitev so podobni tudi doseženi rezultati. Samostojnega izuma v preteklem letu v bistriški občini ni bilo prijavljenega. Nekoliko več je bilo poslanih predtogbv'-za tdirtičfre feboljia^-e, 'od' katerih je 2D komisija tudi potrdila,-ter so bili izvedeni v pj-aksi. Njihova izračimaina' gospodarska vred- nost pa znaša 490.000.00 dinarjev. v letošnjem letu sta občinska raziskovalna skupnost in komisija za mventivno dejavnost pri OSS Slovenska Bistrica podelili skupini inovatorjev iz delovne organizacije IMPOL za najuspešnejšo inovacijo v letu 1977 skupno 5.000 dinarjev. V tej delov: ->rganizaciji je inovt.cijska dejavnost ludi naj j razširjena. Vse pretekle inovacije so oile ustvarjene v delovnih orgamzaajah IMPOL slovenska Bistrica, Lesno industrijski obrat LIO TOZD Oplotnica in v delovnem kolektivu ISKRA Teia Ljubljana, ki ima svoje delovne enote tudi na območju bistriške občine. Žal so bile v večini tukaj inovacije dosežene v sredinah izven obratov v Makolah ali Poljčanah. Ob tako malem St.viiu prijavljenih pred'ogov izboljšav je zani.-^i; « ! j,otoviwr\ da je v>,:; ko izboljšav /-aradi /a^- -i«" .■..tili v 'Strjpka, pri; . in ovrednotenj 'U fo :>.,iaio neui iiičenih. Komisija ' j^pei«. predvsem zaradi pomanjkanja potrebnih kadrov, opraviti svoje naloge v ustreznem času. V občini Slovenska Bistrica pride na 1000 zaposlenih 7,16 predlagateljev izboljšav. Število njihovih predlogov pa je še nižje, precej pod slovenskim poprečjem. Največ predlogov je doslej prihajalo iz vrst visokokvalificiranih delavcev. V občini Slovenska Bistrica si zato prizadevajo, da bi inovacijski dejavnosti v ttrilhodrijfeni' obdobjd' ♦ vs6h sredinih' kjer 6bstojajo zat6 rfibžnostfj pbsVetilj Veo- večanje vpliva cen v letu 1979 za 11,0% (količnik 1,11), za leto 1980 pa se izhaja le iz realne rasti, — da bo potrebno za leto 1978 izvršiti poračun glede na nižjo ali višjo rast družbenega proizvoda od predvidene za to leto in sicer po za- ključnih računih v februarju 1979 (določila sprejetih aneksov k samo- upravnim sporazumom). Glede na planirano rast družbenega proizvo- da in ocene po polletnih rezultatih gospodarjenja bo količnik orienta- cijsko znašal 1,04 (predvidena rast' družbenega proizvoda in po resolu- ciji je 20 ocena je 24 %). Izhajajoč iz teh razvojnih izhodišč za oblikovanje skupne po- rabe za leti 1979 in 1980 ter v uvodu omenjenih temeljnih izhodišč sred- njeročnih planskih dokumentov je računati da se bo obseg skupne po- rabe v občini povečal takole. — v letu 1979 v primerjavi z do- sedaj dogovorjeno porabo v letu 1978 za 23,5 % (1,07 x 1,11 x 1,04^ to je od 346 milijonov dinarjev na 427 milijonov dinarjev, — v letu 1980 v primerjavi z le- tom 1979 (brez upoštevanja vpliva cen) pa za 9 to je od 427 milijo- nov dinarjev na 465 milijona dinar- jev. Glede na dosedanja dogovarja- nja o oblikovanju posameznih pro- gramov v okviru posameznega družbenega področja (enotni, do- polnilni in skupni) je pričakovati, da bo prišlo zaradi spremenjenih solidarnostnih sistemov v izobra- ževanju, zdravstvu otroškem var- stvu in socialnem skrbstvu, do določenih sprememb v obsegu teh programov. To bo vplivalo na pre- strukturiranje sredstev med družbe- nimi področji. Zato bo potrebno pri bilanciranju obsega sredstev upoštevati tudi te premike. Da bi delavci v združenem delu lahko razpravljah o programih in se odločali o višini sredstev, ki jih bodo zanje združevali v obeh letih, morajo strokovne službe samo- upravnih interesnih skupnosti pri- praviti preglede in jasne programe, iz katerih bodo razvidne vrste in obseg storitev ter cena oziroma vrednost storitve in povračila za iz- vajanje dejavnosti. Vsekakor morajo biti posebej izkazane inve- sticije in viri financiranja. Pri tem je upoštevati, da so krediti kot viri za plačilo investicijskih izdatkov tuja sredstva, ki jih je potrebno vrniti iz lastnih sredstev. Zato je pri tem viru navesti pogoje, pod kate- rimi bo kredit najet in kateri viri so zagotovljeni za vračilo kredita. Kredit praviloma ne more biti na- jet, če zanj še ni zagotovljen oz. dogovorjen vir za odplačilo. Za vrednotenje programov se je potrebno opredeliti in dogovoriti izhodiščne elemente za oblikovanje cene. Pri tem so naslednje možno- sti: — ali v celoti upoštevati izhodi- šča, ki veljajo za vrednotenje enot- nih (zajamčenih) programov v SR Sloveniji (OD na PNK 3.700, delež materialnih stroškov povečan za rast maloprodajnih cen po resolu- ciji, sredstva skupne porabe po sindikalni listi 1978, zakonska amortizacija), — ali glede na dohodkovne mož- nosti občine oblikujemo in se do- govorimo za drugačne kalkulativne osnove. Pri tem je prisotna dilema o taki ali drugačni višini (oceni) vpliva cen v letu 1979. Za enotne programe so izvršilni odbori republiških samo- upravnih interesnih skupnosti spre- jeli vpliv cen za leto 1979 10,5 Občinam je prepuščeno, da same ocenijo to kategorijo za leto 1979. V naših izračunih je sprejeta oziro- ma upoštevana rast cen 11,0 Na koordinacijskem sestanku pri OK SZDL in v izvršnem svetu skupščine občine je bilo zavzeto enotno stališče, da naj bi samo- upravne interesne skupnosti pri pripravi in vrednotenju programov za leto 1979 upoštevale naslednje kalkulativne osnove. 1. Izplačana masa OD v letu 1978, povečana za 14,3 % (11,0 % vpliv rasti cen, 3 % — rast realnih OD) 2. Delež funkcionalnih izdatkov povečan največ za 11,0 % 3. Delež materialnih stroškov po- večan največ za 11,0 % (rast ma- loprodajnih cen) 4. Zakonska amortizacija 5. Sredstva skupne porabe: 75 % po sindikalni listi 1978 6. Zakonsko določena obvezna rezerva 1,5 % od zbraruh sredstev izBOD. Pri tem je potrebno opozoriti, da bo možno višji osebni dohodek na zaposlenega PNK iz enotnih pro- gramov (3.700 din) realizirati le iz dopolnilnih programov, kar pome- ni, v celoti dodatna sredstva za dopolnilni program. Stališče izvršnega sveta in koor- dinacijskega odbora za usmerjanje razvojne politike in operativno po- litični štab za družbeni plan občine pri OK SZDL je bilo, da na teh os- novah samoupravne interesne skupnosti pripravijo ovrednotene programe za leto 1979 in 1980 in usklajene z globalom, s katerim glede na predvideno gospodarsko rast in dohodkovne možnosti lahko računamo. Združevanje za dejavnosti s področja gospodarske infrastrukture Za dejavnosti go^odarske infrastruktiire bomo v naslednjih dveh letih srednjeročna obdobja 1976-1980 še naprej združevali sredstva po naslednjih veljavno prejetih samoupravnih spoiazutnih: 1. po samoupravnem ^orazumu o izločanju sredstev v sklade skupne porabe in namenskem združevanju v obdobju 1977-1980 - iz dohodka 6,0 % od osebnih dohodkov, 2. po samoupravnem ^orazurnu o temenih plana razvoja požarnega varstva in gasilstva v občini Ptuj za obdoMe 1976-1980 - oiatniki 0,3 % iz dohodka - TOZD in druge OZD iz dohodka 0,3 % od osebnih dohodkov - pavšalisti 100.- din letno, 3. po samoupravnem ^razumu o ustanovitvi m delovanju SIS za pospeševanje kmetijstva v občini Ptifl vobdo^u 197Šf-1980 - kmetijstvo, gozdarstvo in živilska industrija iz dohodka 1,0 % od osebnih dohodkov - trgovina in gostinstvo iz dohodka 04 % od osebnih dohodkov in - ostali, iz dohodka 0,3 % od osebnih dohodkov, 4. po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za sofinanciranje programa gradj^e srednješolska centra v Ptuju m osnovne šole v MarkovcŽi v obdobju 1976-1980 - TOZD in druge OZD od dohodka 0,25 % in 250,- din na zaposlenega - občani: - delavci v krajevnih skupnostih Ptuja 1,5 % od čistega osebnega dohodka - dru^i delavci v kr^evnih dcupnostJh občine Ptuj 1,(5% od čistega osebnega dohodka - upokojenci 1,0% od izplačanfli pok(Mnin - obrtniki 2,0% od čistega dohodka - pavšalisti 370.- din letno kmetovalci 2,0 % od katastrskega dohodka in - zdomci 1,0 % od čistega osebnega dohodka, 5. po samoupravnem sporazumu o zvišani kanalščini v obdobju 1977-1984 - le OZD, ki so v ^orazimiu navedene kot podpisnice po zneskih, navedenih v sporazumu in 6. po samoupravnem ^orazumu o izdelavi katastra komunalnih naprav v občini Ptiri v obdobju 1976-1980 - po merilih, navedenih v ^orazumu le OZD, ki so v le tem izrecno navedene kpt podpisnice. V obravnavo in prejem poši^amo združenemu delu naslednje samoupravne ^orazume oziroma anekse k le tem za združevanje sredstev po načelih svobodne menjave dela za SIS, ki opravljajo gospodarske dgavnosti in W z realizacijo svojih programov zadovoljujgo širši družbeni interes kot tudi neposredni interes delavcev oziroma občanov: 1. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvojnfli prc^amov krajevnih skupnosti v občini Ptuj v letih 1979 in 1980 - iz dohodka 0,5 % od osebnih dohodkov, z obveznostjo izločanja oziroma nakazovanja sredstev po periodičnih obračunih oziroma zaključnem računu. Sredstva, združena po tem ^orazumu se bodo angažirala za uresničevanje neposrednih potreb in interesov krajanov na območju posamezne krajevne dcupnosti, del združenih sredstev pa se oblikuje kot solidarnostna sredstva s katerimi se zagotavlja enakomerngši razvoj krajevnih skupnosti na manj razvitih območjih občine. Izvršni svet skupščine občine ugotav^a, da je navedeni samoupravni sporazum v skladu z družbenim dogovorom o samoupravnem združevanju in uporabi sredstev, ki jih za ziiovo^evanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih Sudi in občanov v krajevnih dcupnostih, namenijo delavci v TOZD, v samoimravnih organizac^ah in drugih delovnih skupnostih, ki je sklenjen na regionalni ravni in ga v celoti podpira. 2. Aneks k samoupravnemu ^razumu o temeljih plana razvoja lokalnih cest v občini Ptuj v obdobju 1976-1980 za 1979. leto - od dohodka 0,29% z obveznos^o izločanja oziroma nakazovanja sredstev po periodičnih obračunih oziroma zaključnem računu. Sredstva, združena po tem aneksu v skladu z načeli svobodne menjave dela, bodo zagotavljala realizacijo programa Lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj v 1979. letu. Problematika tokalnih cestnih povezav je spričo sedanjega stanja cest izredno pereča, s katero se delavci in občani vsakodnevno srečujemo. Z načrtnim pristopom te skupnosti k postopnemu reševanju tega izredno perečega problema ter združevanjem sredstev za ta namen, bomo vsekakor pr^omogli k hitrejši posodobitvi ter današnjemu času ustrezni ureditvi lokalnih cest na območju naše občine, s čemer neposredno uresničujemo tudi svoj interes. Izvršni svet skupščine občine Ptuj ugotavlja, da je predloženi aneks v ^ladu s prejetimi srednjeročnimi izhodišči, nakazanimi v samoupravnem sporazumu o izvajanju temeljev plana lokalne skupnosti za ceste v občini Ptuj za obdobje 1976-1980 ter ga ob upoštevanju navedenih uteme^itev v celoti podpira. 3. Aneks k samoupravnemu sporazumu o razvoju vodovodnega omrega v občini Ptuj za obdobje 1976-1980 za leto 1979 - od dohodka 0,29 % z obveznostjo iztočanja oziroma nakazovanja sredstev po periodičnih obračunih oziroma zak^učnem računu. Sredstva, ki združena po tem aneksu, v skladu z načeli svobodne menjave dela, bodo zagotavgalrealizacgo programa po- stopne izgradnje vodovodnega omres^a na območju občine Ptuj, s čemer bodo zagotav^ali obča- nom prepotrebno zdravo pitno vodo, kar je še posebej pereč probkm na območjih kjer zdrave pitne vode oziroma sploh vode ni. Program se realizira s postopnim dograjevanjem, menimo pa, da je interes oziroma potreba občanov po tej dejavnosti m zadovo^evanju tega interesa zelo velika, zato je ni potrebno še posebej utemeljevati. Izvršni svet skupščine občine ugotav^a, da predvideni program izgradnje vodovodnega omrega, ki je zajet v navedenm aneksu v skladu s samoupravnim ^ra- zumom o izvajanju srednjeročnega programa izgradnje vodovodnega omrega v občini Ptuj v obdobju 1976-1980, ki je tudi v srednjeročnih planskih dokumen- tih skupščine občine Ptuj priori- tetno obravnavan. Glede na to ugotovitev, izvršni svet skupščine občine Ptuj podpira aneks v celoti ter program, naveden v le tem. 4. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrže- vanje in obnavganje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter obsegu in kakovosti vzdrževala in obnav^a- nja posameznih komunalnih ob- jektov in naprav skupne rabe ter o vrsti in ravni kolektivnih komu- nalnih storitev na območju občine Ptuj za leto 1979. iz dohodka 1,36% od osebnih dohodkov z obveznostjo izločanja oziroma nakazovama sredstev po periodič- nih obračunih oziroma zaključ- nem računu. Samoupravni sporazum oziroma ryegove določbe slon^o na združevanju sredstev v okviru svobodne menjave po zakonitem oprede^evanju dejavnosti poseb- nega družbenega pomena, katerih trajno in nepretreano delovanje predstavna neogiben pogoj za živgenje in deto občanov. Izvršni svet ugotav^a, da je predloženi samoupravni sporazum v skladu z zakonitimi določili za zagotav^anje sredstev za namen, ki ga samoupravni sporazum obravnava. Samoupravni sporazum z^'ema program, kiga je v predloženem obsegu nujno uresničiti, zato v celoti podpira vsebino predlože- nega samoupravnega sporazuma in program, kot njegov sestavni del. 5. Samoupravni sporazum o skupnem poslovanju in razvoju ptujskih toplic v obdobju od 1/1-1978 do 31/12-1992 - prolongiranje odplačil že zdru- ženih sredstev iz gospodarstva do 31. decembra 1992. Namen določb predloženega samoupravnega sporazuma je zagotoviti ptujskim toplicam ne le funkcionalno temveč tudi eko- nomdco celovitost, kar je realno pričakovati z navedenim ukre- pom. Samoupravni sporazum s pozi- tivnim stališčem izvršn^a sveta skupščine občine Ptuj je bil posredovan združenem delu v poprejšnjo obravnavo in sprejem koncem meseca oktobra 1978. z rokom za predložitev o pristopu do 30. novembra 1978. Izvršni svet SO Ptuj ZDRUZEVANJE SREDSTEV ZA DRUGE NAMENE V naslednjih dveh letih srednjeročnega obdobja 1976—1980 bomo še nadalje združevali sredstva — po veljavno sprejetem samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj, za obdobje 1976—1980 — 120.— din na zaposlenega po stanju 31. decembra vsako leto. V obravnavo in sprejem v združenem delu na področju združevanja sredstev po načelih svobodne menjave dela še pošiljamo: — Samoupravni sporazum o financiranju Vzdrževalnih in ureditvenih del zbirke ljudske revolucije, kot posebnega oddelka Pokrajinskega muzeja v Ptuju v letu 1979. Po tem sporazumu bomo združevali sredstva v višini 150.— din^a zaposlenega po stanju, ko se nakazilo izvede, vendar najpozneje s 15. marcem 1979. S tako združenimi sredstvi načrtujemo ohranitev in ureditev zgradbe bivših zaporov v Ptuju kot zgodovinskega spomenika, v katerem bo urejen oddelek ljudske revolucije Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Izvršni svet skupščine občine Ptuj ugotavlja, da je oddelek ljudske revolucije sedaj v povsem neprimer- nih prostorih, zato je nujno podpreti akcijo za ureditev objekta, v katerem bo zbirka ljudske revolucije po svoji vrednosti in pomenu dostojno urejena in predstavljena. Izvršni svet skupščine občine Ptuj v skladu z navedeno ugotovitvijo meni, da je predloženi samoupravni sporazum oziroma združevanje sredstev na podlagi le tega, edina sprejemljiva rešitev za dokončno ureditev zbirke ljudske revolucije in zato podpira predloženi samoupravni sporazum v celoti. izvrSni svet SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Za tolmačenje in uresničevanje programov oblikovati skupine Na seji zbora združenega dela SO Ptuj je sodeloval tudi Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je poudaril, da se mora združeno delo odločiti o predloženih dokumentih, saj ta odločitev tudi pomeni višino obremenitve gospodar- stva, o čemer bodo delavci razpravljali in se odločali ob zaključnih računih. Za razpravo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela se bo treba tudi ustrezno organizira- ti, da bodo programi strokovno pravilno in razumlji- vo raztolmačeni delavcem. Pri tem je posebno pomembno, da so programi interesnih skupnosti usklajeni z našimi možnostmi in da naloge, ki jih sedaj ne bomo mogli uresničiti prenesemo v naslednje srednjeročno obdobje. Posebej je govoril o problemih zdravstva v ptujski občini in pri tem navedel, da nimamo v občini ustrezne službe za zdravstveno skupnost, kar je treba v naslednjem obdobju tudi rešiti. Predlagal je zboru, da naj podpre potrebe po valorizaciji sredstev za materialne stroške v zdravstvu. Predlagal je, da naj za razpravo o oblikovanju skupne porabe za uresničevanje programov interes- nih skupnosti pripravijo posebne akte, katerih člani bodo lahko na zborih delavcev podrobneje obrazloži- li program in odgovarjali na vprašanja. Prav tako bi naj v delovnih organizacijah ustanovili posebne skupine, ki bodo skrbele za to, da bodo sprejeti programi tudi uresničeni. FF 8 - DELEGATSKA SPOROČILA 16. november 1978 — TEDNIK Stališča in priporočila k samoupravnim sporazumom in k dopolnitvam le-teh o združevanju sredstev na področju materialne in nematerialne proizvodnje Ta stališča in priporočila so usklajena s sprejetimi izhodišči za oblikovanje skupne in druge porabe v občini Ptuj za leti 1979 in 1980, na podlagi temeljnih izhodišč, izhajajočih iz družbenega plana občine Ptuj, analize o uresničevanju družbenega plana obči- ne Ptuj ter dogovora o uresničevanju le-tega v na- slednjih dveh letih srednjeročnega obdobja 1976—1980, za katero je bil le-ta sprejet. Globalne opredelitve skupne in druge porabe po družbenem planu so konkretizirane z usklajenimi samoupravnimi sporazumi in dopolnitvami k le-tem, ki jih posredujemo združenemu delu v obravnavo in sprejem, oziroma navajamo tiste samoupravne spo- razume in dopolnitve k le-tem, ki so bili veljavno sprejeti za celo srednjeročno obdobje 1976—1980 in katerih določbe nas zavezujejo do konca navedenega srednjeročnega obdobja. Od predvidenih planskih dokumentov o združeva- nju sredstev za realizacijo programov posameznih skupnosti, ki opravljajo dejavnosti materialne oziro- ma nematerialne proizvodnje, navedenih v izhodiščih za oblikovanje skupne in druge porabe v občini Ptuj za leti 1979 in 1980, je izpadel aneks k samoupravne- mu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje obrambnih potreb, ki so skupnega pomena za občino Ptuj za obdobje 1976—1980, po katerem naj bi združevali 120.— din na zaposlenega letno z obve- znostjo nakazila do 31. maja vsako leto. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je menil, da na- vedenega dopolnila ni smotrno posredovati v obra- vnavo in sprejem v združenem delu v sedanji fazi še posebno spričo dejstva, da bomo morali v nasled- njem obdobju, spričo zakonitih obveznosti, pristopi- ti k spremembi sistema združevanja sredstev za ob- rambne potrebe. V predlogu za obravnavo prav tako ni predložen samoupravni sporazum o združevanju sredstev za varstvo okolja v občini Ptuj. ki ga SIS za varstvo okolja ni predložila izvršnemu svetu v preverbo in uskladitev. Iz navedenega izhaja, da bomo v naslednjih letih srednjeročnega obdobja 1976—1980 združevali sred- stva po že veljavno sprejetih samoupravnih sporazu- mih oziroma dopolnitvah k le-tem, ki jih posreduje- mo delavcem v združenem delu v obravnavo in sprejem. Cas za razprave in sprejemanje predloženih samoupravnih sporazumov oz. aneksov k le-tem z neposrednim izrekanjem delavcev v združenem delu ter rok za predložitev sklepov o pristopu k samoupravnim sporazumom je določen do 10. de- cembra 1978. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ Ugotovitve in priporočila k programom dela Izvršni vet dcupščine občine Ptuj je na podlagi gradiv^ki so jih predložile samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti v občini in to: — programa dela za leto 1979 in 19780 - dopolnila k samoupravnim ^razumom o temeljih planov Mužbenih dejavnosti, ugotovil: 1. Programi dela samoupravnih interesnih skupnosti za leti 1979 in 1980 so oblikovani in ovrednoteni na osnovi izhodišč za oblikovanje skupne, splošne in dritee porabe v občini Ptuj za leti 1979 in 1980, ki sta jih opredelila izvršni svet skupščine občine in koordinacgdci odbor za usmerjanje razvojne politike in operativno politični štab za družbeni plan občine Ptig pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, v skladu z dogovoijenimi usmeritvami družben^a plana občine in dogovorom o tgegovih temeljih za obdobje 1976-1980 in predvidenimi razvojnimi možnostmi v občini PtiD v letih 1979 in 1980. 2. Osnovna usmeritev, ki izhaja iz navedenih dokumentov je, da smejo vse tri oblike porabe (osebna, skupna in splošna) v letih 1979 in 1980 rasti največ do rasti družbenega proizvoda v občini. To pa s ciljem, da se poveča akumulativna sposobnost gospodarstva in s tem ^sobnost za večje naložbe v go^odarstvo kot je bilo doslej. Skupna poraba bi po navedenih izhodiščih smela porasti v letu 1979 za 23,5 %, v letu 1980 ^ za 9 %. Pri tem je treba dati prednost tistim podroqem in nalogam, za katera smo se z družbenim planom občine dogovorili, da jih bomo zaradi zaostanka v razvoju in potreb po hitrejšem in hladnejšem razvoju v občini razvgali hitreje. 3. Na podlagi navedenih izhodišč in gradiv samoupravnih interesnih skupnosti so pripravljeni bilančni pr^ledi, ki kažejo v koliki meri so SIS svoje ovrednotene programe uspele uskladiti z izhodišči za oblikovanje skupne porabe za leti 1979 in 1980. Izvršni svet ugotavp, da bo za izpeljavo predloženih programov Sfs družbenih dejavnosti za katera se združujejo sredstva na osnovi bruto osebnega dohodka, potrebno združevati sredstva, ki bodo za 31,2% večja od dogovorjenih sredstev za leto 1978. To pa pomeni za 7,7 % več kot je predvideno z izhodišči za oblikovanje skupne porabe za leto 1979. Za leto 1980 pa predvidevajo za izpeljavo programov za 7,3 % večja sredstva kot v letu 1979, kar je za 1,7 % pod gornjo mejo, do katere bi skupna poraba lahko naraščala v tem letu glede na predvideno skupno porabo po predloženih programih in usmeritvah družbenega plana občine. Programi za leto 1980 so ovrednoteni po cenah leta 1979 in se bodo valorizirali glede na predvideno rast cen. Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja in dcupnost starostnega zavarovanja kmetov predvidevata za leto 1979 skupaj za 21,1 % večja sredstva, za leto 1980 pa za 21,4 % s tem, da so programi tudi za leto 1980 izrafeni v tekočih vrednostih. Izvršni svet je na podlagi analitične obravnave programov posamenih SIS ugotovU, da so propami SIS v skupni vrednosti usklajeni z izhodišči in usmeritvami družbenega plana občine. Glede pričakovanih virov sredstev pa so nastale občutne spremembe, povzročenimi s spremenjenimi solidarnostnimi sistemi v otroškem varstvu, izobraževanju, socialnem skrbstvu in zdravstvu. Tako s spremembami enotnih programov in novo opredelitvijo pogojev za upravičenost do solidarnostnega dopolnjevanja občinskih SIS prehaja odgovornost za razvoj in materalni potožaj teh družbenih dejavnosti na združeno delo v občini. Konkretno to izraženo za leto 1979 z večjim obsegom združevanja sredstev v občini kot bi bilo potrebno, če se udeležba solidarnostnih sredstev v skupnih programih ne bi zmanjšala od 19,9 % v letu 1978 na 13,4 % v letu 1979, kar pomeni okoli 30 milijonov dinaijev. Tako velikega zmanjšanja sredstev solidarnosti SIS niso uspele uskladiti, čeprav so odložile nekatere naloge, opredeljene s srednjeročnimi plani za naslednje leto ali v naslednje srednjeročno obdobje. Tu ^e predvsem za nove naloge in za investicge. Programi tako zajemajo najnujnejša sredstva za investicije in to: - sredstva za nadaljevanje gradnje II. faze zdravstvenega doma v Ptigu, - sredstva za preureditev in obnovo doma upokojencev v Muretincih, - sredstva za gradnjo novega otroškega vrtca v Ptuju. 4. Pri pregledu posameznih programov SIS je moč ugotoviti, da je zabeležen najveqi porast pri skupnih programih, za katere združujejo sredstva občinske interesne skupnosti in se izvajajo na ravni republike. Povečanje obsega dopolnilnih programov pa je posledica prenosa obveznosti iz enotnih v dopolnilne programe zaradi že navedenih ^rememb. 5. Na podlagi ovrednotenih programov SIS, upoštevajoč predvidene presežke, ki bodo nastali v letu 1978, so izračunane prispevne stopnje na osnovi katerih bo potekalo združevanje sredstev za izpeljavo programov v letu 1979. Za leto 1980 bodo stopnje izračunane konec leta 1979 po predhodni vatorizaciji programov za vpliv tekočih cen, upoštevajoč prav tako morebitne presežke iz leta 1979. 6. Izvršni svet ugotavlja, da se na osnovi predloženih programov, upoštevajoč proračunske presežke, ki bodo predvidoma uresničeni v letu 1978, skupna stopnja iz BOD (bruto osebnih dohodkov) za občinske SIS, >4c5učno z zvezo otroškega varstva v letu 1979 zmanjšuje za 0,03 indeksne točke v primerjavi s sedaj veljavno prispevno stopnjo iz tega vira, skupaj s pokojnin^im in invalidskim zavarovanjem pa povečuje za 0,27 indeksnih točk. Skupna prispevna stopnja na podlagi osebnega dohodka, na tej osnovi se združujejo sredstva iz dohodka OZD za zdravstveno dcupnost, skupnost za zaposlovanje in skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov pa se znižuje od sedaj veljavne stopnje 3,56 % na 3,27 % po predloženih in sprejetih dopolnilih v letu 1979. Nige so tudi predlagane pri^evne stopnje od osnovne »korigirana davčna osnova" na podlagi katerih se združujejo sredstva iz dohodka za programe izobraževalne skupnosti Slovenije in raziskovalno dcupnost Slovenije, medtem ko skupnost starostnega zavarovanja kmetov predlaga nekoliko višjo stopnjo od sedanje. Prispevne stopnje od osnove, ki jo predstav^ajo sredstva poslovnega sklada so po predloženem dopolnilu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ostale nespremenjene. 7. Izvršni svet ugotavlja, da sta občinska zdravstvena skupnost in kulturna skupnost hlaati s programom za leti 1979 in 1980 predložili tudi predlog za valorizacigo svojih programov za leto 1978. Pri tem obe skupnosti predlagata porabo pričakovanih presekov leta 1978. Izvršni svet podpira predlog za povečanje dogovorjenih sredstev kulturne skupnosti in občinske zdravstvene skupnosti v obsegu kot je to podrobneje obrazloženo. Izvršni svet SO Ptuj Izvršni svet meni, da povečan program skupnosti otroškega var- stva izhaja predvsem iz večjih zmogljivosti novozgrajenih vrtcev v letu 1978 in 1979, kar pomeni tudi širitev dejavnosti. V letu 1979 skupnost otroškega varstva predvi- deva dokončanje gradnje vrtca v Rogoznici in začetek gradnje vrtca v Ptuju (Ziherlova ploščad). Zara- di velikih potreb po organiziranem varstvu, ki so prisotne predvsem v samem mestu Ptuju, izvršni svet podpira predloženi program skup- nosti otroškega varstva. Na 36,5 % povečanje programa izobraževalne skupnosti v letu 1979 vpliva predvsem spremenjen solidarnostni sistem. Sredstva soli- darnosti bodo v letu 1979 za 30 % manjša kot v letu 1978. Zato bo potrebno obseg manjkajočih soli- darnostnih sredstev nadomestiti iz družbenega proizvoda v občini. Izobraževalna skupnost v program za leto 1979 ne vključuje niti novih nalog niti investicij s katerimi bi bistveno vplivala na povečanje programa, ampak je njen program zasnovan na obstoječi dejavnosti. Glede na to izvršni svet podpira predložen program izobraževalne skupnosti. Izvršni svet meni, da je program kulturne skupnosti glede na realne materialne možnosti gospodarstva v občini ovrednoten zelo visoko. V letu 1979 je program iz prispevne stopnje za 54,0 % večji od progra- ma v letu 1978. Pri tem je potre- bno povdariti, da se sredstva za program skupnih nalog v SR Sloveniji povečujejo skoraj za 70 °7o v primerjavi z letom 1979, kar vpliva na povečanje celotnega programa kulturne skupnosti. Iz- vršni svet meni, da je dopolnilni program kulturne skupnosti realno zasnovan, glede na to, da so vklju- čene nove nastavitve na posamez- nih področjih, ki so nujne za delo- vanje le-teh, da je vključeno zago- tavljanje sredstev za dejavnost Ra- dio-Tednika, Kina in Slikarske kolonije, da so vključene še druge širitve in nove naloge, ki so ne- dvomno velikega pomena za zadovoljevanje potreb po kultur- nih dobrinah tako v občini kot zu- naj nje. S tega vidika izvršni svet podpira sprejem predloženega pro- grama kulturne skupnosti za obe leti. Izvršni svet tudi podpira priza- devanje občinske kulturne skup- nosti, da se neusklajena obveznost do skupnega programa za leto 1978 v višini 2,3 mio din poravna iz pričakovanih presežkov SIS v le- tu 1978. O tem bodo sklepali delavci in delovni ljudje istočasno z dopolnilom k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za leti 1979 in 1980. Pri tem se upo- števajo sredstva kulturne skupnosti Slovenije, ki bi se naj po predlogih vrnila iz Kulturne skupnosti Slove- nije v letu 1979 v višini 1,2 mio din. Tako se naj iz presežkov za- gotovijo sredstva v višini 1,031.000 din. Ostali del viška pa se nameni za pokritje nepokritega izvajanega programa Radio-Tednika in sicer največ do višine 404.000 din. Izvršni svet ugotavlja, da je pro- gram telesnokulturne skupnosti usklajen s predvidenimi možnimi okviri po izhodiščih. Pri predloženem programu skupnosti socialnega skrbstva izvr- šni svet ugotavlja, da je celotni program brez investicije za leto 1979 v okviru nominalne rasti. Skupnost je najbolj prizadeta za- radi spremembe sistema solidarno- sti. Doslej je bil delež solidarnost- nih sredstev po enotnem programu 52,8 "/o, v letu 1979 pa znaša ta odstotek le 14,7. Izpad solidar- nostnih sredstev bo potrebno na- domestiti iz občinskih virov in si- cer v znesku 3,719.000 din. Izvršni svet podpira program skupnosti socialnega skrbstva v celoti. Torej tudi s predlagano in- vesticijo prizidka v domu v Mure- tincih, ki jo je nujno izvesti čimprej, zaradi slabih bivalnih pogojev oskrbovancev. Občinska zdravstvena skupnost povečuje program iz prispevne stopnje v letu 1979 za 24 % v pri- merjavi z letom 1978, v čemer pa so zajeta tudi predvidena sredstva za investicije. Na višji program iz prispevne stopnje prav tako vpli- vajo kot pri izobraževalni skup- nosti in skupnosti socialnega skrb- stva nižja solidarnostna sredstva, zaradi česar so potrebna večja sredstva iz občinskih virov. Ob nespremenjenem obsegu solidar- nostnih sredstev bi bil program zdravstvene skupnosti povečan le za 21,5 Izvršni svet zato podpi- ra predloženi program zdravstvene skupnosti. V zvezi z zahtevkom občinske zdravstvene skupnosti za pokriva- nje višjih izdatkov v letu 1978 v vi- šini 10,746.000 din je izvršni svet zavzel naslednje stališče: Predlagano valorizacijo izvršni svet podpira glede višjih denarnih dajatev, višjih izdatkov zdravstve- nega varstva zaradi odliva in zato podpira znesek valorizacije v višini 7,7995.000 din. Ker zdravstvena skupnost ni predložila pregleda realizacije programa za 9 mesecev oz. za leto 1978, je izvršni svet me- nil, da ni opravičljive osnove za 17 % povečanje materialnih izdat- kov skupnosti kar je v znesku 2,951.000 dinarjev. Izvršni svet podpira tudi pro- gram skupnosti za zaposlovanje, ki je v obsegu predvidene rasti, ter iz- daja iz enotne prispevne stopnje 0,25. Taka stopnja pogojuje pravi- co do solidarnostnih sredstev, ki so v tej skupnosti udeležena z več kot 50 vrednosti programa. Izvršni svet predlaga, da delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih na osnovi pripravljenih programov samo- upravnih interesnih skupnosti in dopolnil k samoupravnim spora- zumom o temeljih planov skrbno in vsestransko obravnavajo in pre- tehtajo svoje posamične, skupne in splošne interese in potrebe in da se v okviru svojih dohodkovnih možnosti opredelijo za predložene programe in iz njih izvirajoče ob- veznosti za združevanje sredstev za leti 1979 in 1980. CAS ZA RAZPRAVE IN SPREJEMANJE PREDLOŽE- NIH DOPOLNIL K SAMO- UPRAVNIM SPORAZUMOM Z NEPOSREDNIM IZREKANJEM DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU IN ROK ZA PREDLOŽI- TEV SKLEPOV JE DO 10. DE- CEMBRA 1978. En izvod tega sklepa za vsako SIS je posredovati koordinacij- skemu odboru pri občinski konfe- renci SZDL Ptuj, en izvod pa samoupravni interesni skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti takoj nato ugotovijo rezultate spo- razumevanja s prikazom sprejetih stopenj oddelku za finance in pla- niranje skupščine občine Ptuj, ki poskrbi za objavo prispevnih sto- penj v Uradnem listu SR Slovenije. Veljavnost prispevnih stopenj za leto 1979 bo od 1. januarja 1979 dalje. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj VSEM POTREBAM NI MOČ ZADOVOUITI O predlogu izhodišč za oblikovanje skupne porabe so delegati na sejah vseh treh zborov razpravljali, posebno živahni pa sta bili razpravi v zboru združenega dela in v družbenopolitičnem zboru. Navajamo glavne misli in razprave, ki se je razvila po uvodnih informacijah članov občinskega izvršn^a sveta in gradiv, ki so jih delegati prejeli na seji. V zboru združenega dela je delegat iz „Agisa" menil, da družbena produktivnost ni usklajena, saj ta iz leta v leto narašča, poprečni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca pa se znižuje. Delegat iz temeljne delegacije ^Perutnina'' je predlagal, da bi bilo treba oceno rasti družbenega proizvoda za letošnje leto ponovno opraviti na podlagi podatkov uresničitve v tričetrtletju. Nadalje je menil, da bi morali programi SIS vsebovati tudi prispevne stopnje, da bi se tako delavci lage odločali, prav tako bi naj bil posebej izkazan osebni dohodek zaposlenih v skupnih službah SIS. Posebej je poudaril, da bi morali k združevanju sredstev inaterialne proizvodnje pristopiti bolj odgovorno, s čistimi računi, kaj, kako in koUko. Opozoril je še, da tako obširnih in pomembnih gradiv naj ne bi dajali delegatom šele na seji, ker delegati ne morejo celovito oceniti, kaj to za združeno delo pomeni, zato se naj gradivo pripravi prej, na sami seji pa se naj prebere k: izvleček. O problemih zdravstva je razpravljalo več delegatov. Nekateri so polemizirali s stališčem izvršnem sveta in predlagali, da IS ponovno preuči zahtevelc zdravstvene skupnosti in odobri valorizacijo, zlasti še glede materialnih stroškov. Razpravo so dclenili s priporočilom, da naj delegati s to problematiko seznanijo svojo delegatsko bazo^ zdravstvena skupnost pa naj po delegatih svoje skupščine posreduje problematiko zdravstva združenemu delu. Na seji zbora krajevnih skupnosti je izstopalo predvsem vprašanje delegacije KS Mark ovci, zakaj je iz programa izpadla gradnja otroškega \Ttca v Markovcih, čeprav je b^ila v srednjeročnem planu predvidena. Odgovor na to \prašanje bo delegacija dobila od skupščine SIS otroškega varstva. Podobno vprašanje je bilo postavljeno tudi v družbenopolitičnem zboru in dodano še vprašanje, kdaj gradnja nove šoke v Trnovdci vasi. V družbenopolitičnem zboru so delegati opozarjali na precg optimistično napovedano rast družbenega proizvoda. Izhajah so iz tega, da na nekaterih podroqih doslej resolucijska prizadevanja niso bila dosežena, zato je vprašai^e, če ne bomo za teti 1979 in 1980 ugotavljali enako. Na družbeni proizvod v precejšnji meri vplivajo tudi cene, ki za nekatere surovine ah proizvode niso usklajene. Tudi investicijske naložbe ponekod ne dajejo tistega, kar smo želeli. Posamezni razpravljalci so tudi menili, da bi morali dejavnost v posameznih interesnih skupnostih bolj selekcionirati m napraviti prednostni vrstni red. Pri tem je bika največ razprave o problemih zdravstva in SIS za to področje. V zvezi s tem so ob zaključku razprave sprejeli sklep, da zbor zadolžuje izvršni svet SO Ptig, da ponovno preuči potrebe sredstev v zdravstveni skupnosti in skupaj s skupščino zdravstvene skupnosti uskladi prispevne stopnje za leti 1979 in 1980. FF TEDNIK — 16. november 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 Letošnje srečanje pevskih zborov bo 15. decembra Pri Zvezi kulturnih organizacg v Ptuju se tudi letos priprav^ajo na veliko revgo odraslih pevskih zborov. Ta bo 15, decembra v športni dvorani Mladika v okviru prireditev, kijih letos or^niziramo v počastitev dneva JLA. Zbori, ki (jelujejo na območju ptujske občine, so vabilo za sodelovanje že sprejeli, kot gost pa bo letos nastopil še moški pevski zbor iz sosednjega Omioža. Letošnjega srečanja se bo po prvih podatkih udeležilo 20 moških in mešanih pevskih zborov s prek 400 pevci in pevkami, med njimi pa so tudi tri nova imena - moški pevski zbor iz Muretinc, mešani pev^i zbor prosvetnega društva iz Podlehnika ter mešani pevski zbor iz Vitomarc. Trenutno na območju občine deluje 21 pevskih zborov in le novoustanovljeni pevski zbor DPD Svoboda iz Ptiqa letos še ne bo nastopil. Vprašanje sUokovn^a vodstva, ki je na področju zborovskega petja dokaj pereče, v ptujski občini rešujemo s stalnim usposabljanjem ljudi, ki so na tem področju voljni delati, razveseljivo pa je dejstvo, da sta se v zadnjem času med dirigente vključili tudi dve tovarišici. Greta Glatz v Rogoznici, kjer deluje &nski pevski zbor in Vida Toševa v Vitomarcih, kjer so ustanovili mešani pevski mš Zborovsko petje v ptujski občini je v zadnjem času ena izmed pomembnih kulturnih dejavnosti. Foto: Kosi Likovna ustvarjalnost pionirjev občine Ptuj Letošnje praznovanje Dneva republike in 35. obletnice drugega zasedanja AVNOJ pričenj^o mladi likovni ustvarjalci — pionirji osnovnih sol z območja ptujske občine. Komisija za kulturo in medrepubliško sodelovanje občinskega sveta ZSS Ptuj organizu-a v okviru programa „Kuhurne akcije ptujskih sindikatov razstavo pod naslovom »Likovno ustvarjanje pionirjev občine Ptuj". K sodelovanju so bile povabljene vse osnovne šole v ptujski občini, ker smo želeli, da bi se na razstavi z likovnimi deli predstavili pionirji vseh osnovnih šol. Tokrat pa se nam bodo na razstavi predstavili pionirji vseh tistih osnovnih šol, ki so žiriji predložile likovna dela. Z razstavo likovnih del pionirjev želimo vzpodbuditi mladi rod k likovnemu ustvar- janju, tokratna pobuda za organizacijo razstave pa naj bi vzpodbudila pristojne organe izobraževalne skupnosti občme Ptuj, da bi v prihodnje vsako leto organizirali razstavo najboljših likovnih del pionirjev z^ vseh osnovnih šol ptujske občine. Za najboljša dela bi podelili knjižne nagrade. Otvoritev razstave bo v torek, 21. novembra 1978 ob 17. uri v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju. Razstava bo odprta vsak dan od H.^do 16. ure, po dogovoru pa tudi izven tega časa. Mladim likovnim ustvarjalceni čestitamo in jim želimo v prihodnje se več uspehov na področju likovnega ustvarjanja in likovne vzgoje. Vabimo, da si razstavo ogledate! FB POPRAVEK V sestavku „Osrednja komemoracija ob dnevu mrtvih v p^tujski občini'.', objavljen na 6. strani v zadnji številki Tednika, nam je na koncu ponagajal tiskarski škrat, zato zadnji odstavek tega sestavka pravilno g^lasi: ,,Spomm padlih so navzoči počastili z minuto tišine, sledil je kulturni program, ki sq fa izvedli ptujski srednješolci in pevski zbor OS ranča Osojnika pod vodstvom Ladislava Pulka." SMREČICA NA SREDNJEŠOLSKEM CENTRU Prejšnji teden je bil srednješolski center že „pod streho" in po starem običaju gradbincev so na strehi postavili smrečico Foto: M. Ozmec Gradnja srednješolskega centra v Ptiiiu poteka v treh fazah, 1. faza pa je razdeljena na A in B fazo. Delavci GP „Stavbar" Maribor so v teh dneh končali I. A fazo in pričeli s I. B fazo. Tako bo do 30. maja 1979 zgrajenili 66 učilnic, skupni prostori in upravni prostori. V II. fazi bo zgr^ena telovadnica, v lil. pa kuhinja. Celotna I. faza bo veljala 94,336.176 din, ki jih zbiramo s samoprispevkom občanov, prispevki združenega dela, del sredstev pa je prispevala Izobraževahia skupnost SR Slovenije. ND Šola za starše Predavanja iz programa ,,šole za starše", ki je vključena v redni pro- gram izobraževanja Delavske univerze Ptuj, so že v preteklosti potrdila svoj pomen, zlasti pri oblikovanju celovite osebnosti otrok. Starši in tudi ostali udeleženci predavanj so se pohvalno izrazili o njih. Tako bodo svet za. družbeno-ekonomske odnose, odbor kmečkih žena, občinska zveza prijateljev mladine tudi letos skupno z Delavsko univerzo v zimskem času ponovno organizirali predavanja o problemih vzgoje v današnji družini, vzgojnih značilnostih predšolskega obdobja, higene, zdravstvenega varstva ter drugih, ki so pomembna pri vzgoji najmlajših. Pričakovati je, da se bodo starši in tudi ostali udeležili predavanj v velikem številu. MG Slavljencem 27 GaBusovih značk v nedeljo, 12. novembra je bilo v Kidričevem svečano. V počasti- tev 30-letnice godbe na pihala TGA Kidričevo so pripravili svečanost na kateri so razen domačih godbenikov sodelovali še pihalni orkestri iz Ruš, Ptuja in Slovenske Bistrice. Proslavo so pričeli s pohodom sodelujočih godb po naselju, osrednja svečanost pa je bila za tem v veliki dvorani TGA Kidričevo. Goste in sodelujoče je najprej pozdravil Ivan Mazera, predsednik konfe- ' renče sindikata TGA, v okviru katere deluje tudi godba na pihala. Govoril je o pomenu tovarniške godbe, ki predstavlja to delovno organizacijo ob raznih trenutkih, bodisi svečanih ali žalostnih, ob koncu pa je članom in veteranom ^dbe tudi čestital za igihovo 30-ietno uspešno delo. Sledil je koncert sodelujočih godb. Najprej se je predstavil pihalni orkester iz Ruš, ki je v lanskem letu praznoval 50 obletnico delovama. V orkestru ledno sodeluje 25-30 članov, i^ihov dirigent pa je Jurq Sa^erL Kot drug-se je predstavil pihalni orkester iz Pti^a, ki letos praznuje 100. obletnico delovanja. Orkester je sestavljen iz dijakov, delavcev in študentov, uspešno pa ga vodi prof. Tone Horvat. Za tem so se predstavili člani pilialn^a orke- stra iz Slovenske Bistrice, pod vodstvom dirigenta Dušana Pečni- ka. Kot zadnji pa se je predstavil domači pihalni orkester iz Kidričevega. V njem je trenutno 32 članov, vodi pa ga prof. Maijan Rus. Godba na pihala TGA Kidričevo je bila ustanovljena leta 1948 v takratnem Stmišču na pobudo delavcev, graditeljev aluminijskega giganta na Dravskem polju. Njihov prvi dirigent je bil Maks Vaupotič, znani pevovodja iz Vidma pri Ptuju, za njima pa se je do danes zvrstilo še 6 dirigentov. Veqa prelomnica ie nastSa leta 1965, ko je centralni delavski svet TGA Kidričevo sklenil, da prevzame vso skrb za nadaljnji razvoj in obstoj godbe kolektiv TGA. Dirigentsko palico je takrat prevzel Alojz Krajnčan, ki je v orkestru dvignil kvaliteto na takšno raven, da so se prvič udeležili republiškega tek- movanja pihalnih orkestrov v Kopru. Veqi uspeh je godba iz Kidričevega dosegla lansko leto na področnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Velenju kjer je pod vodstvom prof. Antona Horvata dosegla I. mesto v 111 težavnostni skupini. Danes vlagajo godbeniki dcupaj z dirigentom Majjanom Rusom vse sile, da b-se godba še povečala, da bi bili se kvali- tetnejši. V Kidričevem in okolici ni pomembnejšega dogodka, na katerem ne b-sodelovaU, skratka zelo dobro opravičujejo svoj obstoj. Ob 30-letnici delovanja godbe TGA Kidričevo je Zveza kulturnih organizacij Slovenije sprejela sklep, da podeli najzaslužnejšim članom godbe najviga priznanja - zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke, ki sta jih na nedeljski svečanosti v Kidričevem podelila Stane Stanič, predstavnik ZKO Sbvenije in Dušan Kožar, predstavnik ZKO Ptuj. Skupaj je bilo podeljenih 13 bronastih, 8 arebmih in 6 zlatih Gallusovih značk. Med dobitniki zlatih značk sta bila prisotna najstarejša in najzaslužnejša glasbenika — nek- danja člana kidričevske godbe MUan Magdič in Anton Kuhar, oba sta prejela še posebne čestitke in priznanja. Slovesnost so zaključili s tovariškim srečanjem. M. Ozmec Zbrane je pozdravil najprej Ivan Mazera, predsMnik konference sindikata TGA Kidričevo. Foto: M. Ozmec' Milan Magdič eden prvih članov godbe, ki ga v Kidričevem poznajo tudi kot odličnega mojstra^ peka. Foto: M. Ozmec Godba na pihala TGA Kidričevo, pod vodstvom dirigenta Magana Rusa Foto: M. Ozmec . VIDA ROJIC . UPORNE SLOVENSKE GORICE (73. nadaljevanje) ZAVEZNIŠKA LETALA NAD SLOVENSKIMI GORICAMI Leta 1943 so prvič med vojno zavezniška letala strmoglavila tudi na slovenskogoriška tla. Že januaija je strmoglavilo angleško dvomotorno lovsko letalo na čagonske travnike pri Cerkvenjaku. Pilot je odskočil in srečno pristal. Domačini bi ga radi skrili in odpeljali na varno, toda Nemci so jih prehiteli. Kam so odvedli pilota, ni znano. Za tem dogodkom, kije vznemiril domačine, se do 1. novembra 1943 ni zgodilo v zraku nič posebnega. Tedaj pa so zavezniški bombniki zakrožili nad Mariborom in Nemci so enega močno obstreUli. Iz vnetega letala sta izškočila dva pilota, ko je letalo dospelo nad Cerkvenjak, Med Cerkvenjakom in Vitomarci je bombnik strmoglavil na zemljo. Nemci so prijeli enega izmed pilotov, drugega pa so domačini skrili in so ga pozneje odpeljali kurirji OF na Pohorje. ZAPORNIKI IZ SLOVENSKIH GORIC V PTUJSKIH ZAPORIH LETA 1943 Ptujske zaporne knjige z vpisi jetnikov predvsem iz ptujskega okroga nam pomagajo dopolniti zgodovino osvobodilnega boja v S^lovendcih goricah. Okupatorje vsa leta okupacije razkrival mrežo Osvobodilne fronte in Zapiral njene sodelavce-. Prve .sledi o delov^u posameznikov v OF so ocficrivali nemški ovaduhi. Sledile so aretacije osum^enih. V zaporih so Nemci uporab^ali znane metode nasilja, ki so ljudi tako živčno strle, da so povedali za svoje sodelavce. Med zaporniki pa so bili seveda tudi neuktonjivi, ki niso izdždi nikogar, ki jih tudi n^hujše trpinčenje ni prisililo k besedi. V tsi:em primeru se aretacije niso nadaljevale, Osvobodilna fronta ni utrpela novih žrtev. Žal pa ni bilo vedno tako. Zato 90 sledile za prvimi zaporniki iz nekega predela številne aretacije ^pomikov, kar je povzročilo velike zastoje v osvobodilnem boju. Aretirani so preživeh v ptuj dcih zaporih po nek^ dni, tednov ali celo mesecev, preden so jih obsodili na smrt med talci ali pa na koncentracijsko taborišče. Nekatere pa so po zaporu izpustili domov, ker jim niso mogh dokazati delovanja v OF. V ptujskih zaporih so preživljali preiskovalno dobo vsi aretiranci iz ptujskega in ljutomerskega okroaa, mariborski zapori pa so sprejemali zaporn&e iz območja mariborskega okrona pa tudi mnoge iz vse okupirane Štajerske. Do ukinitve borlskih zaporov, 1, marca 1943, so prebivali tudi v ptujskih zaporih, prehodno, aretirani iz raznih predelov Štajerske, ki so jih od tu odvedli na BorL Leta 1943 je okupator zaprl v ptujske zapore 168 prebivalcev Slovendcih goric. Iz ljutomerskega okrožja jUi je bik) največ, kar 83, iz ormoško-središkega 44, iz ptujskega pa 38. Največ zapornikov iz Slovenskih goric so pripeljali v ptujske zapore februarja (33), septembra (48) in decembra (35). Razmeije med zaporniki iz posameznih predelov Slovenskih goric v primeijavi z letom 1942 seje v letu 1943 spremenilo. Za leto 1942 je žal ohranjena zaporna knjiga le od 1. junija dalje. Njen seštevek kaže, da so od tedaj pa do konca leta zaprli v ptujske zapore iz Slovenskili goric 323 prebivalcev, (iz ptujskega območja Slovenskih goric 275, iz ormoško-središkega 28 iz ljutomerskega pa 20). Od 1. janu^a do 1. junga leta 1942 je bilo zaprtih iz raznih krajev ptujskega okroga in nekaj tudi od drugod 392 zapornikov. Ker je ohranjen indeks zapornikov za vse leto 1942, bi laliko po njem ugotovili, iz katerih jjredelov so zaporniki, toda napisana so le imena. Nekatera so znana, zal le manjše število: trge iz Ptuja, šest iz ptujskega dela Slovenskih goric in trinajst iz srcdiškega, skupaj 22. Ta seštevek, pridan k seštevku po zaporni knjigi od 1. junija pa do konca leta 1942 - pove, da je bilo leta 1942 zaprtih iz Slovenskih goric okrog 350 domoljubov. Poizvedovanje za imeni pa bi zanesljivo dvignilo to število nad 400. Število aretiranih v ljutomerskem okrogu leta 1943 znese polovico vseh aretiranih v Slovenskih goricah, kar se sklada s stopnjo razvoja osvobodilnega gibanja leta 1943 v Slovenskih goricah, saj se je tu gibanje najbolj razmahnilo. Na drugem mestu je območje sedanje ormoške občine s 44 aretiranimi, na tretjem mestu pa ptujsko območje Slovenskih goric z 38 aretiranimi. Arelacije po, SJovpjT.skih goricah, pps^taip- v ljutorner^k§m okr<)qy leto 1943 so zadala hude udarce o«vobodilnMnu gibanju. Ugotovitev, da je bilo, lata, 1943 v Slovenskih goricah polovico manj aretapij kot Ijeta 194^, se pridružuje drugim zgodovindcim ugotovitvam, ki pot^ujejo, daje zavzeJ osvobodilni boj leta 1942 širši razmah, kot leta 1943. Število aretiranih leta 1942 in 1943 v posameznih predelih pa potrjuje zgodovinske ugotovitve, da je bil osvobodilni boj leta 1942 najbol razvit v ptujskem predelu Movenskih goric, leta 1943 pa v ljutomerskem. VIRI: za poglavje: Osvobodilni boj v Slovenskih goricah leta 1943: Milica Ostrovška: Kljub vsemu upor, 1966 Drago Novak: Prlekija v NOB, 1965 Vida Rojic: Ptuj v boju za lepše dni, 1960 Dušan Spindler: Spomini na NOB (tmkopis v muzeju NO Maribor) Ivan Nemec-Vojko: Spomini na NOB (tipkopis na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani Janko Kšek. ■ " občine Lenart v Slovenskih goricah (Muzej NC;B Maribor) Izjava Cvetke Praprotnikove na obč. odb. ZZB NOV Ptuj leta lyo4 Ciril MikL Prlekua pd davnine .do nedavnih dni (Spommski zbomil^ ob lO-letoki osvoboditve) ' . . ' ' . . VladQ Šan^or: Pjlekija v ljudski revoluciji (tipkopis v muzeju N.O) Milan Ževart: Po sledovih NOV v mariborskem okraju, Maribor 1962 Dokumenti NOB iz leta 1943: Zgodovinski arhiv CK ZKS, Ljubljana Nemška orožniška poročila: Muzej NO Maribor Franc Zalaznik-Leon: Spomini (tipkopis v muzeju NO Maribor) Nadaljevanje prihodnji«. Stavba ptujskih zaporov, kjer so trpeli tudi mnogi domo^ubi iz Slovens^ goric med okupacijo naše domovine. (Danes stavbo preurejajo v muzej — zbirko ljudske revolucije) 10-NAŠI DOPISNIKI 16. november 1978- TEDNIK Katarinin sejem pred leti Prihodnji torek, 21. novembra bo v Ptuju spet tradicionalni Katarinin sejem, na katerem se bo marsikdo iznebil mnogo stvari, ki mu zapolnjujejo prostor v tanovaju. No, pustimo to in si o^gmo fotografijo, ki je bila posneta 1965, ko je bil Katarinin sejem še vse drugačen in na drugem mestu kot danes. Sejem je bU v okoUci današnjega razstavnega paviljona Dušana Kvedra. F.Melko Katarinin sgem leta 1965 Posnetdc: K. Zoreč PODAUŠANA VELJAVNOST POTNIH USTOV Doslej so potni listi jugoslovanskih državljanov veljali dve leti. V prihodnje, ko bodo o predlogu razpravljali na zvezni ravni, se bo veljavnost potnih listov in vizumov podaljšala na pet let. Prav gotovo je predlog sprejemljiv, kajti v občinskih upravah bo tako odpadlo veliko administrativnega dela. Podaljšanje potnih listov sodi k obravnavi bližnjih sprememb in dopolnil k zakonu o potnih dokumentih naših Občanov. O predlogu, ki je že v razpravi, bo obravnavala še zvezna skupščina, kjer se bodo delegati odločili za podaljšanje potnih listov. Martin Horvat 70-letnik Znani ptujski gasilski delavec Martin Horvat je prejšnji teden praznoval visok jubilej. Martin Horvat je veteran predvojnega in povojnega gasilstva v občini, je nosilec najvišjih republiških in zveznih priznanj. Še vedno je v službi ljudstva in sicer deluje kot tajnik občinske gasilske zveze Ptuj, pred tem je bil tudi poveljnik nekdanje okrajne gasilske zveze. Danes, ko je gasilski častnik 1. stopnje, še vedno skrbi za vzgojo in izo- braževanje mladega gasilskega kadra v občini. Ob visokemu jubileju mu čestitajo vsi gasilci, mi pa mu želimo še mnogo zdravih let v občinski gasilski organizaciji. zk Po prvem kvizu »Slovenske gorice med NOB" v soboto, 4. novembra 1978, smo izvedli prvo tekmovanje v Trnovski vasi. Ta vas na območju Slovenskih goric ima že dolgo velike probleme s prostori. Aktivna mladina ječestokrat neuspešna prav zaradi njih. Toda v soboto so se potrudili. V razredu osnovne šole Trnovska vas so pripravili tako prijeten ambient, da je gotovo prekašal marsikatero dvorano, K toplemu vzdušju so pripomogli tudi številni gledalci, ki so prišli navi- jat za svoje tekmovalce. Tematsko je kviz potekal po načinu, ki smo ga v Tedniku že obrazložili. Pričakovali smo, da bo konkurenca zelo močna, saj sta bila tekmeca dve močni ekipi. Po prejšnjih uspehih smo predvidevali, da bosta kot zastopnika svoje os- novne organizacije (Trnovska vas, Rogoznica) delo sprejela odgovorno. Vprašanja so bila težka, malo je bilo vmes treme in zmedenosti in tako končni rezultat sploh ni bil kočljiv. S tehničnimi težavami se je ukvarjala tudi organizacijska ekipa, ker je prav gotovo vplivalo na razpolože- nje tekmovalcev in s tem na uspeh. O neuspehu ne moremo govoriti, ker smo pobudniki želeli in te, želimo še naprej, da tekmovalci sodelujemo in se seznanjamo s težkimi časi NOB. Naslednji kviz bo temeljil že na izkušnjah in upajmo, da bo po- tek bolj pester in spontan. Večer je bil vseeno zelo prijeten. K temu so pripomogli tudi mladi, ki so s svojim kulturnim programom občinstvo med posameznimi temat- skimi krogi sprostili. Končni rezultat je bil 16:12 za tekmovalce Trnovske vasi. Pomerili se bodo na finalu, kjer bodo z zmagovalko tekmovanja v Grajeni, 11. novembra, zagovarjali svoje znanje. Finale bo 25. novembra 1978 v domu Slovensko- goriškečetenaRogoznic;j. a. Z. VREDNO OGLEDA Kdo še ni bil v Murski Soboti? Dejali boste, da skoraj vsi. Morda, toda ali ste se kdaj ustavili tudi v prelepem nacionalnem parku v katerem so postavljene skulpture iz raznih držav sveta in iz koncentracgskih taborišč? Ko smo si to ogledali, nas ^ najbolj pritegnil !q?ominski grm pokojnega generalnega sekretaija OZN U Tanta, poleg tegpa še mnogi drugi iz raznih držav. Resnično čudovito doživetje, če se »rehodiš po spominskem parku v Murski Soboti. France Meško Skulpture v parku Posnetdc: K. Zoreč Novi žerjavisti in vozniki viličarjev Oddelka za izobraževanje in varstvo pri delu v delovni organizaciji IMPOL Slovenska Bistri- ,ca, organizirata za člane kolektiva in si želijo pridobiti strokovnosti na področju upravljanja z industrijskimi vozili, predvsem žerjavi in vili- čarji, posebne tečaje. 1 renutno poteka tečaj za voznike žerjavov, ko ga obiskuje 60 zaposlenih. V kratkem se bo pričel že tretji tečaj te vrste. Zaradi pomanjka- nja potrebnih učnih prostorov, bodo tečaje za voznike viličarjev izvedli po zaključenih tečajih žerjavistov V želji, da bi udeleženci tečajev kar najmanj izostajali iz redne proizvodnje, organizirajo vse tečaje po izmenah. Posebno pozornost posveča- jo pridobivanju teoretičnega znanja o upravlja- nju z žerjavi. Tako pridobljena znanja pa bodo v drugem delu tečaja tudi praktično preiskusili. Oddelka za izobraževanje in varnost pri delu v IMPOLU pripravljata v prihodnjem obdobju še tri tečaje in preizkuse znanja iz varstva pri delu. Tečaji bodo namenjeni predvsem izmen- skim delovodjem ter delavcem s podobnimi nalogami, pričakovati je, da bo te tečaje obiskovalo skupno prek 60 zaposlenih članov kolektiva. Ker bodo tudi v IMPOLU dobili priključek za osrednji plinovod, se tukaj že sedaj pri- pravljajo za upravljanje z njim. Posamezni čla- ni kolektiva se bodo zato udeležili tečaja za delo s plinom, ki ga bodo Organizirali v okviru večjega števila zainteresiranih organizacij v bistriški občini. Viktor Horvat Kolesa za izvoz Čeprav imajo kmetje danes še vedno zraven razne kmetijske mehanizacije tudi kmečke vozo- ve s konjsko vprego, pa so le-ti v večini opremlje- ni že z gumijastimi kolesi. Zato so nas toliko bolj pritegnila številna kolesa, ki smo jih opazili na Bresnici. Ko smo pričakovali, da so le-ta pač namenjene vozom, smo izvedeli, da ta kolesa delajo razne okrasne stvari za svoje gostinske lokale ali podobno. Tako torej poleg nekdanjih jarmov za krave in homotov za konje gredo dobro v promet tudi kolesa, deli starih plugov, bran ter še kaj. Ali to pomeni, da postajamo tudi v tej smeri kar dobri izvozniki? Vendar mora ostati tudi kaj za ohranitev naše preteklosti. France Meško NA KRATKO IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA V želji, da bi se pobliže seznanili s sredino in okoljem v katerem so na odsluženju vojaškega roka, te dni vojaki garnizije Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice obiskujejo delovne organiza- cije v industrijskem in občinskem središču. Doslej so obiskali delovne organizacije IMPOL in Steklo. V prihodnjem obdobju pa načrtujejo še obisk v Tovarni olja. V vseh delovnih sredinah se seznanjajo s proiz- vodnimi procesi kot tudi oblikami samoupravlja- nja. Posebno pa jih zanima delo mladinskih organizacij, s katerimi navezujejo tesnejše stike, ko se vojaki in mladina >rečujejo v krajevnih skupnostih na številnih skupnih akcijah, .sreča- njih, tekmovanjih patudisvr^^ano-stili. Srtrčania vojakov in neposredni!, :'roi/vajalcev so posi iie že tradicionalna. dnc-vi jc bija ' ;cvc!l^ki Bistrici U' !\it.ia :;ova a /.adrugs Ta bo nadaljevala delo zadr':ge, je .5r'd tc;Ti ^e delovala v delovni organizaciji EMPOl . Zaradi pr^iajh ■ ak Ivnosti pa jezdelon-- prenehala. 1 renutno je v novoustanovljen'" -adrugo vključenih 60 članov. Sprejeli so osnovne smerni- ce delovanja in sofinanciranja pri gradnji družbe- nih kot tudi zasebnih stanovanjskih objektov. V okviru mladinskega odseka Planinskega društva IMPOL Slovenska Bistrica je pred krat- "ki;ji prijel, t dejofri vsakoletni" teč^j pi^nipsjva. Traja bo 50 ur. V \em času_ se bp okpli^^eO udel^encev seznanilo z organizacijo planmstva, spoznav^anjem ^rstva, i orientacijo, .gorsko 'opremo, z gibanjem v gorskem svetu, s favno in floro in zaščito narave. Viktor Horvat Kolesa čakajo na izvoz Posnetek: K. Zoreč Čuvajmo okolje Danes vse pogosteje govorimo o varovanju našega okolja, o čemer bi prav vsi občam morali voditi računa, kar še zlasti velja za industrijska naselja. Med take prav gotovo sodi Kidričevo, kjer TGA s svojim visokim tovarniškim dimnikom trosi saje daleč naokrog, nič manj prijeten pa tudi ni plin, ki izhaja iz elektroliz. Prav listnatno drevo je tisto, ki nam tu največ koristi pri čiščenju ozračja in ustvaijanju kisika. Prav zato je toliko pomembnejše, da varujemo listnata drevesa. O tem bi morali več skrbi polagati tudi pri vzgoji naših učencev v osnovnih šolah, da ti ne bi lomili vejevja in mladih drevesc, kot je to bil primer pri avtobusni postaji v Kidričevem. France Meško Polomljene veje in ograjeno drevesce, ki so ga otroci uničili pri avtobusni postaji Ki^čevo Foto: K. Zoreč Kidričevo, 17. oktobra 1978: Maijan Jus, Njiverce; Marija Križanec, Njiverce 7; Nikola Gegič, Kidričevo 7; Ljubica Zadravec, Kidričevo 13/a; Cilka Bi^ec, Njiverce 14; Ivana Kokolj, Njiverce 11. Ptuj - Postaja milice, 19. oktobra 1978: Žarko Lovrenčič, Svržnjakova 10; Ivan Brezočnik, Breg 1; Jernej Cvetko, Majšperk 35; Aleksander Majdič, Gorišnica 76; Alojz Jakomini, Vodova 4; Nada Mlakar, Greg. dr. 3; Stanislava Kukovec, Slovenski trg 11; Boris Žnidarič, Ziherlova pL 1; Danilo Pohorec, Krempljeva 1; Maijan Pučko, Podlehnik 6/b; Stanko Lazar, Turški vrh; Danica Bratovščak, Kidričevo 14. Posamezniki v oktobru 1978: Vili Strmšek, Pobrege 41j Snežana Plardnc, Kvedrova 5; Ivan Horvat, Mestni vrh 11; Jakob Potočnik, Stojnd 20, Franc Jelen, Vintarovci 71; Jože Krajnčič, Kicar 84; Maijan Hlušička,-Ob Grajeni 1; Milena Mibšič, Bukovci 6; Angela Plošeigak, Mala vas 37; Dragica Krajnc, Ziherlova pL Ptuj; Angela PeUič, Kidričevo 40; Anton Valent, Ziherlova pl. 9; Nikolaj Strašek, Velenje, Kidri- čeva 17; Dušan Simonič, Vinta- rovci 44/a; Antonija Kmetec, Popovci 13; Slavica Ciglarič, Stojnci 6; Danica Hrženjak, Bukovci 181; Stanislav Ekart, Sp. Jablane 37; Milan Kelc, Starošind l/a; Milan Janžekovič; Janežov- ski vrh 45/2; Maijan Polanec, Kidričevo 4; Franc Kramberger, Placar 65; MUan Petek, Tumisče 36; Franc Koražga, Brunšvik 49; Ludvik Kokol, Prešernova 5; Mirko Toplak, Natašina pot l/a; Ferdo Dolinšek, Pohorski dvor - Mariboij Angela Meglič, Nova vas 60 Markovci; Maijan Škripač, Gorišnica 12; Milan Travnikar, Kajuhova 3; Anica Marčinko, Jadranska 7; Vinko Toš, Vito- marci 45; Franjo Bezjak, Kidri- čevo 35; Jože Fijan, Fochova 44/b Maribor; Slavko Pravdič, Domava 141; Franc Sakeliek, Kidričevo 14; Martin Meznarič, Strelci 4; Stanko Lazar, Turški vrh 109; Marija Ceh, Natašina pot 2; Viktor Srečec, Lackova 4; Maijana Legak, Nova vas 17; Slavko Peršuh, Pleteije 57; Janko Murko, Rabeljčja vas 17; Anica Frigl, Mestni vrh 18; Er-;est Ilovšek, Pobrege 21; f adi Gregorec, Švajgerjeva 3; Matilda Veselič, Cesta Olge Meglič 9; J .že Benko, Groca 6; Jelka Jurko ič, Vodova 8; Alojz Prah, C:.il- ^le- odcv dr. 9; Silvo Vrda. 7anka^eva 6; Franc Tn IrKCvči 59; Jože Med Žgečeva 10; Slavko V^up i'uTŠki vrh 19; Ivan Slukan, Vetovlak 23; Anton Valet tin, Natašina pot 4; Adolf Lorjek, Goričak 5; Ivan Kunčriik Markovci 45; Marga Pernat, Volkmeijeva 11; Anton Kcjrar, Tnibaijeva 13. Hajdma, /4. oktobra 1978: Anton Šišek, Jadranska 17; Mirko Žagar, Zg. Hajdina; Ivan Aurer^ Sp. Hajdina 43; Mihael C-omboo, Sp.'Hajdina 97; Kristina Kiselak,. Gereqa vas 77; Marga Veronek, . Zg. Hajdina 100/b; Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Danik) Sohar, Z|. Hajdina 202; Jože Novak, Gorcja vas 22; Jože Zajšek, Seliškaijeva 16; Mercator, 26. oktobra 1978: Janez Megla, Hlaponci 41; Slavko Bedenik, Ptujska gora 107; Marija Mohorko, Skorba 54; Vera Vreže, Kidričevo 9; Stefanp Kajič, Zg. Hajdina 104; Anton Rozinger, Gruško\je 6; Simon Habjanič, Gaiseijeva 13; Slavko Kolar, Zavčeva 9; Jože Rihtar, Zagoije 21; Slavica Vogrinec, Mo^canjci 2; Marga Geč, Precljeva 2; Peter Strelec, Stojnci 85; Friderik Notesberg, Cvetkovci 22; Ivan Korpar, Moškaigci; Anton Geč, Precfieva 2; Marga Hrenič, Panonska 2; Franc Bohi, Mo- škanjci 2; Rozi Šeruga, Murkova 5; Dragica Strihič, Kidričevo 9; Branko Turk, Potrčeva 46, Albin Korotaj, Gregorčičev dr. 13; Martin Tetičkovič, Hrastovec 5; Janez Horvat, Zagojiči 15; Kidričevo, iz TGA, 28. oktobra: Maijan Vrabl, Zg. Hajdina 36, Jožica Sabath, Kidričevo 76/a; Ivan Mesarec, Zamušani 49; Jože Kukovec, Zg. Hajdina 173; Drago Babšek, Majšperk 30; Andrq Gornik, Potrčeva 50; Janez Sršen, Kidričevo 21; Branko Mohorko, Kungota 20; \^ekoslay Fujjan, Kidričevo 13/a; Franc Lozinsek, Moškanjci 39; Vlado Kos, Majšperk 36, Janez Rozman, Zg. Hajdina 108; Slavko Zoreč, Kidričevo 62; Janko Krapša, Potrčeva 46; Viktor Dvorsak, Stopno 8; Jurček Lamot, Trnovd 1; Anica Plajnšek, Lovrenc 98; Konrad Rižner, Spuhlja 11/a; Gabriel Pogačar, Ptujska gora 77; Hilda Primožič, Njiverce; Mirico Kuhar, Spuhlja 3/a; ViU Šoštai, Kidričevo 9; Roman Štumberger, Zg. Hajdina 157; Franc Dogša, Obrež 124/a; Franjo Petek, Slov, cesta 9; Franc Kajsesberger, Cufaijeva 26; Zoran Heric, Potrčeva 50; Janez Gerečnik, Apače 33; Milan Slavinec, Strma uL 11; Štefan Hadler, Potrčeva 50; Janko Milošič, Kidričevo 9; Štefka Letonja, Kidričevo 32; Alojz Rožman, Kidričevo 9; Anton Kmetec, Slovenja vas 22; Anton Kmetec, Apače 228; Vili Korže, Maj^erk . 0; Viktor Bigec, Njiverce i4; Ivica MajaciČ» Kidričevo 29; Vinko Rep, Kidričevo 39, Branko Špr^; VoDcmegeva 4; Marjan Strihič, Kidričevo 9; Terezija Medik, Kidričevo 13; Franc Tašner, Mestni vrh 89; .vlirko Žuran, Kidričevo 9; Pavla Kirbiš, Draženci 42; :ojz Levanič, Kidričevo 13/a; Ivan Fišer, Kidričevo 9; Destrnik, 2. nov - nber 1978: Štefan Lenart Dcstmik 31l £ma Cuš, Do - 35; Mariga Fladung, Desti >6; AIo^ Fladung. Destn :>6; Srečko -lelenik, Vintan 39; Rudo« Polič, Svetinci /; Anica Bei, Jiršovci 36; ''arija Zampa,' Levanjci 10. j Ptuj, lehnoservis, 31. oktobra 1978: ^ Anton Rojk . Mestni vrh 22; Milan Žižek, Mestni vrh 22; Ma^ana Žižek, Budina 29; Staidco Hriberšek, H^doše 8/b; Ivan Lah, Mihovci 90; Ivan Kirbiš, Vareja 4; Rado Maicenovič, PerSpnova > Miran Lesnik, C -il-Metodov čsi . 19; Janko Tomazič, Cvetkovci Franc Fladung, Desend 9; Zvonk" Marčič, Majšperk 94; MaijaJi Malek, Žabjak 14; Viktor Žam|ja, Levanjci 20; Zdenko Lešnik, Destrnik 53. fEDNIK — 16. november 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 11 Končne lestvice v skupinah A, center in zahod medobčin- sKih nogometnih lig Ptuj so s tekmovanjem že l^ončali. Preostalo je še srečanje Graje- na—Zgornja Polskava, kjer je sodnik poslal domačine po drugačne drese (obe ekipi sta imeli enake), po 15 minutah pa je odpiskal konec sre- janja. Končno besedo o tem bo dala tekmoval- na komisija po obravnavi vseh treh poročil, gezultati zadnjega kola v skupini A: Zgornja polskava—Aluminij 1:4, Gorišnica—Grajena 4:1, Pragersko 75—Videm 4:0, Skorba—Boč A 2:1 in Hajdina—Osankarica 2:0. Urošu Langeitiolcu oba naslova Pred nedavnim je podkomisija za karting pri avto-moto zvezi Slovenge potrdila rezultate letošnjega republiškega prvenstva. Pri mla- dincih je vrstni red naslednji: 1. Irena Lavrič (Moste), 2. Hvalica (Nova Gorica), 3, Bitenc (Moste), 4. Zelenšek (Celje), 5. Blaževič (Ptui) itd. Člani, kategorija do 100 ccm: 1. Langerholc (Ptuj), 2. Božič (Postojna), 3. Novak (Moste), 4. Omahen (Moste), 5. Rotar (Slovennaavto) itd. Člani, 125 ccm: 1. Slana (Ptuj), 2. Dekleva (Vrhnika), 3. Ligak (Piran), 4. Trobec (Nova Gorica), 5. Živec (Moste) itd. Podkomisga je pregledala tudi rezultate za državno prvenstvo, ki jih mora potrditi še zvezna komisija. Vrstni red je naslednji: 100 ccm - junioiji: 1. Bitenc (Moste), 2. Hvalica (Nova Gorica), 3. Bartolec (Kopriv- nica), 4. Irena Lavrič (Moste), 5. Hvala (Ptup itd.; 100 ccm - člani: 1. Langerholc (Ptuj), 2. Artenjak (Ptuj), 3. Novak (Moste), 4. Božič (Postojna), 5. Rotar (Slovenijaavto) itd.; 125 ccm - člani: 1, Bužan (Celje), 2. Lisjak ffiran), 3. Ivanek (Moste), 4. Slana (Ptuj), 5. Živec (Moste) itd. Ekipni vrstni red: 1. AMD Moste, 2. AMD Ptuj, 3. Nova Gorica itd. Tekmovalci AMD Ptuj so torej letos drugi, v preteklem letu pa so bili prvi. Vendar sta ekipi Most in Ptuja razred zase, saj ju loči le 18 točk, Ptujčane pa od Nove Gorice že 117 točk. Več Q letošnjem republiškem in državnem prvenstvu bomo objavili po prejemu uradnih rezultatov državnega prvenstva. 1. k. Uroš Langeiliolc (št. 27) med vožnjo v Hajdošah. Sledi mu Omahen. - foto B. Rode Mali nogomet Gostje so bili boljši športna dvorana Mladika, gledalcev 100, sodnika Zobarič (Lj) in Reberšak (MS); Drava: Filipič, Beranič, Šerona 16, Urbančič 7, Marčič 9, Srečkovič 2, Segulin 4, Bedrač 9, Beranič R. 2, Dobrijevič 27, Musič 2; Branik: Ojstršek 10, Smaka 26, Volmajer 4, Ledinek 3, Purič, Doki 11, Pečnik 13, Rusič, Vlah 9, Bambič 22, Macun, Smole 14; Mariborčani so si že v začetku srečanja priigrali izdatno prednost po zaslugi obrambe mož ne moža in odličnih metov zunanjih igralcev, zlasti Smake. Vil. minuti so gostje vodili že s 15 točkami razlike in do konca polčasa prednost povečali na 23 zadetkov. Igt^ci Branika so domačine prekašali v višini, točnih metih in hitri ter kombinatom! igri. V nadaljevanju je prednost Branika v 29. minuti znašala že 33 točk. V tej minuti je zaradi petih osebnih napak igro zapustil Smaka. Do polovice polčasa se prednost Branika ni bistveno povečala. Nato so domači zaigrali bolj zbrano in vodstvo gostov zniževali Vstop mlajših i^alcev Branika v igro je Drava izkoristila in znižala razUko na 21 točk. Prva peterka gostov je do konca srečanja prednost povečala na 25 točk. Zmaga Branika je zaslužena, saj so bili objektivno bopi nasprotnik. 1. kotar Pod košem Branika od leve: Volmajer, Bambič, Ojstršek in Dobrijevič, - foto B. Rode V Kidričevem zaživela taborniška organizacija v Kidričevem deluje zraven ostalih družbeno- političnih organizacij in društev tudi taborniška, organizacija, ki ima ime po narodnem heroju in revolucionarju BORISU KIDRIČI . Rad bi napisal nekaj o delu in življenju taborništva v tem kraju. Tabornišl a organizacija „BORlS KlDRlC" Kidričevo je ustanovljena pred približno 25 leti. Organizacija je delovala bolj na svojem področju, manj pa po ostalih krajih. Vzrokov, da se ni udeleževala v širšem okviru je več. Naj opozorim le na nekatere, bolj pomembne: Eden najpomembnejših je prav gotovo ta, da nimamo svojega prostora, kjer bi se lahko sesta- jali in delali, vzgajali mladino v dobre tovariše, razvijali bratstvo in prijateljstvo vseh narodov in narodnosti, saj je to delo taborniške organizacije, neznanje in pogosta menjava vodilnega kadra, kar se tiče prostih dnevov pri sodelovanju na raznih manifestacijah in proslavah ter tekmo- vanjih, je težko doseči v podjetjih, kjer nas je Večina zaposlenih, da bi lahko dobil prost dan ali celo plačanega. Tudi KS premalo gleda na našo organizacijo Do sedaj smo že sodelovali na ek movanjih za tabornike in tabornice v Ptuju, področnem mno- goboju za Medvedke in Čebelice v Mariboru, na republiškem tekmovanju v Novi Gorici, z Goran, Brežic, kjer smo pomagali p:, nasajaniu okrasnega drevja imeli -^lotudi nekaj nohodov, tabor' H! v ZD ; "'^rr - ■ ^^^^ O !■.ir Oi.:^ ^ : ■ - i. • v " " ;?.. !■• »^i(Člano\ od 4 do 55 let starosti. Vključili smo tudi 0§ ii Hajdine, sedaj smo začeli na šoli z vodniškim te- čajem, formiranječetin vodov. Nabavili smo si tudi svoj prapor, uniformiral smo se, nabavili nekaj literature za nadaljne dele naše organizacije. Povedati moram, da nam je pr nabavi opreme pomagala tudi: TGA ,,Bori^ Kidrič" iz Kidričevega, KS Kidričevo, društvc upokojencev nam je nudilo začasno prostor zS sestajanje in streho za delo v zimskih dneh. Nekaj sredstev smo dobili od občinske zveze, nekaj sme pa sami zbrali. Zahvaljujem se v svojem imenu in kot sedanji starešina odreda in v imenu celotne taborniške organizacije za vse usluge, ki so nam bile dane od naštetih organizacij, z željo, da bi nam tudi v bodoče pomagali pri razvijanju taborništva v našem kraju. Mi pa obljubljamo, da bomo v bodoče bolj aktivno delali, pomagali za izboljšanje našega kraja in razvijali bratstvo in edinstvo med narodi vsega sveta. Nekaj delavnih akcij smo že imeli v KS in sodelovali smo tudi na Prežihovini 78. Namreč zavedamo se, da nosimo ime heroja in revolucionarja BORISA KIDRICA in vseh, ki so se borili v času NOB, da lahko v da- našnjem času uživamo, se učimo in govorimo v maternem jeziku. Na enem izmed naših sestankov smo naredili plan dela naše organizacije, iti če hočemo, da ga bomo realizirali bomo morali krepko pljuniti v roke. Lahko bi našteval še in še vendar smatram, • • zn prvič dovolj, mogoče drugič kaj več n: i ckivie aLjih ' d^iovr.ih akcijah. MirKoNežr.-.di^, Športna srečanja ob dnevu JLA v praznovanju letošnj^a Dneva jugoslovan- ske armade so se vključili tudi športniki ptujske občine. Tako je bil v ponedeljek šahovski turnir, ki so se ga udeležile ekipe invalidskega športnega društva Borec, OŠTO m JLA. Včeraj pa so se v rokometu na tumuju, ki je bil na stadionu RK Drava, pomerile ekipe JLA, Ormoža in Drave. Prihodnjo sredo bo tekmovanje v streljanju z zračno puško, na katerem bodo nastopile 10-članske ekipe JLA, občinske strelske zveze,' Ormoža in OSTO. Šestega decembra bo ŠD Izbira pripravilo simultanko, sedmega pa kegljaški klub Drava tekmovanje v kegljanju. Sledilo bo tekmovanje v namiznem tenisu, košarki, odbojki, pnpravili pa booo tud. fotografski pnkaz razvoja m delovania telesne kulture v občini Ptuj. L k. Drava-Podravka Igralkam RK Drava je do zak^učka prvega dela tekmovanja preostalo še srečanje z vodilno Podravko iz Koprivnice. Tekma je zaradi nastopa Vogrinčeve, Havlasove in Mumlekove in treneija Pergega na tradicionalnem turnirju AVNOJ-a v Danilovgradu preložena na pomlad« Mreži sta ostali nedotaknjeni stadion Drave v Ptuju, gledalcev 100, sodnik Sekereš (Lendava); Drava: Valh, Tement, Ogrizek, Trlep, Verdenik, Brodnjak, Matič, Ceh, Cuš (Grabar), Hvaleč, Žgeč (Skok); Kladivar: Kasesnik, Naprudnik, Zelenšek, Savič, Juračič, Bevc B., Bevc S., Šarlah, Mijatovič, Zukič, Skrbinek; Srečanje med Dravo in Kladivaijem je bilo derbi srečanje dna tabele vzhodne skupine republiške lige. Domači so ves čas srečanja napadali, imeli teren^o pobudo, vendar zadetka ponovno niso u^eli doseči kljub nekaterim zrelim priložnostim. Domači napadalci so bili pred nasprotnikovimi vrati ponovno nespretni in premalo iznajdljivi. Igralci Drave so se v tem srečanju slabo odkrivali, prepočasi oddajali žogo in „komplicirali" z dolgimi kombinacijami. Gostje so se uspešno branili, nekajkrat jim je pomagala športna sreča zato so z osvojeno točko lahko nadvse zadovoljni. Razen borbenosti kaj več niso pokazaU. V naslednjem kolu gostujejo igralci Drave v Mariboru, kjer se bodo pomerili z Železničaijem. L kotar Trlep (4) in Čuš (9) v boju za žogo - foto B. Rode Nove točke za NTK Petovia Igralke in igralci namiznoteniškega kluba Petovia iz Ptuja so v nedeljo nastopili dvakrat. Srečanja so bila na nedeljo preložena zaradi osrednje svečanosti ob 50-letnici namiznega tenisa v Šloveniji, kije bUa v soboto v Kranju. Pogoji za igro v športni dvorani v Ptuju niso bili ugodni, saj h^a ni bila ogrevana. Dopoldan so se članice, ki nastopajo v prvi slovenski ligi, pomerile z Goriško. Zmagale so prepričgivo s 6:0. Nastopile so Majnikova, Udovičeva, Meškova in Kampuševa. Člani pa so se v okviru tretjega kola v B skupini republiške lige pomerili z Domžalami in zmagali s 5:0. Za NTK Petovia so nastopili Šomen, Samojlenko in Veldin. Popoldan so člani odirali odločilno srečanje s Kočevjem. Obe ekipi sta bili do tega srečanja še neporaženi. Povedli so gostje, izenačil je Šomen. Veldin, Šomen in Samojlenko so z zaporednimi zmagami povedli ptujsko ekipo v vodstvo s 4:1. S prvim porazom Veldina v tem prvenstvu so gostje znižali na 4:2. Končni rezultat 5:2 je postavil Šomen. Igralci NTK Petovia so se s to zmago utrdili na čelu skupine B. Dekleta so se popoldan pomerila z Obalo iz Kopra in ponovno zmagale brez težav. Končni rezultat je bil 6:1. J3, Rode Šomen med igro _ foto B. Rode Srečanje nogometnih sodnikov Pretekli petek so člane sodniške organizacije pri MNZ Ptuj obiskali sodniki MNZ Celje. Popoldan so se najprej v Kidričevem pomerili v igranju nogometa. Ptujski sodniki so bili boljši in zmagali s 4:1. Dva zadetka je dosegel Vrbanec, po enega pa Ačimovič in Kneževič. Za goste je bil uspešen^ Sitar. Posebna žirija je za najboljšega igralca srečanja izbrala gostujočega vratarja Kitaka. Pp merjenju moči na zeleni površini so se ,,možje v črnem" zbrali na tovariškem srečanju, ki so se ga udeležili tudi predstavniki medobčinskih nogometnih zvez Celje, Ptuj in Maribor. Dogovorili so se, da bodo srečanja sodnikov postala tradicionalna. i. k. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA V VZHODNI SKUPINI V vzhodni skupmi medobčinske nogometne lice so v nedeljo odigrali srečanja zadnjega kola. Doseženi so bili naslednji izidi: Zavre — Sooetinci 3:4, Rogoznica — Moškanjci 7:0. Središče — Bukovci 5:1, Ptu^ — Stonjci 3-4 in Markovci Dornava 2 5. Ker so nekateri izidi s«; neuradni, zapisniki s srečan; še nist> prispeli, bomo končno lestvico tc skupine objavili v prihodnji številki Tednika. V' nedeljo bo v tej skupini 1 ^>t zaostalo srecanie m sicer Rogoznica — Središče. i. r 12-ZA RAZVEDRILO 16. november 1978 — TEDNIK HUMOR Ce misliš prej oprati vse stare krpe, potem pohiti, Katarinin sejem bo že v torek 21. novembra Vedno je imel srečo na cesti, ob prvi nesreči pa adijo Martin,.. - Da vas ni sram tovarišica, ves je zelen ... - Kaj bi ne bil, saj ga je Martin šele sinoči krstil Kar zadovoljen sem, da sem zamenjal dva slaba osnutka statuta za dva lepa mesečna osebna dohodka „VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO' ADEMIR = bivši brazilski nogometaš, član državne reprezentance in Palmeirasa (da Guia) AMAR = madžarski violinist, profesor konzervatorija v Ankari (Licco, 189M959) ALANKA = Tunjuševa ljubica iz Finžgarjevega romana „Pod svobodnim soncem" BELADONA = volčja češnja, norica, precej strupena rastli- na BELI KAMEN = naselje pri Starem Logu pri Kočevju DENISOV = ruski slikar poljskega rodu, pejsažist in gledališki scenograf (1861-1921) KABOTAŽA = obalna plovba R ATI BOR = industrijsko mesto v Gornji Šleziji ob Odri SOARES =portugalski zu- nanji minister (Mario) SRC RAD I = otočje v Egejskem morju rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: Past, vš, pra, retorik, ral, piramida, ena, Irgolič, razgib, kabel, «Ace, Joe, Neaga, ekipa, gat, Enna, evit, losos. Smetana, An, tisk, Bohr, netek, Atio, bN. Stanek, sivina, Milovan. apetit, Otis, če, Dunant, gost, AN, AS, Laa. TEDNIK — 16. november 1978 OGLASI IN OBJAVE - 13 „LEPŠEROŽVEN!NA SVET'..." V starih bukvah piSc da je Martin edini patron, ki mu je bilo naloženo, da vsako leto ob Ustopadu mošt v vino spreminja. Pravijo, da mora vsak gospodar ob tem času, po navadi na Marti- novo nedeljo goski vrat zaviti in jo pečeno na mizo postaviti. Tak je pač običaj in tam, kjer trta rodi ga še danes s pridom častijo. Kdo pa ga nebi... Cisto po svoje, vendar z istim namenom praznujejo Martino- vanje v TOZD Kletarstvo Slo- venske gorice KK Ptuj. Dan, ko se mošt v vino spremeni je za njih še posebno svečan trenutek, saj imajo po navadi polne kleti vrelega mošta. Pravijo da ga je letos manj zaradi slane m toče, pa je ta, ki ga imajo toliko boljši. No, letošnje leto so v TOZD Kletarstvo za en dan Martina prevarali, .saj so svoje martinovanje opravili že v petek 10. novembra. Zbrali so se torej vrli možje in žene, zaposleni v TOZD Kle- tarstvo, bilo je tudi nekaj gostov menda le polovica povabljenih, da proslavijo svoj vinski praznik. Kdo neki bi slovesnost začel, če ne Tone Skaza — enolog, saj pravijo da se on najbolj na vino spozna — žal samo po službeni dolžnosti. Zbrane je seznanil z zgodovino Martinovo, ki jo je iz starih bukev na svetlo potegnil. Vse jim je po- vedal še tisto o Martinovi goski, na račun katere vsako leto nešteto gosk ob vinskem prazniku vratove izgublja. In kot se spodobi v vsaki hiši, je besedo prevzel gospodar. Jani Goenc, direktor TOZD Kletarstvo, ki je v lepi vezani besedi povedal kako pomemben je za kletarje vinski praznik, hkrati pa je vsem navzočim zaželel prijetno Martino- vanje. Sledilo je tradicionalno izpraše- vanje zelencev — tistih, ki so na novo postali člani tega delovnega kolektiva. Pogumna sodniška trojka Pilka, Sodček in Natega je bila stroga kar se da, izpraševalec Vinko Dreu pa še bolj, saj je vsak, ki so mu šli odgovori težje od rok moral na dušek izpiti 2 deci mošta. Seveda so se končno zedinili in vse zelence sprejeli medse. Vsak je do- bil še posebno potrdilo, da je opravil svoj izpit. Sledil je kviz v katerem sta se pomerili ekipi polnilnice in kleli v znanju iz družbenopolitičnega in strokovnega področja. Letos je pokazala več znanja ekipa iz polnilnice, ki je prejela tudi prehodni pokal. Pa je prišel na oder Dudek, sicer ne tisti nravi, v njegovi vlogi .se je iredstavil znani KK humorist vlirko Jaušovec, ki je kolektivu ponudil v podpis zelo prikladen samoupravni sporazum, ki bi prišel v poštev za vse vinske bratce. Zbranim se je za tem predstavil še kronist Jože Lah, ki je v svoji kletarski kroniki povedal v šali vse tisto, kar se je med letom le na ušesa govorilo. Franjo Gunžer, član ptujskega amaterskega gle- dališča pa je za tem zapel staro vinsko pesem, ki jo vsi dobro poznate: En starček je bil... Navada je taka, da v vsaki hiši opravi krst mošta gospodar. To je tokrat opravil direktor Jani Goenc, seveda ob tradicionalnem ceremonialu. Glavni kletar Martin Hedžet je prinesel gosko, da je bilo vse bolj Martinovo, Jani Goenc pa je ob tem nalil vrč starega vina v vedro z moštom. Tako je ,,mošt v vino spremenil" tako, kot je dan za tem 11. novembra storil povsod patron Martin. In od takrat naprej ne pijemo več mošta ampak mlado vino, ki pa zato nič manj ne tekne. Uradni del Martinovanja so ptujski kletarji zaključili s svojo himno: lepše rožce ni na svet'kot je ta vinska trta... Za tem pa so si še pozno v noč sušili grla s sladkim mladim vinom. M. Ozmec Medtem ko je na mizi že čakal mošt na krst, je sodniška trojka morila zelence z zapletenimi vprašanji iz ,,vinoznanstva". Foto: M. Ozmec Zajet paket programov in dopolnil SIS Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL v Ptuju je na predlog izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti imenoval stab katerega člani bodo sodelovali v razpravah o programih dela in dopolnilih k samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenih dejavnosti za leti 1979 in 1980. Te razprave bodo do konca meseca novembra v organizacijalr združenega dela in krajevnih skupnostih na območju občine. Z ozirom na zajetni paket gradiva v katerem je kar štirinajst prograniov, dopolnil in samoupravnih sporazumov ter stališča in priporočila k samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev na področju ^materialne m nematerialne proizvodnje, kijih je priložil izvršni svet skupščine občine Ptuj. To gradivo je bilo poslano v združeno delo in v krajevne skupnosti v skupni nakladi 1000 izvodov. Tokratni paket samoupravnih sporazumov, programov in dopolnil ni zahteven za študij samo po količinski plati, temveč tudi po vsebinski, zato se bo potrebno skupaj dogovoriti o načinu dela v organizacijah združenega dela pri čimer so pomembna tudi najnovejša stalisča dru^žbenopolitičnih organizacij v občini in izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Tak skupni dogovor bo danes popoldan ob 16. uri v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. mš Zima prihaja Pusto, oblačno in hladno vreme v novembru nas opominja, da je zima pred vratmL Čeprav vremenaiji napovedujejo, da letošnja zima ne bo posebno ostra, vendar enako kot drugim prerokom tudi vremenskim prerokom ni preveč veijeti, zato se je treba na zimo primerno pripraviti. Letošnje suho vreme to posebej omogoča. Ne le na podeželju, tudi v mestu se je treba založiti z drvmi za kurjavo Foto: A. Bradač Naši kmetovalci so v glavnem že opravili jesenska dela npolju, sedaj se pridno zalagajo z listjem oziroma steljo za živino pa tudi s kuijavo za zimo. Bomo čakali do prve nesreče? Potrčeva cesta v Ptuju je med najbolj obremenjenimi ptujskimi ulicami. Množici avtomobilov se pridružuje tudi množica pešcev — od najstarejših do najmlajših, saj je ob cesti otroški vrtec, bolnišnica, osnovna šola, trgovina, otroški dis- panzer, lepo število stanovanjskih poslopij — sedaj pa dobiva končno obliko še bencinska črpalka. Pro- met je iz dneva v dan večji, prome- tna signalizacija pa ostaja takšna, kot je bila. K pisanju tega članka me je ,,vzpodbudil" pravi avtomo- bilski rally tovornjakov, ki so kljub gostemu prometu drveli — po približni oceni opazovalcev z okrog 80 km/h iz rogozniške smeri proti Ptuju. Otroški dispanzer je na vogalu Trubarjeve ulice in Potrčeve ceste, neuradni parkirni prostor za ,,mo- torizirane" paciente pa je na drugi strani Potrčeve ceste. Najbližji pre- hod za pešce je pri samopostrežni trgovini ,,Živila" — med ,,neurad- nim" parkirnim prostorom in trgo- vino pa nastaja nova bencinska črpalka. Doslej se še ni zgodilo, da bi zarisali prehod za pešce do Otroškega dispanzerja — zato so morali pešci dokaj previdno in z največjo hitrostjo prečkati cesto — prehoda za pešce pri trgovini pacienti oziroma starši z malčki ne uporabljajo, je pač nekoliko preveč oddaljen. Takšni smo, čeprav gre za našo in varnost naših otrok. In, če že pešcev ne moremo prepričati o nujnosti uporabe prehoda pri trgo- vini, začrtajmo en prehod za pešce več, postavimo ustrezno prometno signalizacijo za voznike — problem bo rešen. Nikar ne čakajmo na prvo žrtev neurejene cestne signali- zacije — predrago bomo plačali! In kdo bo kriv? N. D. Pričakujemo, da bodo ob ureditvi cestno-prometne signalizacije pri bencinski črpalki označili tudi prehod za pešce. — foto M. Ozmec Oborožene sile v svobodi in miru Pod tem naslovom bodo potekale številne prire- ditve in proslave ob 22. decembru — dnevu oborože- nih sil Jugoslavije. Poleg že običajnih prireditev bodo ob tem pripravili še priložnostno razstavo fotografij o športu v ptujski občini. V prireditve se vključujejo tudi učenci in dijaki, ki bodo pisali spise na temo ohranjanja in varovanja naše svobode. Svoj delež bodo pristavili tudi mladi likovniki, ki bodo z najboljšimi deli obogatili zidove v prostorih vojašnice. Izostali ne bodo tradicionalni obiski občanov in delovnih ljudi v vojašnici in obiski vojakov ter starešin v nekaterih delovnih organizaci- jah. Vsa srečanja bodo potekala v duhu tradicionalne povezanosti armade z ljudstvom. V občini bomo ob prazniku oboroženih sil pripra- vili tudi več osrednjih prireditev, najbolj svečano pa bo v bojašnici ,,Dušana Kvedra" na dan praznika — 22. decembra. Ze tradicionalno srečanje starešin. delovnih ljudi in občanov ter drugih bo prav tako 22. decembra v prenovljenih prostorih ptujskega hotela. Vstopnice za srečanje bo mogoče kupiti na recepciji hotela. Na svečani akademiji, ki bo na predvečer praznika, bo namesto običajnega slavnostnega govo- ra krajši kulturni program, v katerem bodo predsta- vili tudi najboljša spisa iz osnovnih in srednjih šol, ki ju bo izbrala posebna komisija. Koordinacijski odbor za pripravo proslav in prireditev ob- 22. decembru je tudi predlaga, da bi spise, ki jih bodo učenci pisali na temo praznika oboroženih sil, brali na priložnostnih proslavah v krajevnih skupnostih. V dneh praznovanja dneva oboroženih si! bo tudi mesto dobilo praznično podobo; zlasti še izložbena okna, v katerih bodo razstavljene slike iz življenja in dela starešin in vojakov. MG V tednu od 6. do vključno 13. novembra so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov posredovali v 4 prometnih nesrečah, ki so tokrat zahtevale eno hudo in tri lažje telesne poškodbe. Glavni vzroki nesreč so tokrat spet izsiljevanje prednosti ter neprilagojena in neprevidna vožnja. Skupna materialna škoda na vozilih znaša 34.800.— din. Med nesrečami je tokrat spet eden izmed vzrokov neosvetljen vprežni voz, zato ponovno opozarjamo vse lastnike vpreg in vodnike naj se izogi- bajo voženj po mraku in ponoči. Ce pa je to neizbežno pa naj obvezno vprežni voz osvetlijo. Tako bodo omogočili varno vožnjo sebi in ostalim udeležencem v prometu. ZADEL PEŠCA V soboto, 11. novembra se je zgodila nesreča na Zagrebški cesti v Ptuju. Ob 23.35 je voznik kolesa z motorjem Vlado Viraj iz Apač 169 vozil po desni strani iz smeri Ptuja proti Turnišču in pri tem zadel v pešca, ki je hodil napačno po desni strani v smeri hoje. Pešec Alojz Trep iz Dravinjskega vrha pri Vidmu je bil na srečo le lažje poškodovan. Zoper voznika Viraja pa je bil odrejen odvzem krvi zara- di suma, da je vozil pod vplivom alkohola. TRČIL V NEOSVETLJENO VPREGO V nedeljo 12. novembra se je zgodila prometna nesreča na lokalni cesti v Spodnjem Velovla- ku. Voznik motornega kolesa (neregistriranega) Janez Vorih je vozil iz smeri Pacinja proti Velovla- ku. V bližini križišča cest Pacinje Velovlak je dohitel vodnika z vprego T. R. iz Velovlaka. Zaradi neopremljenega kmečke- ga voza s svetlobnimi telesi Vorih ni pravočasno opazil vprege pred seboj in se zaletel vanjo v zadnjo stran. Padel je po cestišču in se hudo poškodoval. Z voza je padel tudi potnik Jože Fician, ki se je pri tem lažje poškodoval. Vodnik vprege in Fician sta odpeljala s kraja nesreče in bila naslednji dan izsledena na domu. PREVEČ VROČE KRVI NI DOBRO IMETI V torek, 31. oktobra sta okoli 20.15 kršila mir in javni red v gos- tilni v Destrniku brata Janez in Jože C. iz Gomilic pri Destrniku. V lokal sta prišla vinjena in pričela razbijati po gostilni. Gostje so ju spravili iz lokala, zaradi česar sta snela okenski okvir ter ga vrgla po tleh. Razbijala sta tudi po vhodnih vratih. Pri razbijanju sta s stekle- nimi drobci poškodovala gosta Jožefa Mohoriča in Franca Benko- ta. V intervencijo so poklicali milič- nika iz oddelka v Destrniku. Kršite- lja nista ubogala odredb miličnikov ter se jima celo fizično uprla. Eden od. miličnikov je zaradi udarca v trebuh padel na tla in je bil odpe- ljan v bolnišnico. Na pomoč sta pristopila 2 občana M. D. in Z. M. tako, da so skupaj obvladali oba vročekrvneža, do prihoda interven- cijske patrulje iz PM Ptuj. Oba kršitelja so ovadili javnemu tožilcu. -OM RODILE SO: Justina Zaje, Belšakova 32 - Anito; Pavla Bedrač, Dolena 37 - dečka; Terezija Vidovič, Selška 52 - Moniko; Marija Krajnc, Pobrege 118 - Klavdijo; POROKE: Stanislav Brunčič, Kidričevo 58 in Jožica Pepelnik, Zupečja vas 10; Ivan Kuhar, Rotman 2 in Olga Vučak, Polenšak 28; Branko Zamuda, Kicar 30 in Frančiška Flos, Kukava 68; Franc Žižek, Na hribu 2 in Danica Markovič, Mlinska 11; Viktor Gajšt, Podlože 45 in Neža Gajšt, Sestrže 66; Anton Visinski, Mali Okič 45 in Ana Horvat Spuhlja 58. LmLI SO: Marga Visenjak, Potrčeva 47, rd. 1893, umrla 5. novembra 1978; Frančiška Rajh, Dobrovš- čak 4, roj. 1910, irnirla 5. novembra 1978; Roza Amuš, Nova vas 17, roj. 1906, umrla 5. novembra 1978; Alojz Šalamun, Sitež 4, roj. 1956, umrl 4. novembra 1978; Terezga Javor- nik, Visole 49, roj. 1935, umrla 5. novembra 1978; Ferdinand Raku- ša, VoDcmeijeva 10, loj. 1904, umrl 4. novembra 1978; Marga Kocmut, Sovjak, 15, roj 1899, umrla 6. novembra 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO -TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio -Tednik telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje 26. novembra Zadnji krajec bo v sreao 22. novembra Napoved: Do prihodnjega četrtka bo približno enako vreme kot doslej. Za tem bo nekoliko topleje in vetrovno. Alojz Cestnik