Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 31, 1988, str. 69-92 Prispelo/Received: 1988, januar ODC 304:(497.127) "1976-1985" ANALIZA NESREČ V SLOVENSKEM GOZDARSTVU V OBDOBJU MED LETI 1976 IN 1985 Igor POTOČNIK* Izvleček Avtor obravnava nesreče pri delu in poklicna obolenja v slovenskem gozdarstvu med leti 1976 in 1985. Pojavljanje nesreč je razčlenjeno po mesecih, dnevih in delovnih urah, po starosti, poklicni usposobljenosti delavcev, posameznih opravilih, delih in dejavnostih. Prikazani so vzroki in viri nesreč, oblike poškodb in v nesrečah poškodovani telesni deli. Ključne besede: delo, gozdarska mehanizacija, gozdni delavec, varstvo pri delu, nesreča, poklicno obolenje, Slovenija. ANALYSIS OF ACCIDENTS IN FORESTRY IN SLOVENJA BETWEEN 1976 AND 1985 Igor POTOČNIK* Abstract Accidents at work and projessional illnesses injorestry in Slovenia in the period between 1976 and 1985 are dealt with in this article. As regards accidents at work, thejollowing was analy- sed: how they occured in regard to month, days and working hours, the age and projessional qualifications oj workers, a particular Job, the work itself and the activity. The causes and sources oj accidents, difjerent kinds oj injuries and injuried parts oj the body are also presen- ted. Key words: work, jorest mehanization, j orest worker, work protection, accident, projessio- nal illnesses, Slovenia. * dipl. inž. gozd., Bi_otehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 69 KAZALO 1. UVOD IN METODA DELA 72 2. POGOSTNOST IN RESNOST POŠKODB TER POKLICNA 72 OBOLENJA V GOZDARSTVU 3. ČASOVNO POJAVLJANJE NESREČ V GOZDARSTVU 75 3.1. Pojavljanje nesreč po mesecih v letu 75 3.2. Porazdelitev nesreč po dnevih v tednu 75 3.3. Delež nesreč po delovnih urah 77 4. POJAVLJANJE NESREČ PO DEJAVNOSTIH TER NA POTI 78 NA DELO IN Z DELA 4.1. Deleži nesreč pri treh glavnih dejavnostih v gozdarstvu 78 4.2. Delež nesreč na poti na delo in z dela 79 5. USPOSOBLJENOST IN STAROST POŠKODOVANCEV 79 5.1. Usposobljenost poškodovancev 79 5.2. Starost poškodovancev 81 6. ANALIZA NESREČ PO DELIH IN OPRAVILIH 82 7. OBLIKE POŠKODB IN POŠKO DO V ANI TELESNI DELI 85 V NESREČAH 8. VZROKI IN VIRI NESREČ 87 9. SKLEP 90 10. POVZETEK 90 11. SUMMARY 91 12. VIRI 92 13. LITERATURA 92 SEZNAM TABEL Tabela 1 PREGLED STANJA POŠKODB IN OBOLENJ V L. 1984 Table Review oj State oj Jnjuries and Jllnesses in 1984 Tabela 2 PREGLED STANJA POŠKODB IN OBOLENJ V L. 1985 Table Review oj State oj Jnjuries and Jllnesses in 1985 Tabela 3 USPOSOBLJENOST PONESREČENCEV IN POGOSTNOST NESREČ Table Qualifikations oj Workers and Frequences oj Accidents Tabela 4 STAROST PONESREČENCEV IN POGOSTNOST NESREČ Table Age oj Injuried Workers and Frequency oj Accidents 70 SEZNAM GRAFIKONOV Graf. 1 POGOSTNOST NESREČ IN POKLICNIH OBOLENJ TER RESNOST NESREČ Graph 1 Frequency of Accidents, Professional Ilnesses and Seriousness of the Accidents Graf. 2 POKLICNA OBOLENJA PO LETIH Graph 2 Professional 1//nesses in Forestry betweem 1976 and 1985 Graf. 3 DELEŽI NESREČ PO DNEVIH V TEDNU Graph 3 Percentage of Accidents per Month Graf. 4 DELEŽI NESREČ PO DNEVIH V TEDNU Graph 4 Percentage of Accidents per Days Graf. 5 DELEŽI NESREČ PO DELOVNIH URAH Graph 5 Percentage of Accidents per Working Hours Graf. 6 DELEŽI NESREČ PRI TREH GLAVNIH DEJAVNOSTIH V GOZDARSTVU Graph 6 Percentage of Accidents f or the Three Main Activities in Forestry Graf. 7 DELEŽ NESREČ NA POTI NA DELO IN Z DELA Graph 7 Percentage of Accidents on the Way to Work and on Return Graf. 8 USPOSOBLJENOST DELAVCEV IN POGOSTNOST NESREČ Graph 8 Qua/ifications of Workers and Frequency of Accidents Graf. 9 STAROST PONESREČENCEV IN POGOSTNOST NESREČ Graph 9 Workers Age and Frequency of Accidents Graf. 10 NAJNEVARNEJŠA DELA V GOZDARSTVU Graph JO The most Dangerous Jobs in Forestry Graf. 11 NAJNEVARNEJŠA OPRAVILA V GOZDARSTVU Graph 11 The most Dangerous Occupations in Forestry Graf. 12 NAJPOGOSTEJŠE OBLIKE POŠKODB Graph 12 The mpst Frequent Kinds of Injuries Graf. 13 NAJPOGOSTEJE POŠKODOVANI TELESNI DELI Graph 13 The most Frequent Injuried Parts of the Body Graf. 14 NAJPOGOSTEJŠI VZROKI NESREČ Graph 14 The most Frequent Causes of Accidents Graf. 15 NAJPOGOSTEJŠI VIRI POŠKODB Graph 15 The most Frequent Sources of Jnjuries 71 l. UVOD IN METODA DELA V okviru znanstvenoraziskovalne naloge zbiramo in obdelujemo podatke o nesrečah v gozdarstvu. Namen tega prispevka je analizirati nesreče pri delu v gozdarstvu v de- setletju od l. 1976 do 1985 po različnih vplivnih dejavnikih. Podatke smo dobili iz evidenc nesreč, ki nam jih pošiljajo GGO. Posebej smo analizirali nesreče v l. 1984 in 1985, ki doslej še niso bile proučene na enoten način. Od l. 1983 dalje so vse GGO prešle na enoten način poročanja o nesrečah pri delu prek šifranta za vrednotenje nesreč v gozdarstvu. Pri računalniški obdelavi podatkov brez težav ni šlo. Precej ši- friranih poročil o nesrečah v gozdarstvu je bilo nepopolnih, tako da je bila nemote- na računalniška obdelava otežena. Kljub temu nam je uspelo s programskim pake- tom SPSS šifrirana poročila računalniško obdelati. Tako smo izdelali šest dvovhod- nih tabel: l. Tabela la- Pregled poškodb po dnevih in urah 2. Tabela lb- Pregled poškodb po dejavnostih in mesecih 3. Tabela le - Pregled poškodb po starosti in usposobljenosti 4. Tabela 2 - Pregled poškodb po delih in opravilih 5. 'Tabela 3 - Pregled poškodb po obliki in delih telesa 6. Tabela 4 - Pregled stanja poškodb po virih in vzrokih Tabele 5 - Pregled stanja poškodb in obolenj za l. 1984 in 1985 smo dobili na Re- publiškem inšpektoratu dela. Podatke in tabele za nesreče pri delu v obdobju 1976-1985 pa smo črpali iz predhodno objavljenih del M. TRKMANA. Tako smo dobili popolne podatke o nesrečah v gozdarstvu v obdobju med l. 1976 in 1985. 2. POGOSTNOST IN RESNOST POŠKODB TER POKLICNA OBOLENJA V GOZDARSTVU Število nesreč v gozdarstvu v Jugoslaviji (izraženo na tisoč delavcev) je žal še vedno precej večje od povprečja v ostalih gospodarskih panogah. V širšem evropskem me- rilu je pri nas pogostnost nesreč v gozdarstvu dvakrat večja kot v državah z naj- manjšo pogostnostjo Podatke o resnosti in pogostnosti nesreč v slovenskem gozdarstvu v l. 1984 in 1985 prikazujemo na tabelah 1 in 2, na grafikonu 1 pa resnost in pogostnost nesreč za de- setletje 1976-1985. Žal vse GGO niso enako vestno izpolnjevale šifrantov, tako da nimamo vseh nujnih podatkov. Resnost nesreč v obdobju 1976-1985 je dosegla vrh l. 1982. V letih 1984 in 1985 se število izgubljenih dni na nesrečo približuje desetletnemu povprečju, v zadnjem letu pa je celo nižja od njega. Pogostnost nesreč se je celo desetletje gibala med 10 in 12%, v l. 1985 pa je padla na 9,4%. Tudi pogostnost poklicnih obolenj (ropot, vi- bracija) se ugodno zmanjšuje. Gibanje števila poklicno obolelih delavcev smo prika- 72 Tabela 1: Pregled stanja poškodb in obolenj v l. 1984 Table 1: Review oj lnjury and Illness Situation in 1984 GGO Štev. Štev. Pogost- Št. izgub. Resnost zapos. nesr. nost dni (skup.) št. dni/nesr. Tolmin 571 72 12.6 1933 26.8 Bled 466 52 12.6 1653 31.8 Kranj 506 42 8.3 762 18.1 Ljubljana 559 58 10.4 1013 18.0 Postojna 772 82 10.6 1559 19.0 Kočevje 859 100 11.6 2760 27.6 N. mesto 798 95 11.9 2610 27.5 Brežice 463 49 10.6 784 15.2 Celje 370 20 5.4 538 26.9 Nazarje 467 37 7.9 1293 34.9 Lesna 937 83 8.8 1112 13.4 Maribor 1002 124 12.4 2064 16.6 ZPK 105 3 2.9 492 164.0 Koč. Reka 375 43 11.4 1195 27.8 SKUPAJ 8250 860 10.4 19732 22.9 Tabela 2: Pregled stanja poškodb in obolenj v l. 1985 Table 2: Review oj lnjury and Illness Situation in 1985 GGO Štev. Štev. Pogost- Št. izgub. Resnost zapos. nesr. nost dni (skup.) št. dni/nesr. Tolmin 541 56 10.4 1119 20.0 Bled 464 60 12.8 1493 24.9 Kranj 509 40 7.8 541 13.5 Ljubljana 607 47 7.7 944 20.0 Postojna 778 89 10.1 1339 16.9 Kočevje 888 106 11.9 2052 19.4 N. mesto 784 81 10.3 1435 17.7 Brežice 536 34 6.2 1074 31.6 Celje 376 19 5.1 433 22.8 Nazarje 445 31 6.9 1262 39.6 Lesna 921 90 9.8 1302 14.5 Maribor 981 89 9.0 2580 27.7 ZPK 104 14 13.4 288 20.6 Koč. Reka 380 38 !O.O 946 24.9 ABC 207 18 8.3 169 9.4 SKUPAJ 8521 802 9.4 16977 21.2 Poklicno oboleli vibr. sluh 8 6 6 15 10 25 7 7 1 3 6 2 6 10 31 74 Poklicno oboleli vibr. sluh 1 10 4 12 1 1 3 17 4 3 12 II 25 54 73 Graf. 1: Pogostnost nesreč in poklicnih obolenj ter resnost nesreč Graph 1: Frequency oj Accidents, Projessional Illnesses and Seriounsness oj the Accidents 30 n 15· HI··-------------------- _,.....,. ___ ........._ _______ _ 5 0'-------'---_, __ ___, __ -+---+----+---+------+-----a 7f, 77 78 79 80 81 82 83 84 85 leto Graf. 2: Poklicna obolenja po letih Graph 2: Projessional Illnesses in Forestry between 1976 and 1985 350 50 - - POGOSTNOST - -· POGOSTNOST POHLI CNIH OBOLENJ - POKLIC. OBOLEtl. - - OKVARE SLUHA - - - IJ IBRAC. OBOLEH. n ---'---- +-- _ ___,_ _ -1 ___ __,__ _ .,___-+----+----1 7& 77 78 79 80 82 83 84 85 leto 74 zali na grafikonu 2, ki se od l. 1979 z manjšimi odstopanji vztrajno zmanjšuje. To je posebej izrazito v obdobju 1983-1985. Tudi število obolelih zaradi okvar sluha se v zadnjih treh analiziranih letih ugodno zmanjšuje. Število vibracijskih obolenj pa se je od l. 1982 ustalilo na 25 do 30 primerov letno. Med podameznimi GOO so pri številu nesreč, resnosti in pogostnosti velike razlike. Vzroke lahko iščemo v različnih delovnih razmerah, uporabi različnih tehnologij, v razlikah v varstvu pri delu. Povprečno so se tisoč zaposlenim v gozdarstvu pripetile 103 nesreče z resnostjo 22 izgubljenih dni. L. 1979 in 1980 se je pripetilo manj kot sto nesreč na tisoč delavcev, najmanj v celem desetletju pa l. 1985. L. 1982 je bil vsak poškodovanec povprečno 26 delovnih dni v bolniškem staležu, povprečje za ce- lo desetletje pa je 22,2 dneva. 3. ČASOVNO PO.TA VLJANJE NESREČ V GOZDARSTVU 3.1. Pojavljanje nesreč po mesecih v letu Deleži nesreč po mesecih v letu za obdobje od l. 1976 do 1985 so prikazani na grafi- konu 3. V desetletnem povprečju so se izoblikovale tri konice z največ nesrečami: fe- bruarja in marca, junija ter avgusta in septembra. Po spomladanski konici v aprilu delež nesreč pade na 7,5% vseh nesreč v letu predvsem zaradi nestalnega vremena. Ker je manj delovnih dni, se pripeti tudi manj nesreč. Junija delež nesreč naraste na skoraj 10% vseh nesreč v letu in je tudi največji. Na začetku poletja se vreme ustali in intenzivnejše delo v gozdu je vzrok večjega števila nesreč. Julija se delež nesreč zmanjša zaradi letnih dopustov, v jesenskih mesecih pa se intenzivnost dela spet po- veča, dokler je vreme še ustaljeno, zato se v tem času zgodi tudi več nesreč. V zim- skih mesecih se zaradi neugodnih delovnih razmer (slabo vreme, mraz) zmanjšuje obseg dela v gozdu in s tem tudi delež nesreč. Posamezna leta močno odstopajo od desetletnega povprečja. V 1. 1985 spomladanska konica ni izrazita, poletna konica je pomaknjena v maj, jesenska pa je razširjena na avgust, september in oktober (usta- ljeno vreme). V zimskih mesecih je bilo nekaj več nesreč decembra. Da bi ponazorili raznolikost posameznih let je za primerjavo na grafikonu narisana tudi porazdelitev nesreč po mesecij za l. 1984. Vzrok za razlike so v veliki meri vremenske razmere, pa tudi pogoji dela (polomije), organizacijske razmere in naravne danosti. 3.2. Porazdelitev nesreč po dnevih v tednu Delež nesreč pri delu za obdobje 1976-1985 in porazdelitev po delovnih dnevih pri- kazuje grafikon 4. Za analizirano obdobje smo imeli podatke o 8372 nesrečah; od tega se jih je 609 pri- petilo na poti na delo (7,3% vseh evidentiranih nesreč). 75 Graf. 3: Deleži nesreč po mesecih v letu Graph 3: Percentage oj Accidents per Months d e e ž (;/,) J F M A M J J mesec v letu Graf. 4: Deleži nesreč po dnevih v tednu Graph 4: lircentage oj Accidents per Days d e e ž ( ;; j 76 dan v tednu A 122 1984 ~ 1985 1976-85 s , o N D 2) 1984 ~ 1'385 1976-1985 Na grafikonu 4 je prikazana porazdelitev nesreč po dnevih v tednu za celotno ob- dobje 1976-1985 in posebej za l. 1984 in 1985. Za celotno desetletje je značilen pa- dec deleža nesreč od ponedeljka do petka. Največ nesreč (21 % ) se je zgodilo v pone- deljek, od srede do petka pa je delež nesreč precej konstanten (od 17,5% do 18,0%). Pač pa l. 1984 in 1985 odstopata od desetletnega povprečja. L. 1984 se je največ ne- sreč pripetilo v ponedeljek (21,4%) in v sredo (19,5%) -več kot v desetletnem pov- prečju, manj pa v torek (za 1,5% manj). Drugače je bilo l. 1985. Največ nesreč se je zgodilo v ponedeljek in torek, bistveno manj kot v desetletnem povprečju pa v petek (2,6% manj). Vzrok za največ nesreč ob ponedeljkih sta lahko neogretost in nepri- pravljenost za delo. Padec pod povprečje ob petkih pa bi morda lahko pojasnili z občasnim skrajševanjem petkovega delavnika. Zaradi manjše intenzivnosti dela se zgodi tudi manj nesreč. To je domneva, ki jo bo analiza nesreč v prihodnje potrdila ali ovrgla. 3.3. Delež nesreč po delovnih urah S povečevanjem človekove aktivnosti se veča tudi število nesreč - prihaja do utru- janja, učinki se manjšajo, število nesreč pa ni sorazmerno z učinkom. Izsledki anali- ze 8372 nesreč so prikazani na grafikonu 5. Že drugo uro dela, predvsem pa tretjo in četrto število nesreč naraste. Razlaga tiči morda v tem, da gre za čas pred glavnim odmorom, ko se že kažejo znaki utrujanja zaradi začetega dela, tempo dela pa osta- ja enak ali pa se še poveča zaradi končnega elana. Tako bi lahko razložili tudi zelo visok delež nesreč sedmo delovno uro l. 1985. Za desetletno povprečje je značilno, da se je največ nesreč zgodilo tretjo delovno uro, ko se že pojavlja utrujenost zaradi Graf. 5: Deleži nesreč po delovnih urah Graph 5: Percentage oj Accidents per Working Hours 18 14 12 d. e 10 l e 8T ž (:,:) ; E,..L 1 0 1984 i . ' ~ 1985 1976-85 4.i 1 zi pri 1. 2. 3. 4. 5, 6. 7. 8. 9, 10. od };od hod de lovna Ltra 77 opravljenega dela. Preselitev največjega števila nesreč v l. 1984 in 1985 iz tretje v četrto delovno uro lahko razložimo s povečano aktivnostjo do glavnega odmora, ki se preseli v čas med 10. in 11. uro. 4. POJAVLJANJE NESREČ PO DEJAVNOSTIH TER NA POTI NA DELO IN Z DELA 4.1. Deleži nesreč pri treh glavnih dejavnostih v gozdarstvu Po že uveljavljeni terminologiji smo ugotavljali deleže nesreč pri gozdarski dejavno- sti, gradbeni dejavnosti in v servisnih delavnicah. Izsledki analize nesreč pri naštetih dejavnostih so prikazani na grafikonu 6. Skoraj 900Jo vseh nesreč v gozdarstvu v ob- dobju od l. 1976 do 1985 se je zgodilo v eni izmed treh glavnih dejavnosti, 750Jo pa samo v gozdarski dejavnosti. Delež nesreč v gozdarski dejavnosti je dosegel vrh l. 1982. V gradbeni dejavnosti smo opazili dve izraziti konici z največjim deležem števila nesreč, in sicer v l. 1977 (160Jo) in 1983 (l l ,50Jo) vseh evidentiranih nesreč v desetlet- ju). V servisni dejavnosti se je delež od l. 1976 do 1983 približno enakomerno zmanj- ševal, toda v zadnjih dveh letih je skokovito narastel na raven iz l. 1976. Zanimivo je, da se je v istih dveh letih zmanjšal delež nesreč v gozdarski dejavnosti. Težko je zanesljivo ugotoviti vzrok teh dveh nasprotujočih si trendov. Morda tiči v tem, da od l. 1983 dalje uporabljamo nove širfrante in zapisovalci nesreč drugače vpisujejo Graf. 6: Deleži nesreč pri treh glavnih dejavnostih v gozdarstvu Graph 6: Accident Share for the Three Main Activities in Forestry HU:'1-.-----------------------~ l ('.~ 78 40 2EI C1 76 77 7B 79 Bi B3 84 85 dejavnosti, ki niso izrazito opredeljene (npr. popravilo traktorja v gozdu). Ne glede na to pa je očitno, da je treba posvetiti več pozornosti varstvu pri delu v servisni de- javnosti. 4.2. Delež nesreč na poti na delo in z dela Na grafikonu 7 prikazujemo delež nesreč, ki so se pripetile na poti na delo in z dela, po posameznih letih. Zanimivo je precej enakomerno nihanje deleža nesreč na poti na delo med posameznimi leti. L. 1984 je bilo najmanj nesreč na poti na delo v vsem desetletju, medtem ko se delež nesreč v l. 1985 približa desetletnemu trendu zmanj- ševanja deleža nesreč na poti na delo in z dela. Delež nesreč na poti na delo se v ob- dobju od l. 1976 do 1985 stalno zmanjšuje, l. 1985 pa je nadpovprečen. Delež nesreč pri odhodu z dela je po letih precej raznolik, vendar je ravno tako najmanjši l. 1984, v l. 1985 pa je še vedno pod desetletnim povprečjem. Graf. 7: Delež nesreč na poti na delo in z dela Graph 7: Accident Share on the Way to and back from Work d t 0 76 7B 79 BO 8:t B2 B3 S. USPOSOBLJENOST IN STAROST POŠKODOVANCEV 5.1. Usposobljenost poškodovancev 84 85 V obdobju med l. 1976 in 1985 se je več kot 950Jo vseh nesreč pripetilo neusposoblje- nim, priučenim delavcem in delavcem s poklicno izobrazbo. 79 Vsak drugi poškodovanec (55,8%) je pričen, vsak tretji (33,5%) poklicno usposob- ljen, neusposobljenih pa je 7%. V tabeli 3 so zbrani podatki o deležih nesreč in usposobljenosti ponesrečencev za obdobje od l. 1976 do 1985. Deleži nesreč po usposobljenosti delavcev ne povedo dovolj. Veliko boljše merilo ogroženosti posa- mezne izobrazbene skupine je njena pogostnost pojavljanja. Za izračun pogostnosti pojavljanja nesreč pa potrebujemo poleg števila nesreč tudi število zaposlenih po izobrazbenih skupinah. Te podatke smo dobili v Statističnem letopisu SRS za l. 1987. Izračunali smo povprečno število delavcev po usposobljenosti in ga primer- jali s povprečnim številom nesreč v desetletju ter tako dobili povprečno pogostnost pojavljanja nesreč po usposobljenosti delavcev. Rezultat je prikazan na grafikonu 8. Najbolj ogroženi so priučeni delavci, kjer je pogostnost nesreč 24,4%. Naslednji dve skupini, ki sledita po ogroženosti, sta skupini poklicno usposobljenih (9,1 OJo) in neusposobljenih (6,1 OJo) delavcev. Daleč najmanj so ogroženi srednje in visoko izobraženi delavci. Taka porazdelitev pogostnosti nesreč je povsem razumljiva. Naj- več delavcev v neposredni proizvodnji v gozdarstvu, kjer se pripeti največ nesreč, je priučenih ali poklicno izobraženih (okoli 90%). Neusposobljenim delavcem se pri- peti manj nesreč, poleg tega pa jih je le 7%. To lahko razložimo tako, da so neusposobljeni delavci vsaj na začetku razporejeni na delovna mesta, kjer je nevarnost pri delu manjša. Graf. 8: Usposobljenost delavcev in pogostnost nesreč Graph 8: Qua/ifications oj Workers and Accident Incidence n u 80 1.1 ........... ~~.~~~i.;~i.:.i.,i.:,i.;.~;.iJ ....... __ 1_ .. _JrErnJF.HJIJlU.JJ... .. ······•···. vi sn:1~.~ s:red.n,j a pcik lic. 1•:r i uč~e. 11eus:pos. us:i:,•nsfJh l J enost Tabela 3: Usposobljenost ponesrečencev in pogostnost nesreč Table 3: Qualifications oj Workers and Accident Incidence usposobljenost Oua/ifications deleži (o/o) visoka srednja poklicna priučeni neusposob. uspos. uspos. uspos. delavci delavci share expressed graduates secondary shilled trained unshilled as a percentage education workers workers workers zaposleni 6.8 23.l 36.2 22.6 11.3 the employed k:lelež nesreč (%) 0.5 3.2 33.5 55.8 7.0 accident share Pogostnost(%) 0.7 1.4 9.1 24.4 6.1 lncidence share 5.2. Starost poškodovancev Dosedanje raziskave (Bujas) so pokazale, da se največ nesreč pripeti mladim delav- cem, starim do 25 let, in da se najmanj nesreč pripeti starejšim delavcem (50-55 let), ki so nadpovprečno dolgo zaposleni. Po tridesetem letu starosti začnejo člove­ kove psihofiziološke sposobnosti pešati, povečujejo pa se delovne izkušnje in preu- darnost pri delu. Prav z izkušnjami in preudarnostjo starejši delavci nadomestijo pomanjkanje moči, tako da se jim zgodi manj nesreč kot mlajšim delavcem. Izsledki analize 8143 nesreč so zbrani v tabeli 4. Tabela 4: Starost ponesrečencev in pogostnost nesreč Table 4: Age oj lnjuried Workers and Accident Incidence starost (št. let) Age classes (years) delež (OJo) do 18 19-25 26-30 31-35 36-40 41-45 46-50 nad 50 '-,'Jhare expres- to over l'Jed as a percentage zaposleni 2.3 6.5 10.5 9.8 16.8 20.8 23.7 the employed delež nesreč 1.5 15.4 16.0 12.9 12.9 13.7 16.3 11.3 accident share Pogostnost (o/o) 6.5 23.3 14.9 12.9 10.9 8.0 7.7 4.7 lncidence share 81 Delavcem v starostnih razredih 19-25 in 46-50 let se je pripetilo največ nesreč (15,4 -16%). Vendar ti deleži ne prikažejo dejanske ogroženosti starostne skupine, če števila nesreč ne primerjamo s številom vseh zaposlenih v vsaki skupini. V Stati- stičnem letopisu SRS za l. 1987 smo našli podatke o deležih gozdnih delavcev po sta- rostnih razredih iz popisa prebivalstva l. 1981. Prevedli smo jih v povprečno letno število zaposlenih v gozdarstvu in ga primerjali s številom nesreč po posameznih sta- rostnih razredih. Rezultati so prikazani na grafikonu 9. Najbolj ogroženi so delavci, stari od 19 do 25 let. S starostjo se pogostnost nesreč zmanjšuje, najnižja je pri naj- starejših delavcih (4,7%). Ti so številčno v večini, vendar so zaposleni pri manj ne- varnih opravilih, zato je tudi pogostnost nesreč manjša. Sorazmerno malo je ogrožena tudi najmlajša skupina delavcev do 18 let, ki predstavlja le 2,3% vseh za- poslenih. Skupini delavcev, starih od 19 do 25 let, je treba pri varstvu pri delu posve- titi več pozornosti. Graf. 9: Starost ponesrečencev in pogostnost nesreč Graph. 9: Workers Age and Frequency oj Accidents t H c, t J.IE, ... ····+ ·""'"·"'"""'"·-···1f-··~ ................... + .. -•"'·'"· d,n 1.B l9·· Z6·· ;;:: i, :J fj :CJ l- :16-- 3S 4ft 4 ::l.···· 46-·· nad 4S S0 Sl'I starostni razredi (let) 6. ANALIZA NESREČ PO DELIH IN OPRAVILIH Izsledki analize nesreč po delih in opravilih so prikazani na grafikonu 10 in 11. Za desetletje 1976-1985 smo analizirali 8094 nesreč pri delu. V vseh letih se je največ nesreč zgodilo pri izdelavi sortimentov (do 250Jo), vendar lahko pri tem delu ugoto- vimo rahel trend padanja deleža nesreč. Pri podiranju (do 140Jo vseh nesreč) se delež nesreč veča do l. 1983, v zadnjih dveh letih pa pada. Skrb vzbuja trend deleža nesreč pri mehaniziranem spravilu lesa, ,ki v valovih ves čas narašča. Pri nakladanju sorti- 82 Graf. 10: Najnevarnejša dela v gozdarstvu Graph 10: The most Dangerous Jobs in Forestry d e l e 7.Bli:r. '.l. l'j Ej ~· -------- 90 · lU:l-- 08TALA DEL(l 70 5(1 40 30 20 10 8 [22s2~l2l2~293822 76 77 78 79 80 81 leto td i2;d1:~1. :sc1r·t. ~ pod ir•a n,je E::'J mel1a n. sprav. !SJ go.je n.je § nah la <.la n,j e O ostalo 82 83 84 85 mentov je opazno ugodno upadanje deleža nesreč, ki je zelo izrazito od l. 1980 da- lje. Z večanjem obsega del se povečuje tudi število nesreč pri teh delih - to v posa- meznih letih precej niha. Od l. 1987 do 1984 delež nesreč pri gojitvenih delih nara- šča, l. 1985 pa pade na 7,80/o vsen nesreč v tem letu. Posebno skrb je treba posvetiti delu pri mehaniziranem spravilu lesa in delavce dodatno usposabljati za varno delo in uporabo pravilne tehnike. 83 Na grafikonu 11 so prikazana najnevarnejša opravila v gozdarstvu. V l. 1984 in 1985 so se trendi pri vseh analiziranih opravilih spremenili. Žaganje je bilo do l. 1983 najnevarnejše opravilo, v zadnjih dveh letih pa smo zabeležili padec deleža tovrstnih nesreč na najnižjo raven v desetletju. Prav tako se je v zadnjih letih bistve- no zmanjšal delež nesreč pri prehodih, čeprav upada že od l. 1979. V zadnjih dveh letih pa se je povečal delež nesreč pri vožnji. Pri kleščenju so značilna nihanja med posameznimi leti in opravili. Graf. 11: Najnevarnejša opravila v gozdarstvu Graph 11: The most Dangerous Occupations in Forestry [9 ,:::; zaga- nje [fJ prehod ~ vlače- 44. 2fh: nje 12. U~Y. ~~ lt l eŠČ;e nje 0 11.,.,ož1~• ... i a [] os·ta la opravi la 11:':ll'J -~------------------------~ d. e l e 84 'H'I · BO· OST(\L(\ OPHAUJLA 7. OBLIKE POŠKODB IN POŠKODOVANI TELESNI DELI V NESREČAH Za desetletje od l. 1976 do 1985 smo analizirali 8168 nesreč. Izsledki so prikazani na grafikonih 12 in 13. Na grafikonu 12 so kronološko prikazane posamezne najpogostejše oblike poškodb kot posledica nesreče pri delu. Najpogostejša oblika poškodbe je udarec (45% vseh nesreč v desetletju). Prav tako, vendar v manjši meri, so nevarni urezi, ki so posle- dica približno 17% nesreč. V zadnjih dveh letih smo zabeležili padec deleža poškodb zaradi stiska, hkrati pa se je povečalo število zlomov. Težko je zanesljivo ugotoviti Graf 12: Najpogostejše oblike poškodb Graph 12: The most Frequent Kinds oj Injuries lsl udarec !J:·J urez f;;:,J ,,sd:. i sk l'.'.,···J L:J z;v in § zlom [] ost.a le ohlil~e ----------............................... __________ ~ d e l e lf,d:;.o 85 vzrok za ta nihanja, zanesljivo pa na to vpliva delo na ekstremnejših terenih, ki se vse bolj odpirajo, in delo na polomijah. Delež nesreč, ki so se končale z zvinom, že vse desetletje ostaja na približno enaki ravni (6-lOOJo) nesreč). Naštetih pet oblik poškodb je posledica kar 850Jo vseh nesreč - le 150Jo nesreč se je končalo z drugačno obliko poškodbe. Na grafikonu 13 so prikazani izsledki analize najpogosteje poškodovanih telesnih delov. V 160Jo vseh n:esreč so si delavci poškodovali prste rok. Drugi najpogosteje Graf 13: Najpogosteje poškodovani telesni deli Graph 13: The most Frequent Injuried Parts oj the Body 86 d c· J BO· 7f'I!- OST'r'1LO [;] prs-t i 1:•ok f['J pod--- ho leno t:;J Za p E,--- s ·t je f,'',.-.=~ ~-~ H le-- zen,:i r-J ostalo poškodovani telesni del je podkoleno (12%). Delež poškodb podkolena se je v zad- njih letih precej dvignil nad desetletno povprečje. Poškodb kolena je bilo v l. 1984 in 1985 nekaj več kot povprečno, delež tovrstnih poškodb se povečuje. Delež poškodb zapestja v desetletju z letnimi nihanji rahlo pada. V zadnjih dveh letih smo opazili velik padec deleža nesreč s poškodbami gležnja. Zanimivo je, da se je v istem ob- dobju povečalo število nesreč s poškodbami podkolena. Morda je to le naključje, ostaja pa dvom, da si izpolnjevalci šifrantov posamezne dele telesa in poškodbe raz- lično razlagajo (podkoleno - gleženj) ali pa jim sprva ni povsem jasno, kateri tele- sni del je poškodovan. Del odgovora je tudi v tem, da z vse boljšo opremo (gozdar- ski čevlji) nekatere dele telesa bolj varujemo (gleženj pred zvinom) kot druge (uda- rec v podkoleno). 8. VZROKI IN VIRI NESREČ Analizirali smo vzroke in vire 8318 nesreč, ki so se pripetile od l. 1976 in 1985. Na grafikonu 14 so prikazani izsledki analize najpogostejših vzrokov nesreč. Vzrok za skoraj polovico nesreč (42,50% vseh nesreč) je nepazljivost poškodovanca. V četrti­ ni primerov (23,10%) je nesreči botroval neprimeren postopek delavca. Nepredvi- den dogodek je bil vzrok 13%, neuporaba varoval pa 4% nesreč. Kar 70% nesreč se je zgodilo zaradi subjektivnih vzrokov, kar pomeni, da bi se jim lahko izognili (npr. tistim zaradi neuporabe varoval - približno 30 nesreč letno). Drugi vzroki so se po- javili pri 17% nesreč. Delež nesreč zaradi nepazljivosti se v zadnjih letih še povečuje, manjša pa se delež nesreč zaradi neprimernega postopka. Zadovoljivo je, da se delež nesreč zaradi ne- uporabe varoval počasi, vendar stalno zmanjšuje. Tu bo še potrebno dodatno uspo- sabljati delavce, saj bi le tako lahko zmanjšali število nesreč. Na grafikonu 15 prikazujemo najpogostejše vire poškodb. Gozdni sortiment je sku- paj s tlemi najpomembnejši vir poškodb v desetletju med l. 1976 in 1985. Vendar se delež tal v zadnjih dveh letih zmanjšuje. Delež nesreč, kjer je vir poškodbe veja, v posameznih letih niha in nima izrazitega trenda. Podobno je tudi pri poškodbah z motorno žago. Največ se jih je pripetilo v I. 1983, ki je po številu nesreč veljalo za katastrofalno. Pri delu je treba največ pozornosti posvetiti gozdnemu sortimentu in s pravilno tehniko dela zagotoviti varnost. Pri opravljanju dela je treba poiskati var- no in stabilno stojišče, da bi preprečili nevarnost zdrsov in padcev. Potrebna je tudi primerna obutev. 87 Graf 14: Najpogostejši vzroki nesreč Graph 14: The most Frequent Causes oj Accidents ,,l l 88 l. i'.~ Ji·------- 9 ~'J. OS'T'{lLO t["j u:..::1 LJ nepa.·--· z l ,J IV. nepr i.m. J>os·top. nepred. donod. n,eupor. , ... ,ar,r), ... ,, • o:s.·ta lo Graf 15: Najpogostejši viri poškodb Graph 15: The most Frequent Sources oj Injuries (<::i uozdn i sor•t im. [] tla llJ veja rrn rn, O t O X', ŽaHa IJ o:s·t-.a l i viri [" ..... ] n~,~opre <.le ljen 1.f"IH ······------------------------~ d. C, J ( ;,,•:) 9~_,, .. Bfl- le·to 89 9. SKLEP Analiza na enoten način prikazuje problematiko nesreč pri delu v gozdarstvu. Dvo- letna zamuda pri obdelavi podatkov nastaja zaradi zamujanja z oddajo šifrantov in njihovega pomanjkljivega izpolnjevanja. Težave so že pri samem zbiranju. Le redke GGO so v dogovorjenem roku poslale poročila, druge so to storile z večjo ali manj- šo zamudo - največji zamudnik je kasnil več kot leto dni. Vse to ovira sprotno ob- delavo. Največ nesreč po posameznih GGO se je pripetilo v času pred glavnim odmorom (tretja in četrta delovna ura) in proti koncu delavnika. Največ nesreč je bilo v goz- darski dejavnosti. Najpogosteje so se poškodovali priučeni delavci. Med oblikami poškodb prednjači udarec. Največkrat so si ponesrečenci poškodovali prste. Zamislili smo si tudi splošne značilnosti najpogosteje poškodovanega delavca, ki je imel nesrečo pri delu v obdobju med l. 1976 in 1985. Njegova „osebna izkaznica" je: - Star je približno 22 let. - Nima končane srednje ali poklicne šole, ampak je pričen. - Nesreča se je zgodila septembra, in sicer v ponedeljek, ker je imel v nedeljo dru- ge obveznosti in je bil zato utrujen. - Ponesrečil se je tretjo delovno uro, torej tik pred glavnim odmorom z malico. - V gozdarski dejavnosti je zaposlen pri pridobivanju lesa. - Ponesrečil se je pri izdelavi sortimentov. ----' Pri žaganju ni šlo vse gladko, nekaj se je zataknilo - posledica: udarec. - Poškodoval si je prste rok. - Vzrok nesreče: LASTNA NEPAZLJIVOST. - Vir poškodbe: gozdni sortiment. - V bolniškem staležu je bil cel mesec (22 delovnih dni). če povzamemo - vzrok za veliko večino nesreč pri delu v gozdarstvu je nepazlji- vost delavcev, manj je nepravilnih postopkov pri delu. Največ nesreč se torej pripeti zaradi „človeškega dejavnika", silno malo pa zaradi višje sile ali nepredvidenih do- godkov. Na zadnje ne moremo vplivati, lahko pa na prve, ki jih je največ. Z dodat- nim usposabljanjem in izobraževanjem (povprečni ponesrečenec je priučen) ter uče­ njem pravilne in varne tehnike dela ob primernih varstvenih ukrepih bomo lahko zmanjšali število nesreč v gozdarstvu. 10. POVZETEK V prispevku so po vplivnih dejavnikih analizirane nesreče pri delu v gozdarstvu v obdobju od l. 1976 do 1985. Podatke smo dobili iz šifriranih poročil, ki so nam jih pošiljale posamezne GGO za vsako nesrečo pri delu ali na poti na delo posebej. Po- datke smo računalniško obdelali in izdelali šest dvovhodnih tabel, ki so podlaga za 90 nadaljnjo analizo. Za prvih osem let smo podatke in rezultate analiz dobili iz litera- ture, zadnji dve leti pa smo obdelali že po novih šifrantih. Razveseljivo je, da se šte- vilo poklicno obolelih delavcev počasi, toda vztrajno zmanjšuje. Največ nesreč se je pripetilo ob ponedeljkih, najmanj pa ob petkih. Tretja delovna ura je najbolj nevar- na - takrat se je ponesrečilo največ delavcev. Tudi delež nesreč na poti na delo in z dela upada, čeprav se v l. 1985 povzpne nad povprečje. V gozdarski dejavnosti se je zgodilo povprečno 570/o vseh nesreč v gozdarstvu. V letu so se skozi desetletje poka- zale tri konice z največjim številom nesreč, in sicer februarja in marca, junija ter av- gusta in septembra. Najmanj nesreč je decembra in januarja. Največkrat so se po- škodovali priučeni delavci, pri katerih je pogostnost pojavljanja nesreč več kot dva- krat višja kot pri poklicno usposobljenih delavcih. Poškodovanci so bili najpogoste- je stari do 25 let (pogostnost pojavljanja nesrečje za polovico višja kot pri delavcih, starih od 26 do 30 let). V ostalih starostnih skupinah nesreče niso tako pogoste, naj- manj jih je pri najstarejših delavcih. Večina delavcev se je poškodovala med žaganjem pri izdelavi sortimentov. Najpogostejša poškodba je bil udarec v prste. Vzrok za nesrečo pa je predvsem delavčeva nepazljivost. 11. SUMMARY Accidents of work in forestry in Slovenia between 1976 and 1985 are analysed by ac- cording to. decisive elements in this item. All the data conserning each accident at work come from numerical reports from forestry organizations. For the first eight years of the period from 1976-1985, the data were taken from literature, the last two years were analysed on the basis of numerical reports. It is a pleasure to state that the number of professional illnesses in forestry workers is reducing. The most accidents happen on Mondays, and the least on Fridays. The third wor- king hour is most dangerous. The percentage of accidents on the way to and back from work is reducing, too. On the average, 750/o of accidents in forestry happen in forestry activity. Taking into account a period of ten years, most accidents also hap- pen at one of the three points of the year on the average: in February in March to- gether, in June, in August and September together. Least of the accidents happen in December and January. Trained workers are mostly injuried in accidents at work - the accident incidence of trainded workers is more than two-times greater than that of professionally educated workers. lnjuried workers are mostly 25 years old - the accident incidence in workers at he age of 25 years is by 50% greater than that in workers at the age between 26 and 30 years. The groups of older workers have a smaller accident incidence. A greater part of the workers were injured while sawing at makin The groups of older workers have a smaller accident incidence. A greater part of the workers were injured while sawing at making wood assortments. The most frequent kind of injuries is a stroke into arm fingers. Inattention of injuried workers is the cause of the accidents most of the times. 91 12. VIRI l. TRKMAN, M., (1983). Nesreče pri delu in poklicna obolelost delavcev v slo- venskem gozdarstvu v obdobju 1975-81, Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 23, s. 307-386. 2. * Statistični letopis SRS 1987, Ljubljana. 3. * Šifrirana poročila o nesrečah pri delu posameznih GOO. 13. LITERATURA l. BUJAS, Z., 1959. Osnove psihofiziologije rada, Izdavački zavod Jugosloven- ske akademije, Zagreb. 2. BRODNJAK, S., 1975. Poškodbe pri delu v slovenskem gozdarstvu, Gozdarski vestnik, 33, 9. 3. BRODNJAK, S., 1976. Kakšne izboljšave prinaša benificirana doba gozdnim delavcem?, Gozdarski vestnik, 3 5, 3 . 4. GILMER, B. H., 1969. Industrijska psihologija, Cankarjeva založba. 5. GREGORIČ, A., 1981. Možnosti izvajanja ergonomskih zahtev v praksi, Goz- darski vestnik, 39, 7-8. 6. HILF, H., 1963. Nauka o radu. Otokar Keršovani, Rijeka. 7. KOCJANČIČ, M., 1981. Bolezni traktoristov v gozdarstvu, Gozdarski vest- nik, 39, 7-8. 8. KOREN, I., 1981. Dušenje tresenja pri sedežih traktorjev za spravilo lesa, Goz- darski vestnik, 39, 6. 9. KOŠIR, B., 1982. Obremenitve traktoristov z vibracijami pri spravljanju lesa, Gozdarski vestnik, 40, 1. 10. KUMER, P., 1981. Varstvo pri delu v zasebnih gozdovih, Gozdarski vestnik, 39, 2. 11. KUMER, P., 1981. Socialne razmere in poškodbe traktoristov v gozdarstvu, Gozdarski vestnik, 39, 7-8. 12. KUMER, P., 1975. Človekov delež (subjektivni faktor) v nesrečah pri delu, Gozdarski vestnik, 34, 6. 13. LIPOGLAVŠEK, M., 1979. Ergonomija, VTOZD za gozdarstvo BF, Ljub- ljana, 9. 14. PRIJATELJ, A., 1981. Invalidnost in poklicna obolelost gozdnih delavcev, Gozdarski vestnik, 39, 7-8. 15. REMIC, C., 1981. Gozdna mehanizacija in varnost pri delu, Gozdarski vest- nik, 39, 6. 16. SUŠNIK, J., 1971. VOLT, J.: Analiza delovnega mesta gozdnega delavca se- kača, Ljubljana. 17. TOSIC, B., 1979. Nesrečni slučajevi u šumarstvu i bezbednost šumarskih rad- nika, Drvarski glasnik, 2. 18. TRKMAN, M., 1984. Poškodbe v gozdarstvu v SR Sloveniji v letu 1982 v pri- merjavi s povprečjem obdobja 1975-81, Delo in varnost, 29, 6, s. 227 -278. 92