' : ■' vV>i1 ir',’,/ ■'/' "; •’:] i Kraljevičev služabnik preobrnil je korito in hitro so poiuio-ili Sevljiček leppj deklici, katerej je bil cisto prav. Narodne pripovedke za mladino. Zbral Domtnfcus. IV. zvezek. ■* čUšoSIj V Ljubljani. Založil in izdal Janez Giontini. 1993 . 36884 fl Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. O hudobni mačehi. Svoje dni je živela deklica, katera je imela zelo hudobno mačeho. Mačeha sovražila in prezirala je svojo pastorko, kar jo je le mogla. Da jo čim bolj muči, poslala jo je po snegu jagod brat. Pastorka je bila zelo žalostna, ker je vedela, da je ne¬ mogoče, jagode po snegu brati. Vender se je napotila v gozd, zanašajoč se na pomoč božjo. Na poti je srečala vetre. Oni so se ustavili in jo povprašali, kateri veter je božji. Deklica ni nič pomišljala, nego prijazno rekla: „Vsi vetri so božji, Jug pa še najbolj, zato, ker tako lepo piha". Vetri posebno pa Jug, bili so s tem odgovorom zadovoljni in so tako toplo pihali, da se je ves sneg stopil, v gozdu so pa lepo rdeče jagode zrasle. Ve¬ sela jih je nabrala deklica polno košarico. Vender ko jih je prinesla domov, ni bila mačeha ž njimi zadovoljna, češ, da jih je pre- 4 malo prinesla. Poslala je zatorej še enkrat svojo pravo hčerko v gozd po jagode. Tudi ta je srečala vetre. Vetri so jo povprašali, kateri veter je božji. Ona jim je pa jezno odgovorila: „ Vsi vetri so vražji. Burja paše najbolj.* Vetri so se razsrdili, jo prijeli in jo tako pretepli in izprepihali, da je na pol živa prišla domov. Doma jo je mačeha milo- vala, svojo pastorko pa kregala in tepla, češ, da je ona kriva, da so njeno milo kčerko vetri tako pretepli. Da se jej osveti, poslala jo je z vrečo pepela v vražji mlin, misleč, da jo bodejo tamkaj vragovi raztrgali, ker bode ž njimi plesala. Žalostna je odšla siro- tica v vražji mlin, ali ni hotela z vragovi plesati, čeravno so jo zelo nagovarjali. Vra¬ govi so jej zato nasub v vrečo mesto pepela bele pšenične moke. Vender mačeha ni bila niti sedaj zadovoljna, češ, da je preveč črno moko prinesla. „ Bodeš videla, kakšno moko bode prinesla moja hči! “ dejala ji je oholo in poslala svojo hčer s polno vrečo pšenice v mlin. Ko je prišla v vražji mlin, počela je tako z vragovi plesati, da se je vsa obtolkla, domov pa je mesto bele moke prinesla pepela. 5 Hudobna mačeha ni niti sedaj miro¬ vala. Vsred zime je podala svojo pastorko s kravo na pašo. Jokaje je gonilo dekletce kravo po snegu, zagnalo jo v grmovje. Tu je počela krava preživati in kedar je izpre- živala bila je tako sita, da jo je komaj prignala domov. Tudi sedaj ni bila hudobna mačeha ž njo zadovoljna. Poslala je svojo hčer na pašo. Toda ta ni umela pasti, nego je tolkla kravo, krava se je počela viškati (štrkati); a hudobna deklica si je vse noge obtolkla, ko je za kravo tekala. Od sedaj je vedno pastorka pasla kravo. Nekega dne ogovorila je krava dobro deklico, rekoč: »Dolgo časa me že tako marljivo in skrbno paseš, za to te bodem jaz nagradila. Jutri bodejo mene zaklali, tebe in pa hčer tvoje mačehe bodejo poslali k reki mojih črev prat. Ti vzemi „vampe- čestogobanjce“ (del želodca: »prebiralnik ali deveti gobec*). V njih bodeš našla malo škatljico, v kateri je shranjeno mnogo oblek. Katera obleka se ti bode bolj uga¬ jala, ono pa obleci. Kedar se bodeš ho¬ tela sleči, reci samo: ,Meglica pred 6 mano, meglica za mamo 1 in postala bodež nevidljiva. 8 Vse se je tako zgodilo, kakor je krava govorila. Drugi dan so zaklali kravo, pastorka je prala vampe-čestogobanjce in v njih našla malo škatljico, katero je shranila pod neki kamen. Kedar je šla k maši, pregovorila je besede: „meglica pred mano, meglica za mano 8 , postala je nevidljiva, oblekla si sre¬ brno ali pa zlato obleko in tako nakitena odšla k maši. Po maši odšla je zopet h ka- menu, preoblekla se, odšla domov in nihče ni znal, da je ona krasna princezinja v cerkvi siromašna pastorka. Pripetilo se je, da je črez one kraje potoval mlad kraljevič. Šel je v nedeljo v cerkev k sv. maši. Tu je zapazil prekrasno princezinjo v zlati obleki. Cim dlje jo je gledal, tem bolj se mu je priljubila. Ko je minula maša, stopil je brzo za njo, da bi videl, na katero stran bode odšla, da bi znal kam naj bi šel snubit. Ali nekoliko korakov od cerkve, zginila je naenkrat prekrasna princezinja. Dve nedelji dogodilo se je ravno tako kraljeviču. Tretjo nedeljo pa je stopil 7 precej za princezinjo iz cerkve in ji na zlat čevljič pristal (stopil na njega), ona se je pa brzo zmuznila, zginila, a čevljič je pa kraljevič pobral in ga po celi deželi vsem deklicam pomerjal, vender nobeni ni bil prav. Naposled je prišel tudi do hiše, kjer je stanovala hudobna mačeha s svojo grdo hčerjo in pa dobro pastorko. Dobro vedoč, kako je pastorka lepa in pa boječ se, da ne bi bil čevljič njej prav, skrila je pa¬ storko pod korito, a svoji hčeri je pa prste na nogah odsekala, ker je imela zelo velike noge. Kraljevič je pomeril čevljič grdi hčeri, kateri je bil prav, ker ji je mati prste od¬ sekala. Vender se ni dolgo veselila hudobna mačeha. Petelin je zletel na korito, pod ka¬ terim je ležala lepa pastorka in zapel: »Kukuriki, lepa deklica pod koritom leži! “ Kraljevičev služabnik, ki je to slišal, je brzo preobrnil korito. Hitro so pomerili čev- Ijiček lepi deklici, kateri je bil čisto prav. Kraljevič je pa še tisti dan napravil svatbo, jaz sem tudi tam bil, vse videl, dobro jedel in pil, pa mi je še sedaj jezik moker. O vragu in treh ubogih sestrah. Živela sta siromašna mož in žena in imela sta tri lepe hčerke. Ker so bile revne, ni jih hotel nobeden omožiti. Nekoč je prišel bo¬ gat mlad gospod, bil je sam vrag, in za¬ prosil najstarejšo hčerko. Stariši so privolili kmalu, ker je imel dosti denarja. On jo je kmalu po poroki odpeljal, nobeden ni znal kam, v svoj grad na sredi velikega gozda. Tu ji je dal vse ključe od vseh sob, vender ji je zapovedal, da ne sme nikdar v neko sobo stopiti, ker jo bode on zelo zato ka¬ znoval. Na glavo ji je dal lep venček, ka¬ terega je morala vedno nositi. Odšel je on po poslu z doma. Dolgo časa se je prema¬ govala njegova nevesta, da ne bi šla gledat v prepovedano sobo, nazadnje jo je pa ven- derle premagala ženskam prirojena rado¬ vednost. Odprla je vrata, ali glej grozote — 9 v tej sobi je bil pekel. Videla je, kako so se ljudje na ražnju pekli in mučili. Ogenj je švigal na vse strani. Hitro je zaprla zopet vrata, ali prismodila si je lase in venček na glavi. Ko je prišel vrag domov, ji je jezno govoril: »Nesrečnica, prelomila si mojo za¬ poved. Sedaj se bodeš za nagrado tudi ti pekla in cvrla v tej sobi.“ In zgrabil jo je in vrgel v pekel. Kmalu za tem se je oblekel malo dru¬ gače in odšel po srednjo sestro. Tudi ta je njegovo zapoved prelomila, zato je tudi njo vrgel v pekel. Preoblekel se je tudi v tretje in odšel po najmlajšo sestro. Ta je bila najpogum¬ nejša in najpametnejša. Tudi njej je dal vse ključe. Ko je on po poslu odšel, odlo¬ žila je ona iz glave venček in zavila glavo v debelo rjuho in pogledala v pekel. Tu je videla svoji sestri. Obečala jima je, da ji bode rešila. Brzo je zaklenila zopet pekel in se nakitila pa pričakovala svojega so¬ proga, ko da se ni nič dogodilo. Lepo jo je pohvalil, ko j.e videl, da njegove prepo¬ vedi ni prelomila in jo je od onega časa 10 še bolj ljubil. Vse ji je prinesel, kar je ona sama hotela. Ona se je pa med tem dogovorila s starim kruljavim vragom, kateri je pri njenem možu služil, kako bode sebe in svoji sestri rešila. Prosila .ie svojega moža, da ji dopusti, da kaj svojemu očetu za god pošlje. Z veseljem ji je vse to dopustil. Ona je vzela koš, zavezala je v njega svojo sta¬ rejšo sestro in pa mnogo denarjev in ga po starem kruljevem vragu svojemu očetu poslala. Na ta način je poslala tudi svojo mlajšo sestro. Nazadnje je pa še sama sebe v koš zavezala, stari vrag jo je pa domov odnesel. Vrag se je sicer neizmerno jezil in klel, ko je to zvedel in starega vraga dobro naklestil, ali stariši teh deklic so postali bo¬ gati in one so se vse dobro vdale. Se celo jaz sem bil na svatbah vseh treh in sem ga dobro pil, tako da mi je še zdaj jezik moker. / Čevljar Škrjanec. Nekdaj je živel prebrisan čevljar. Pisal se se je Škrjanec, in po pravici: pel je vedno, zmiraj je bil dobre volje, dasi dostikrat ni imel česa prigrizniti. Ker pa je zaslišal, da so v jutrovih deželah Židje zlato škrinjo za¬ veze zagrebli v puščavi, bi jo srčno rad našel in izkopal. Napravi se torej na pot, gre vedno proti vzhodu in pride v deveto deželo. Denarja ni vzel nič seboj na pot — ker ga nič imel ni — moral je tedaj bera¬ čiti. V velikem mestu pa pride v kraljev grad in pove, da je najučenejši v svoji de¬ želi in gre zaradi tega v jutrove kraje iskat zakopanih zakladov. „Dobro došel,“ reče kralj, *če si tako učen, moraš tudi tatove ločiti od pravičnih?* „Poslušaj tedaj! Imel sem zlat prstan, ki je imel kameno oko, svetlo ko beli dan; ta je več vreden, ko vse drugo moje zlato, 12 pa vkradli so mi ga ničvredneži, a ne vem, kateri. * Čevljar veli, naj mu dajo posebno izbo, tinte in papirja, in če mu dobro postrežejo, bodo najkasneje v treh dneh zvedeli od njega, kdo-li je tat. Prstan pa so vkradli trije kraljevi stre- žaji. — Škrjanec začne nekaj čečkati, pa ker je le slabo pisal, razlije tinto po pa¬ pirju, razmeče vse po sobi ter hodi sem in tje, kot bi bil globoko zamišljen. Ko mu strežaj prinese večerjo, si zmisli, da je en dan že preč — in zavpije: »Hoj! enega že imam!* Sluga se vstraši in tiho odlazi. Drugi dan mu ni hotel več prvi strežaj jesti nositi. Ko mu drugi prinese večerjo in prižge luč, reče čevljar: »Oj, imam že dva!* — Mislil je namreč dva dni. Tretji dan pa prinese tretji strežnik ve¬ čerjo. — ,Aha!* zareži se Škrjanec, »imam že vse tri — kaj bo pa zdaj!* Sluga se grozno vstraši, ker sta mu tudi njegova tatinska tovariša povedala, da je ju uče¬ njak ročno spoznal. Obeča mu za vsakega 13 izmed njih po sto goldinarjev, ako jih ne izda, ker bi drugače vsi izgubili glave. »No, naj vam bo," pravi čevljar, »ker sem jaz ročno spoznal, kaki ptiči ste, vas ne zatožim, ako se poboljšate in nikdar več ne kradete." Kralj pa je imel majhnega belega psa; čevljar vkaže strežajem, naj mu tega psa vjamejo in prinesejo. Ko to store, dene v vsedeno mast prstan, vrže mast s prstanom vred psu, ki je požrl vse vkup. Pomirjeni gredo sluge v stran, Škrjanec pa pozove kralja in vse njegove ministre ter veli: »Kralj, vi imate belega psička, in v njegovem trebuhu je dragoceni prstan!" — Kmalu so ubili psa ter prinesli prstan pred kralja. Kralj sam ni znal, kako bi nadaril tako učeno glavo; torej mu reče: »Ako mi do¬ vedeš živega roparja Harambašo pred mene, pa ti rad dam polovico kraljestva; ta ropar mi je pred več leti vkradel edino hčer in nihče ne ve, ali je še živa ali ne." Kaj si je hotel; pobral je kopita izne- naden Škrjanec in ves poparjen in klavrn 14 odlazil iz mesta, ker nihče ni vedel, kje biva Harambaša, in če bi ravno bil kdo vedel, ga ni upal ovaditi. Hodil je že dolgo po deželi in tu pa tam za njim pozvedoval. Slednjič Je je v veliki šumi (gozdu) zašel — in šele zvečer v mraku je našel sredi loga lep gradič. Gre v njega — pa ne najde nikjer ne žive duše — dasi so bile v vseh sobah ve¬ like mize pogrnene in polne dišečih jedi. Vsede torej za mizo in pridno sega v skledo — kar pride zalo dekle v sobo in ga vpraša, kako je zašel tu noter v ro¬ parski grad Harambašin. On ji vse pove od konca in kraja, dekle pa mu razodene, da je ravno ona hči tistega kralja in mora zdaj biti roparska kuharica, ter bi že zdavnaj zbežala, pa ni vedela kod in kam. — Da bi ga nihče ne našel, povezne dekle na njega kotel, v katerem je bila kuhala meso. Roparji pridejo domov in ž njimi prišli psi zavohajo Škrjanca. Harambaša, srdit ropar z dolgimi mu- stači, se zadere nad dekletom: »Kaj si tega berača tukaj prikrila? Za kazen boš ga še 15 nocoj živega ravno v tem kotlu skuhala — in on si mora sam nanositi vode!* Kaj je hotel? Šel je po vodo na dvor in je prinesel parkrat, ona se je pa bridko jokala. Ker je bil Škrjanec vender prebrisane glave, reče ji, naj gre hitro ž njim na dvor. Tam je bil videl več snopov slame in ročno prisloni dva na vodnjak, ter enemu dene svoj klobuk na vrh, drugemu pa priveže njeno ruto — potem pa se oba po prstih splazita iz dvora. Roparji so videli tista snopa, pa ker se je že precej stemnilo, so mislili, da se ona dva tam jočeta ali tolažita in šele ko se navečerjajo, gredo na dvor, ter zapazijo sleparijo. Ona dva sta med tem že daleč odbežala in sta ravno prihitela do široke reke, ko zaslišita od daleč roparje kleti in za seboj teči, pa vgledal še njiju ni nobeden. Ker je v vodi rastlo trstje, odreže Škr¬ janec hitro dve cevi in oba stopita do pasa v vodo. Ko pridejo roparji blizo, podurneta se oba pod vodo, dihala sta namreč skoz 16 omenjene cevi. — Roparji njiju niso našli, ter so zopet odhiteli. Srečno sta prebredla vodo in tudi na zdravem dospela v kraljevo mesto, kjer je oče na prvi pogled spoznal svojo hčer. Da bi se skazal hvaležnega, obljubi kralj Škrjancu svojo hčer za ženo; pa prej se ne bi smela poročiti, dok ne bi roparja živega spravil pred kralja. Kraljična je večkrat pravila, da je imel Harambaša nekje daleč brata, ki se je zval Patoglav — in ta je bil ravno taka ro¬ parska glava. Škrjanec si je to dobro zapomnil, vzel dvanajst hitrih jezdecev seboj, ter se napotil proti Harambašinem gradu. Ko že prijašejo blizo gradu, poskrijejo svoje konje in gredo peš pred Harambašo. Škrjanec stopi ponižno predenj, se mu nakloni in reče: „Gospod Harambaša! za¬ slišite žalostni glas, da leži Vaš brat, go¬ spod Patoglav, na smrtni postelji. Rad bi počival v hrastovi rakvi in nas je torej po¬ slal k Vam, da mu izberete najdebelejši hrast v svojem logu.“ 17 Harambaša se močno ustraši, a vender gre z več roparji v gozd in zaznamna lepo drevo, katero so omenjeni dvanajsteri junaki začeli podirati. Hitro so ga imeli na tleh in drugi dan je bila že rakev za silo zdolbljena in tudi pokrov že narejen. Harambaša je prišel sam gledat, koliko so že natesali in se začudil, da so že go¬ tovi, a Škarjanec mu klavrno reče: »V na¬ glici smo pozabili vzeti Vašemu bratu mero za rakev — zdaj pa ne vemo, kako bomo brez vse mere . . . .“ »Eh, pa naj bo,“ potolaži ga Haram¬ baša, »moj brat je ravno tako velik, kakor jaz; se pa jaz vležem v rakev, da vidite, je li predolga, ali kako.“ Komaj se ropar vleže, že so primaknili krov in ga zabili s čavlji na rakev, ročno so zasedli konje in z rakvijo oddirjali proti domu. — Da se ropar ne bi zadušil, so že prej navrtali pokrov. Ko so roparji seznali, kaj se je zgodilo z glavarjem, so se vsi poparjeni razšli in cela okolica je imela zopet mir. V kraljevem 2 18 mestu pa so Harambašo obesili na glav¬ nem trgu. Kralj bi še vender le rad odlašal s po¬ roko. Zatorej pozove Škrjanca in mu veli: » Zaprl te bom v posebno izbo, kjer bo v prikriti kletki ptič; ako si res tako prebrisan, da zaslužiš mojo hčer, boš tudi mogel v treh dneh uganiti, kaki ptič bo notri . 8 Kralj pa je imel v kletki škrjančka. Pretekla sta že dva dni a Škrjanec še nič ni slišal ptiča peti, kako bi ga torej spoznal; videl ga pa tudi ni, ker je bila kletka v nekaki omari skrita. Tretji dan je bil ves pobit; začne torej sam seboj govoriti: »Kaj bo, kaj bo s te¬ boj, ubogi Škrjanec? Tretji dan si že zaprt, ne diši ti ne jesti, ne piti — oj ! 8 Kralj je ravno pri vratih poslušal in začul te besede. — »Je že uganil — že ve, da imam škrjančka v kletki. Alo! na gostovanje ! 8 Koj drugi dan bila je poroka — in tri dni potem so Škrjanca kronali za novega kralja v deveti deželi. O vražji volni. Imel je bogat grof edino hčer. Prišlo je že mnogo snubačev, a grof hčere ni hotel no¬ benemu dati. Hranil je že sedem let veliko miš, naposled jo zakolje in ji sleče kožo. Njegov hlapec pa je vse to videl in si dobro zapomnil. Ko so torej prišli snubači, kaže jim grof omenjeno kožo in je vpraša, ka¬ tera žival nosi tako obleko, a nobeden mu ne odgovori po godu. »Nobeden, kateri ne ugane, kake živali je ta koža, ne dobi moje hčere za ženo!“ Tako je rekel grof vsakemu snubačev in vsak je žalosten odišel. Na to stopi hlapec h grofu rekoč: »Pokažite, morda uganem jaz!“ »Bedak, kaj bi ti uganil! Prišlo je mnogo učenih gospodov in nobeden ni uganil; bodeš morebit uganil ti? No poskusi le!“ »To obleko je nosila miš, pravim jaz!“ Grof obledi, hlapec je uganil. Nekaj časa še pomišljuje, potem pa reče: 2 * 20 ,Uganil si, a to še ni dosti! Ako hočeš dobiti mojo hčer, pojdi in prinesi mi pet centov vražje volne. Če jo dobiš, pridi na¬ zaj, če pa ne, ostani in bodi si kjer koli! “ Hlapec je šel, akoravno je vedel, da gospod krivično ravna, ker ne izpolni da¬ nega obeta; šel je iskat vražje volne po ši¬ rokem svetu. Hodil je ves božji dan ter povpraševal po poti v pekel, a zvedel ni ničesar. Ob mraku je prišel v neko vas in prosil pri prvi hiši prenočišča. Dovolili so mu dobri ljudje, da sme položiti trudno glavo za mizo na klop. Pri večerji pa so ga povpraševali, kam da gre in povedal jim je vse od konca do kraja. „No, če greš v pekel po vražjo volno, vprašaj tudi tam, kaj nam je storiti, da bo zopet cvetela naša ovenela jablan, ki je prej rodila takšna jabelka, katera so celo vmi- rajočega zvračile (ozdravile), ako jih je le pokusil. Ko boš se vračal iz pekla, nam povej in mi te bodemo dobro plačali!" — Hlapec se je sladko naspal in se drugi dan napotil dalje, zahvalivši se dobrim ljudem. 21 Hodil je ves božji dan, povpraševal je po poti v pekel, a zvedel ni ničesar. Ob mraku prišel je v neko vas in prosil pri prvi hiši prenočišča. Dovolili so mu dobri ljudje, da sme prespati na klopi za mizo. Pri večerji pa so ga povpraševali, kam da gre in povedal jim je vse od konca do kraja. „No, če greš v pekel po vražjo volno, vprašaj tudi tam, kaj nam je storiti, da bode v našem usahlem studenci, ki je imel poprej živo vodo, zopet začela izvirati. Ko se boš vračal, nam povej in mi te bomo dobro plačali!" Hlapec se je sladko naspal in se drugi dan napotil dalje, zahvalivši se dobrim lju¬ dem za prenočišče. Hodil je ves božji dan, povpraševal je po poti v pekel, a zvedel ni ničesar. Ob mraku je prišel v neko vas in prosil pri prvi hiši prenočišča. Dovolili so mu, da sme spati pri njih; pri večerji pa so ga povpra¬ ševali, kam da gre in povedal jim je vse od konca do kraja. »No, če greš v pekel po vražjo volno, vprašaj tudi tam, kaj je storiti oni ženi, ki 22 je prej čisto gladko govorila, zdaj pa že sedem let besedice Yeč ne spregovori, da bode zopet spregovorila. Ko prideš nazaj, nam povej in mi te bodemo dobro plačali." — Drugi dan se je hlapec zahvalil za pre¬ nočišče ter odpotoval dalje. Hodil je ves božji dan, povpraševal je po poti v pekel, a zvedel ni ničesar. Ob mraku je prišel do reke, čez katero je no¬ sila neka duša že sedem let ljudi. Tožila je hudo in hrepenela po rešitvi. Tudi njega je prenesla in mu naročila, da naj vpraša v peklu, kaj ji je storiti, da bo rešena. Hlapec ji je obečal in odišel je dalje. Ob mraku je prišel do neke hiše in prosil je ženo, ki mu je prišla naproti, pre¬ nočišča. Žena pa mu odgovori: »Tukaj ti ni bivanja; mi smo vražji, služimo vragu in jaz sem njegova dekla." »Dobro, da sem vender končno našel ta kraj!" vskliknil je hlapec in povedal je vražji dekli vse, kar se mu je pripetilo na poti. »Dobro došei!" reče na to vragova dekla, »morebiti še mene rešiš. Drevi bom 23 odtrgala vragu pet centov volne; vprašala ga bom, kaj je storiti onim ljudem, da dobi vsak svoje in naslednje ga vprašam, kaj je storiti meni, da se rešim ž njegove sužnosti. Ti pa vlezi pod njegovo postelj, tam te ne zasači in poslušaj dobro!* Kar sta sklenila, sta tudi storila. Pozno po noči je prišel vrag od svojih poslov in vlegel k počitku. Ni še ležal dolgo, kar mu dekla odtrga prvi cent volne in jo spusti pod postelj. »Kaj pa ti je, da me draplješ?* vpraša vrag. »Nekaj se mi je sanjalo. Kaj praviš, kaj?* »Kaj pa jaz vem, povej!* »Sanjalo se mi je, da sem bila prosta, da ti nisem več služila. Ali niso to neumne sanje, ni-li to nemogoče?* »Lahko se zgodi še vse, a pusti me zdaj spati, truden sem že!“ Ko je vrag zaspal v drugič, odtrgala mu je dekla drugi cent volne in jo spustila pod postelj. »Kaj mi vender nocoj ne daš miru! Tako sem že truden! Kaj ti je?“ 24 »Sanjalo se mi je, da nosi neka duša že sedem let čez reko ljudi v tvojo deželo; sanjalo se mi je, kako vzdihuje noč in dan po rešitvi. Kdaj bode ta duša rešena?* »Takrat, ko bode pustila človeka, vra¬ čajočega se iz pekla, sredi vode. A zdaj me pusti spati!* Vrag je zaspal tretjič in dekla mu je tretjikrat odtrgala cent volne. »Kaj me vender nocoj draplješ, kaj ti je?“ »Sanjalo se mi je, da je nekje dva dni daleč odtod, majhna kočica, v kateri stanuje že sedem let mutasta žena. Kaj je storiti tej ženi, da bi zopet spregovorila?* »Naj odkoplje rešnje telo izpod praga, katero je pokopala pred sedmimi leti in zopet bode spregovorila. A zdaj me pusti spati!“ Četrtič je vrag zaspal in dekla mu je odtrgala četrti cent volne. »Kaj me vender draplješ nocoj, kaj ti je?“ »Sanjalo se mi je, da imajo tri dni od¬ tod studenec, v katerem je prej izvirala živa 25 voda, zdaj pa je vsahnil popolnoma. Kaj jim je storiti, da bode zopet tekla voda?* „Pred sedmimi leti je padlo v tisti stu¬ denec nekemu zidarju zlato kladivo. Če bi ljudje vedeli, izkopali bi zlato kladivo in imeli bi zopet prejšnji vrelec!* Vrag je petič zaspal in dekla mu je odtrgala peti cent volne. »Kaj me vender draplješ nocoj, kaj ti je?* zarjovel je vrag, da se je stresla zemlja. »Sanjalo se mi je, da imajo štiri dni od tod jablan, ki je nosila zdravilno sadje, a že sedmo leto več ne cvete. Ljudje zelo tožijo in dali bi mnogo denarja, ako bi jablan zopet pognala cvetove in rodila zdra¬ vilen sad. Kaj jim je storiti?* »Ko bi ljudje vedeli, da leži pod nji¬ hovo jablano velikanska kača, katera grize korenje, odkopali bi jablan, ubili kačo in drevo bi pognalo cvetove in rodilo bi zopet zdravilno sadje. — Vidiš, ko se bode vse to zgodilo: ko bo rešena ona duša, ki pre¬ naša ljudi čez reko; ko bode spregovorila mutasta žena; ko bode v studenci zopet iz¬ virala živa voda; ko bode jablan zopet ro- 26 dila zdravilen sad; takrat bodeš ti rešena moje sužnosti! Zdaj me pa pusti v miru, zdaj veš dosti!" Vrag je zaspal in dekla ga je pustila spati do ranega jutra. Ko se je prikazala zlata zora, takrat je vstal in šel je zopet po svojih opravilih. Tudi hlapec je zlezel izpod postelje z vražjo volno ter se zahvalil veseli dekli. Ta mu da tri svinjske mehurje in mu naroči, naj pove duši, da ga pusti ležati sredi vode. Z mehurji bode čisto lahko priplaval do brega. Hlapec se je poslovil obetaje, da bode vse natančno izvršil. Ko je prišel do reke, povedal je duši o njeni rešitvi. Nesla ga je po reki in pustila ga je sredi vode. Bila je rešena. Hlapec pa je pre¬ plaval reko in potoval dalje. Ko se je storil mrak, prišel je do koče, kjer je stanovala mutasta žena. Povedal je ljudem, kaj jim je storiti. Odkopali so sveto hostijo, šli po duhovna in ta je prenesel v sijajni procesiji rešnje telo v cerkev. Žena je zdaj spregovorila in hlapec je dobil za plačo mnogo zlata. 27 Vesel je potoval dalje in prišel ob mraku v vas, kjer so imeli imenovani studenec. Povedal je ljudem kako in kaj. Izsušili so studenec in našli zlato kladivo. Voda je za¬ čela zopet izvirati in hlapec je dobil razven zlatega kladiva še mnogo zlata za plačo. Vesel je potoval dalje in prišel ob mraku v vas, kjer so imeli omenjeno jablan. Od¬ kopali so drevo in našli na korenji veli¬ kansko kačo. Ubili so jo in jablan je zopet pognala cvetove. Hlapca pa so dobro plačali. Potoval je vesel proti domu in ko se je storil mrak, dospel je do hišnih vrat. Grof ga je že od daleč zagledal in skril se mu je v omaro, ki je stala v sobi, rekoč: »Recite mu, da še zdaj ne bodemo ob¬ hajali ženitovanja, ker mene ni doma!" Hlapec je vstopil v sobo in težke nošnje utrujen vrgel denar in vražjo volno na omaro, da si odpočije; a omara se je zdro¬ bila na kosce in denar je pomečkal hudob¬ nega grofa. Še isti dan se je pričelo ženitovanje, na katero je prišla v posebno začudenje hlap¬ čevo vražja dekla. 28 Pripovedovala je gostom, kako je slu¬ žila vragu, kako jo je hlapec rešil in kako sta prekanila vraga. „Na enkrat* — dejala je — „ko si ti dogotovil vse, bila sem zunaj vražjega kra¬ ljestva, bila sem pri oni hiši, kjer je prej ležala mutasta žena. Potovala sem dalje ter prišla do studenca, v katerem že sedem let ni izvirala voda a zdaj zopet izvira; prišla sem do jablane, ki sedem let ni rodila, a zdaj zopet rodi. Povsod so se ljudje zaradi velikega veselja gostili in tebe hvalili. Tudi jaz se ti zahvaljujem.* Tako je končala vražja dekla; ženin jo je iz hvaležnosti pridržal pri hiši in vsem se je dobro godilo. Zlato solnce, zlata uzda in zlato sedlo. v Zlivela sta v neki vasi mož in žena. Bila sta zelo bogata. Ali vse njijno bogastvo ni ju moglo razveseliti, ker nista imela nobe¬ nega otroka. Pride pa v njijino hišo neki berač ter ženo vpraša, zakaj je tako žalostna. Ona mu pove, berač pa ji reče, da bo v kratkem dobila otroka; mora ga imenovati Jakoba, a ko bo dečku sedem let, prišel bom po njega. Ko je to izgovoril, je odišel. Kmalo se je izpolnilo, kar je obečal berač. Žena res dobi zalega sinčka, ter ga da krstiti za Jakoba. Ko preteče sedmo leto, pride berač na¬ zaj. Žena otroka skrije v klet, beraču pa reče, da je umrl. Starec ji odgovori, da deček ni umrl, nego da je v kleti skrit, naj ga le hitro pripelje. Ko žena vidi, da ni 30 drugače in da mora otroka dati beraču, gre v klet in ga pripelje. Ko se deček od svojih poslovi, prime ga berač za roko in še tisti dan prideta do neke krčme, ki je bila štiri¬ sto milj daleč od Jakobovega doma. Tu se deček seznani s sedemletno krč¬ marjevo hčerko, pa si obljubita, da se ne bosta nikdar ločila. Ali v jutro zapove berač dečku, da mora vstati, ker bodeta zopet dalje potovala. Jakob se poslovi od deklice, ona pa mu da v spomin zlato solnce. Kmalo prideta do starčevega doma. Starec zapelja Jakoba na vrt, kateri je bil poln najlepših cvetlic, pa mu prepove, da za Boga ne sme nobene vtrgati, sicer bi ga hudo kaznil. Dečku se pa ena cvetličica jako dopade in že jo meni vtrgati, kar vse druge rožice zavpijejo: „Jakob,vtrgaj mene, vtrgaj mene!* Ko to zasliši stari čarovnik, pride na vrt, pa ubogega dečka tako pretepe, da je bil ves črn. Zdaj ga zapelja na drugi vrt, ka¬ teri je bil poln lepega sadja, ali tudi tukaj mu prepove, trgati sadje. — Tu hoče Jakob vtrgati hruško, pa ga zopet izdajo druge in 31 berač ga dobro namlati. Starec ga potem od¬ pelje v konjski hlev, kjer bi moral snažiti dva konja in belo kobilico. Tri dni je opravljal to delo. Tretji dan se obrne kobilica k njemu in mu veli: „Jakob! hitro skoči v sobo, vzemi zlato solnce, zlato uzdo in zlato sedlo, pa me obsedlaj in obuzdaj, vzemi si pa tudi krtači in krpo, s katerimi snažiš konje. Ko bodeš to storil, vrzi klobuk raz glave, pa jo pomoči y lužo na dvorišču, ali si jo dobro zavij s robcem, da ne bode nobenega lasu videti.* Jakob vse to hitro stori in zajaše ko¬ bilico. Tako je bežala, da so iskre izpod nje švigale. Ko se že precej oddaljita, reče mu, naj se ozre in ji pove, kaj bode videl. On se ozre in vidi svojega gospodarja dirjati za njima. Kobilica mu veli, da naj hitro eno krtačo vrže predenj, se ozre in ji pove, kaj bode videl. Jakob to stori pa vidi za seboj samo skalovje in bregove. Za nekoliko časa reče mu zopet, naj se ozre. Deček se ozre in vidi starega že tako blizo, da bi nju mogel zgrabiti. Kobilica mu de, da naj še drugo krtačo 32 vrže predenj, a ko se ozre, vidi za seboj same gozde. Čez nekaj časa se zopet ozre in za¬ pazi starega čarovnika že čisto za seboj. Ko to pove kobilici, mu reče: »Vrzi hitro krpo predenj, s katero si snažil konje, se ozri in mi povej, kaj boš videl. “ Deček tako stori in ji naznani, da vidi samo vodo. Kobilica odgovori, da zdaj ni več nevarnosti. Prišla sta na velik travnik. Na travniku je stala debela vrba, a ta vrba je bila votla. Kobilica mu veli, naj jo priveže za vrbo in trikrat seže v votlino in pogleda, kaj bode izvlekel. Deček jo vboga ter izvleče prvič ba¬ kreno obleko, drugič srebrno, a tretjič zlato obleko. Nato se obleče, a obleka pristala mu je jako dobro. Potem se sleče in obleko skrbno spravi v votlo vrbo. S travnika se je videl v daljavi lep in velik grad. Kobilica pravi Jakobu, da je to grad nekega cesarja, naj gre tje, tam bo dobil službo, ali ne sme na njo pozabiti, ker ni kobila, nego tista krčmarjeva hči, kateri je obečal, da jo ne bode nikdar za- 33 pustil. Ko bode dobil službo, naj pride več¬ krat kaj k njej pogledat. Ko je deček prišel v grad in prosil službe, mu je vsakdo odgovoril, da ne potre¬ bujejo nobenega hlapca. Cesarjeva hči ga zapazi stati na dvorišču, in ker se ji na prvi pogled jako dopade, pokliče svojo de¬ klo in ji zapove, mladeniča pozvati. Ko ga dekla privede, vpraša ga cesaričina, kaj bi rad. Jakob ji pove, da bi rad služil, pa ne more dobiti službe. Nato ga cesaričina vzame za vrtnarja. Deček se ji zahvali in odide na vrt, kjer je marljivo okopaval in zalival cvetlice, tako, da je bil njegov vrt zmeraj lepši, kakor oni starega vrtnarja. Cesaričina bi se bila rada omožila. Za¬ tegadelj napove veliko gostijo in povabi mnogo kraljičev in knezov; svojima vrtnar¬ jema pa naroči narediti lepe šopke, da bi krasili mizo. Jakob napravi jako lep in velik šopek in ga 'poveže z enim svojih zlatih lasi, ker njegovi lasje so postali od onega časa zlati, ko je glavo pomočil v lužo. — Cesaričina pregleda šopke in najde, da je 3 34 šopek mladega vrtnarja povezan z zlatim lasom. Pokliče tedaj Jakoba k sebi in ga vpraša, kdo mu je dal zlati las. On pa ji odgovori, da to ni zlati las, nego samo zlata nit. Ali cesaričina se ne da pregovo¬ riti, nego pove svojim gostom, da se tako dolgo ne bo možila, dokler se ne najde kraljevič z zlatimi lasmi. Snubači se zaradi tega jako razsrde in cesarju napovedo boj. Pripeljal je vsaki ve¬ liko vojsko. Cesar je bil v veliki zadregi. Jakobu se cesar zasmili in premišljevaje, kako bi ga rešil, odide na travnik, mogoče bi mu povedala kobilica, kako naj bi mu pomagal. Kobilica mu reče, naj jo osedla z zlatim sedlom in obuzda z zlato uzdo, sam pa se naj obleče v bakreno obleko. Koli- korkrat bode s svojim mečem udaril ob zemljo, toliko polkov vojakov bode imel; naj si pa tudi razčeše svoje zlate lase. Jakob tako napravi, mahne nekolikrat z mečem ob zemljo, pa je imel precej do¬ volj vojakov okoli sebe; s tem odjezdi proti cesarjevemu gradu. — Ko ga sovražniki zagledajo, precej zbeže. 35 Že od daleč cesaričina zapazi Jakoba, in vsa vesela naznani očetu, da je to tisti kraljevič, kateri je vrtnarju dal zlati las. Ko pa mladenič prijezdi blizo, zalivali se mu za pomoč ter ga prosi za moža. Mla¬ denič pa ji odgovori, da mora hitro iti na svoj dom, ker se boji, da ne bi sovražniki napadli njegove zemlje. Ko pride zopet na travnik, mahne z mečem navskriž, in precej so izginili vsi vojaki. Potem se preobleče, razsedla kobilico ter odide v cesarski vrt. Ker je cesarična mislila, da bo gotovo prišel tudi kraljevič z zlatimi lasmi, je napra¬ vila drugo' gostijo. Ali pričakovanega kra¬ ljeviča ni bilo. — Zgodilo se je, kakor prvi¬ krat. Jakob je zopet odišel na travnik, se oblekel v srebrno obleko in vse sovražnike zapodil v beg. Tudi tretjikrat ni cesaričina nobenega izmed snubačev vzela za moža, ker ni bilo princa z zlatimi lasmi. Ko so snubači zopet napadli cesarja, odišel je Jakob na travnik, oblekel si zlato obleko in precej, ko se je pri¬ kazal na bojnem polju, pobegli so vsi sovražniki. 3 * 36 „ Sedaj pa se Jakob v zlati obleki na¬ poti v grad. Ko ga cesaričina zagleda, hiti mu z velikim veseljem nasproti, in ga ka¬ kor svojega moža pelje v grad, kjer sta se poročila. Po poroki ji reče, da gre malo pogledat na polje, pa odide na travnik k svoji kobilici. Zagledavši kobilica Jakoba, prosi ga ža¬ lostna, naj segne v vrbino votlino po sre¬ brno sabljo, pa ji naj odreže glavo, ker bodeta drugače obadva pogubljena. Dolgo se je branil, ko ga je pa tretjič zaprosila, od¬ sekal ji je vender glavo. Iz njene glave pa je izletel lep beli golobček naravnost proti nebesom. Jakob je ves objokan prišel domu in ko ga je žena vprašala, zakaj je tako žalo¬ sten, ji je razodel vse svoje življenje; cesa¬ ričina ga je potolažila, pa sta še dolgo srečno in veselo živela. Kristus boter Dlizo starodavne Indijske dežele je gospo¬ doval imeniten kralj. Imel je ženo z zlato zvezdo na čelu. Čislal jo je tako, da ji je večkrat rekel, da se po njeni smrti z no¬ beno žensko več ne oženi, razven, če bi tudi imela zlato zvezdo na čelu. Bog je hotel, da je kraljica v kratkem umrla in kralj je ostal sam. Druge rodbine ni imel, kakor edino hčer Zlatko, katera je tudi imela na čelu zlato zvezdo. Dolgo časa se je žalostil kralj za ženo, slednjič pa se mu vrinejo misli na ženitev. Iskal je dolgo po svoji in po tujih deželah slične žene, a ni je našel nikjer. Pride mu na um, da tudi njegova hči ima (na čelu) zlato zvezdo, in zatorej jo počne nagovar¬ jati, da bi ga vzela za moža. Zlatka pa mu reče: „Rajše pretrpim vse, tudi smrt, ka- 38 kor bi privolila v to ženitev, to se ne sme zgoditi !“— Razjarjen oče ukaže precej ji pri laktu odsekati roki ter jo stira iz svoje dežele. Rada je prenesla vse muke, ker znala je, da trpi po krivici. Preprosila se je skoz tuje kraje ter prišla v deželo Indijo. Ondu je bil pred kraljevim gradom studenec, in okoli njega je hodila več časa, ker je bila žejna, in nikogar ni bilo blizo, da bi ji dal vode. — Indijski mladi kralj je gledal ravno skoz okno; obrnil se je k materi ter rekel: »Večkrat ste me nagovarjali, naj se oženim, a nisem našel prave ženske; zdaj pa hodi ena okoli studenca — to bi hotel vzeti za ženo, dasiravno nima rok.“ Modra mati odgovori sinu: »Z nobeno te nisem silila, niti ti je branila, a prej ko vzameš to, premisli dobro! — Kdo ve, za voljo kake pregrehe so ji odsekali roke. Pa če jo vzameš, ne smeš je nikdar črtiti.* Sin pozove tuje dekle v grad in ga vpraša, od kod je in kako je postala tako nesrečna. Jokaje mu razodene Zlatka svojo nesrečo. Princ ne pomišlja dolgo, ampak se 39 kmalo zaroči s poštenim dekletom. Na njeno ugovarjanje, da nima rok, ji reče, da jih ne potrebuje, saj bo imela dovolj dvorjank, katere ji bodo stregle. V kratkem so imeli sijajno gostovanje ter se veselili iz celega srca. — Bila sta že kaki dve leti zaročena, kar je kralj moral nekemu prijatelju pomagat v boj. Doma se mu je narodil v tem času prelep sinek. Radi bi ga dali krstiti, a znali niso, kako ime bi mu izbrali. Pošljejo tedaj hlapca Tokaja s pismom h kralju. Pojdoč pride hlapec v grad kraljičinega očeta. Ta mu reče: »Brž ko ne si ogleduh, moram te zapreti". Tokaja se izgovarja, da je indijskega kralja sel ter mu tudi pokaže pismo. Kralj mu veli, da mu mora pismo izročiti, ter mu da jesti in piti. Nato razpečati pismo, ter spozna, da je njegova hči žena indij¬ skega kralja. Prvo pismo sežge, pa napiše drugo : »Doma se ti je porodil otrok, a ni podoben ne psetu, ne mačku — kaj naj naredimo ž njim?" — 40 Hlapec odide s tem pismom h kralju, kateri .se močno prestraši ter odpiše: »Naj je otrok kakoršen koli, mene mora doča¬ kati." Ker je Tokaja pri zlobnem kralju prvikrat dobil vina, šel je tudi v drugo k njemu. Tudi zdaj mora oddati pismo. — Kraljičin oče ga prečita, pa napiše drugo: » Privežite dete materi na prsi ter jo sti- rajte iz gradu; ko pridem domov, ne sme ne ona, ne dete več biti v moji deželi! “ Ko kraljeva mati tako grozno pismo prebere, ne more več zdržati solz. Nesrečna kraljica jo popraša, zakaj joka. Ko vse za- zve, sili sama, da ji dete privežejo na prsi ter odide žalostna iz grada. Potoma pride na široko ledino, kjer je curel bister vrelec. Tu bi rada napojila žejno dete in ga pra¬ vila. — Prišla sta po tistem potu tudi Kri¬ stus in sveti Peter. Ta gospoda zaprosi ne¬ srečna žena pomoči. Onadva ji dete razvi¬ jeta ter z vodo okrepčata njo in otroka. Slednjič veli Kristus: »Žena, meni se zdi, da ni še tvoje dete krščeno; ti, Peter, ga lahko krstiš, jaz pa mu bom boter!" Nato dasta detetu ime Ivko, gospod pa reče: »Za 41 dar dam temu detetu, da se mu od petnaj¬ stega leta vse izide, za kar bo prosil v božjem imenu. Ko bo toliko star, mu to naznani. Do tega časa pa boš gospodinja v krčmi, katero najdeš ne daleč od tod — a ne jemlji od nikogar plače za postrežbo." Zlatka ju še prosi, naj ji dete privežeta na prsi, Kristus pa ji reče: „Le vzemi ga sama v roke!" Ona se obotavlja, Zveličar ji veli vdrugo, naj dete vzdigne. Na njegovo be¬ sedo prime dete in zadobi v tem trenutku zopet cele roke. Ogleda se za gospodoma, da bi se njima zahvalila, — a že sta iz¬ ginila. S hvaležnim srcem gre Zlatka dalje in najde snažno krčmo, kjer ostane za gospo¬ dinjo. Če je kateri gost prašal za dolg, re¬ kla mu je: „Jutri lahko plačaš, danes ti ni treba." V zadovoljnosti je preživela tam več let. Neko spomlad se pripelje njen mož sam tja ter zahteva večerjo in postelj. Ivko je zrastel ta čas krepek deček. Ko kralj za¬ spi, zleze mu roka s postelje. Zlatka pa veli sinu: „Idi, pa tiho očetu roko položi 42 na postelj!" — »»Ali so to moj oče?"" vpraša neverjetno deček in vzdigne kraljevo roko zopet na postelj. Gez pol ure zbudi se kralj in de krčmarici: »Sanjal sem pri¬ jetne sanje, pa kaj, ker se ne bodo nikoli uresničile. Zdelo se mi je v sanjah, da ste rekla sinu, naj meni, svojemu očetu vzdigne roko na postelj. Je to resnica, ali so samo sanje, tega ne znam." Zlatka mu odvrne, da je na svetu vse mogoče, na kar ji pravi on: »Ni mogoče, da bi bila vi moja žena, katero že skoro petnajst let iščem; ona ni imela rok, katere vi imate, a imela je na čelu zlato zvezdo, katera vam manjka." Ko nesrečna kraljica spozna, da se ji ni nič bati od svojega moža, razodene mu celo svoje življenje ter dostavi, kako je do¬ bila roke in postala krčmarica. Slednjič še si odveže beli robec raz čela, in zlata zvezda je zalesnola kralju v oči. Drugi dan je vzel kralj svojo ženo se¬ boj domov; ona pa je rekla: »Naj v božjem imenu ta krčma zopet izgine", in vsa oko- 43 lica se je spremenila v puščavo, kaka je bila prej. — Kralj je poslal že naprej glas, da je našel svojo ženo ter zapovedal, naj vse lepo za njo pripravijo. Gez nekaj dni začnejo poizvedovati, kako je vender bilo mogoče, da je vsak dobil drugačno pismo, kakor so si pisali. Vprašajo hlapca Tokaja, kateri tudi obstane, da je dvakrat bil pri onem srditem kralju ter mu obakrat izročil pismo. Znali so, da je bil to kraljičin oče ter si lahko razložili, zakaj je zamenil pisma. To¬ kaja pa je ves poparjen lazil po gradu, misleč, da bodo ga zdaj in zdaj beriči za¬ vlekli v najtemnejšo ječo. Ali temu bi ne bilo tako, ker kralj je že sprva spoznal, da je največ bil kriv le njegov zanikarni tast. — Nekoč sta se kralj in njegova žena v sobi pogovarjala o svojem sinu Ivku, in ker je Tokaja ravno šel mimo otrznjenih vrat, je postal ter slišal, da je Zlatka re¬ kla: „Vse sem ti že povedala, le tega še ne, kakov dar je dobil najin Ivko: ko bo star petnajst let, izpolnila se mu bo vsaka poštena želja. 44 Hlapec gre brž iskat kraljeviča, in ko ga najde, mu reče: »Oj, Ivko, reci, naj bi midva bila tri sto milj odtod ravno v takem gradu, kakor je ta." Kraljevič se obotavlja, rekoč, da bi za¬ stonj želel take reči, slednjič pa le reče — in bila sta v trenutku v drugem takem gradu, ki se za las ni razločil od očetovega. Ničvredni hlapec še s tem ni bil zadovoljen. Želel je sam imeti tako moč, kakor kraljič. Če bi pojedel dečkovo srce, mislil je, bi zadobil enako moč. Velel je tedaj Ivku: »Reci, naj bi bila hči ruskega cesarja pri nama." Deček komaj izgovori, in že stoji dekle pred njima. Tej reče Tokaja na skrivnem: »Jaz odidem na lov, ti pa ta čas ubij s tem nožem kraljiča; če ti ne boš njega, bom pa jaz tebe!" Nato ji da oster nož ter odide na lov. Dekle se prestraši, pa vse pove Ivku. Kraljič zakolje jagnje in ž njegovo krvjo poškropi izbina tla. Kmalo potem pride hla¬ pec domu ter razgledavši krvava tla vese¬ lja zavpije: »Vender že mrtev! zdaj bom pa jaz gospodaril, da bo kaj!" Kraljič je bil skrit pod posteljo, zdaj pa naglo vstane rekoč: »Dozdaj še nisem mrtev, bom še jaz malo pogospodaril, ti pa bodi tačas malo pes! “ Potem še pristavi: „Da bi izginol ta grad, dekle postalo tako malo, da bi ga lahko odnesel v žepu in bi jaz pri svojem očetu prišel v službo!* Kakor je želel, tako se mu je tudi zgodilo. Oče ga je vzel za kravarja. Tu je želel Ivko, da bi vsa goved bila tako lepa, da je do tedaj še niso imeli. Ko kralj izve, kako lepo živino ima novi kravar, postavi ga za konjarja. Tudi konji so se zboljšali neznano. Slednjič poprosi mladenič, da bi ga vzeli za kuharja. Spolnili so mu željo. Ko ga zavoljo dobre skuhe kralj nekdaj jako pohvali, de mu mladenič: »Če bi povabili ruskega cesarja na obed, napravil bi še vse bolje.* Povabil je tedaj njegov oče ruskega cesarja in mnogo druge gospode na obed. Gospodje ne morejo kuharja prehvaliti in želijo, da bi prišel k mizi. Branil se je, a končno je vender moral ubogati. Čez ne¬ kaj časa začnejo si gospodje pripovedovati 46 zgodbe. IvkoY oče pove, kako se je znebil žene ter jo je slednjič zopet našel, in kako mu je izginil edini sin. Nato se pritoži še povabljen cesar, da se mu je izgubila ljuba hčerka. — Kuhar odide iz sobe, pa reče: „Da bi kraljevna postala taka, kakoršna je bila prej !*— V sobo je prignal mladi kuhar zalo dekle, katero je ruski cesar na mah spo¬ znal za svojo hčer. Kuhar jim je moral povedati celo svojo povest, na zadnje se je spremenil tudi on v kraljeviča, kakoršen je bil prej in pozval malega psa ter rekel: *Bodi, kar si bil prej!“ in prepaden Tokaja je stokal pred gospodo. Niso mu pomagale ne prošnje, ne solze — pred gradom so ga raztrgali štirje voli. Kraljevič Ivko se je oženil kmalu po¬ tem z rusko kraljevno, katera ga je s svojo odkritosrčnostjo rešila smrti. O zlatem ptiču. O hudi bolezni obljubi bogat grof Bogu na čast sezidati lepo cerkev, če bo ozdravel. Ozdravel je naskorem ter postavil kra¬ sno cerkev. Pa prej bi se ne smela v nji obhajati božja služba, dokler bi ne imel svetega ptiča, kateri ima zlato perje. Pa kje bi bil ta ptič, tega ni znal nihče v tistem kraju. — Poslal je torej grof svoje tri sinove ga iskat ter jim je dal dosti denarjev na pot. — Na križupotju obesijo na drevo tri vence; kateri bi našel svetega ptiča, imel bi vedno svež venec, ostalih dveh bila bi pa suha. Ondu se razidejo — a v bližnji krčmi sesta¬ neta se starejša brata zopet. Tam pijeta tako dolgo, da zapravita ves denar. Bila sta prisiljena samo za hrano opravljati naj¬ težja dela. Eden je vlačil vaškemu kovaču 48 meh, drugi pa je šel z drvarji na planine drv sekat. Najmlajši pa je našel v neki sa¬ moti na pol podrto kočo; tu je živela stara ženica, katera ga poduči, kod ima iti. — Rekla mu je: „Tisti ptič je na Tur¬ škem v podrti cerkvi. Ko prideš v cerkev, vsedel ti bo na levo ramo, ti pa ga primi z desno roko, drugače ga ne dobiš, pa po¬ dvizaj se iz cerkve, sicer je tvoja smrt." Mladenič gre v divje turške dežele ter najde razrušeno cerkev. Tu je letal zlati ptič od altarja do altarja ter lepše pel, ko najmilejša godba. Ptič mu zleti na ramo, mladenič pa ga hitro prime in odhiti iz cerkve. Skočil je ravno prek cerkvenega praga, kar se zruši vsa cerkev z zvonikom vred, grofič pa vesel odhiti proti domu. Ondu, kjer je prej stala na pol podrta koča, stal je zdaj lep grad, v njem pa so bivale tri princesinje, katere so grofiču po¬ vedale, da jih je rešil zakletbe. Vzel je vse tri seboj. — Medpotoma je tudi zazvedel o nesreči svojih bratov, dal ju poiskati ter ju je spre- 49 jel, kakor kralja, ne pa, kakor sta si zaslu¬ žila. Djal jima je, da si smeta izbrati žene izmed onih princesinj, sam je pa volil naj¬ mlajšo. Brata, ki sta bila od kraja vesela, postala sta s časom jako čemerna. Ko pri¬ dejo do križpotja, kjer so obesili vence, bil je venec najmlajšega brata še lep cve¬ toč in zelen, njijna sta se pa popolnoma posušila. Vozna cesta peljala je zdaj okolo dol¬ gega griča, prek katerega je držala bližnja peška pot. Bratje izvolijo si peško pot, v tem, ko se princesinje in vozovi odpeljejo po veliki cesti. — Brata na samem planeta nad najmlaj¬ šega, izkopljeta mu oči, ter mu vzameta zlatega ptiča. Ko prideta do vozov, rečeta, da je brata grozna zver raztrgala in požrla, v Žalost je bila velika, ko sta raztrosila grozno vest. Zlati ptič ni nič več prepeval in je klavrno letal v novi kletki od stene do stene. Oslepljen grofič pa je v tem onemogel ležal na samotnem griči. Kar priletita dva vrana in eden pravi drugemu: „Ce bo ta-le 4 50 prišel do bližnjega yrelca in se umil, še spregleda; drugače bo najina pečenka.“ • Mladenič to slišati, lazi po vseh štirih dalje, pa pride do studenca. Tam si zmije oči in zopet postane gledajoč. Kmalu potem gre v tisti kraj, kjer je gospodoval njegov oče, ter stopi pri nekem čevljarju za pomagača. V nedeljo ga vpraša čevljar, če pojde k maši. Grofič se izgovarja, da nima obleke ter ostane doma. Pozneje pa le gre v cerkev. Ko je prestopil cerkveni prag, zapel je sveti ptič prvič, odkar so ga bili spustili v cerkev, ter pel, dokler je bil mladenič v cerkvi. Doma mu reče mojster, da mu je lahko žal, ker ni šel v cerkev, bi vsaj slišal peti zlatega ptiča. Drugo nedeljo se zgodi ravno tako. Tretjo nedeljo je postavil grof k vratom stražo, da bi spoznal za koga voljo ptič vender zapoje. Tudi tokrat je prišel grofič najnazadnje, ptič je zapel, stražar pa si dobro zapomnil, kje je mladenič pokleknil. Ko je vstal, ter stopil skoz vrata, vtihnil je obenem zlati ptič. 51 Stražar stopi za njim, prime ga za ramo, pa mu veli: »Zdaj moraš z menoj, ker grof' hoče vedeti, zakaj zlati ptič ravno za tebe voljo poje“. Grof na mah spozna svojega najmlaj¬ šega sina, katerega je že več časa objoko¬ val kakor mrtvega. Sin mu razodene nečloveško dejanje svojih bratov, obenem pa tudi prosi milosti za njijino pregreho. »Naj se sama sodita“, reče slednjič grof sinu, kateri se je moral do drugega dne skriti. Zvečer zbere grof sodnike, ter je vpraša kako bi kaznovali tistega, kateri bi svojega brata sam oslepil ter ga zapustil v smrtni nevar¬ nosti. Vsak sodnik je izrekel grozno obsodbo, najgroznejšo pa sta izrekla grofova sinova sama, ker sta menila, da je kdo drugi storil kaj takega. Rekla sta namreč: »Tak hudodelnik ni boljšega vreden, da bi ga vtaknili v sod, ki bi bil od znotraj ves nabit ostrih britev in žrebljev.“ 4 * 52 Kmalu potem se je oženil najmlajši sin z lepo princesinjo, starejša pa sta pretrpela grozno smrt katero sta želela drugim; spu¬ stili so ju v takem sodu z najvišjega hriba v dolino, da sta se razsekala na drobne kosce. Zdravilno sadje V ladal je v davnih časih cesar, ki je na stara leta oslepnol. Sanjalo se mu je, da ga zvrači le sadje peklenskega ograda. Ker še nikdar ni slišal o tem vrtu, po¬ zove vse učenjake svoje dežele — a nobeden ni znal, kje je. Poslal je torej svoja stare.jša sina po svetu iskat zdravila. Vzela sta sicer mnogo zlata in srebra seboj, pa zapravila sta vse — celo obleko sta zastavila v krčmi; potem nista mogla dalje po svetu, pred očeta pa taka nista smela. V tem je šel še najmlajši od doma. Jezdil je neprenehoma svojo pot dalje, pa v nekem lesu mu je zmanjka, on zajde in skoraj bi moral gladu umreti. Pride pa do sivega puščavnika, katerega vpraša za pe¬ klenski vrt. Starček mu odvrne, da je že sto let tu, a o tem vrtu še besedice ni slišal, pa ga pošlje k svojemu, dan hoda oddaljenemu bratu. 54 Ta je bil še starejši, bil je že dve sto let zmiraj v svojem kraju — pa še tudi nič takega ni slišal. Starec mladenča pošlje k najstarejšemu bratu, ki je bil tudi dan hoda dalje in že tristo let ondi. Ta mu reče: „Mladenič, težko delo imaš opraviti, mi trije bratje smo ga hoteli do¬ vršiti, pa radi ga prepustimo tebi. Poslušaj tedaj: Ta dežela, ki leži pred teboj, je za¬ kleta in mi smo jo hoteli rešiti. Okoli nje teče deroča voda — in ako te le brata bro¬ darja, ki vozita za pokoro prek reke, v dobrem času spravita na ono stran, in če se le dobro obneseš, rešil boš deželo, pe¬ klenski vrt bo tudi najbrž v tej deželi.* Kraljevič jaše dalje in dospe do reke, kjer ga brodarja prepeljeta, ter mu rečeta: „Pol ure hoda daleč najdeš ,lisičji grad 4 *. Sobe, pohištvo in vse imajo, ko drugi ljudje — le telesa so lisičjega. Imajo pa po- 1 stelje bele, črne in lisičje barve —, ti pa le smeš v lisičji postelji spati, sicer se spremeniš , v lisjaka, kakor vsi tvoji predniki.* 55 Mladenič se odpoti in prijezdi v zakleti grad, kjer se močno začudi, ko ga vse lisice po človečje nagovorijo in mu z jedjo in pijačo postrežejo. Zvečer pa se vleže v lisičjo postelj, da si je bila slabejša od ostalih. Drugo jutro mu lisice rečejo: „Za pol dni hoda prideš do volčjega grada. Ondi tudi ne smeš v drugi postelji spati, kakor v volčji. Morebiti tam zveš o peklenskem vrtu.“ V volčjem gradu so mu tudi prav lepo postregli, a za peklenski vrt še niso znali. Ostal je tedaj čez noč pri njih in se naspal v volčji postelji. Voleje ga pošlejo v sovinji grad, ki je ' bil tudi pol dni hoda dalje. Tudi tam bi ne smet v drugi postelji spati, ko le v sovji. Sove ga pogostijo in prenočijo. Drugi dan mu prva med njimi naznani o znamenitem vrtu to-le: „ Peklenski ograd je zaprt z dvanajsterimi železnimi vrati; ko udari ura eno, odprejo se prva vrata za trenotek potem se hitro započijo: ko udari dve, odprejo se druga in ostanejo toliko časa odprta, da ura odbije dve. 56 Nobeden človek ne more v vrt, razven, kedar ura bije, ter ne sme delj časa v njem ostati, ko eno uro; kateri se zamudi, je zgubljen. — Ko vdari ura enajst, stopi skoz enajsta vrata noter a ne mudi se predolgo, da dvanajste ure ne zamudiš ter ne zgrešiš v naglici pravih vrat.“ Kraljevič čaka pri enajstih vratih in ko se odprejo skoči hitro noter, zaznamna si dvanajsta in gre dalje. Tu je zorelo neznano lepo sadje, kojega brž nekaj vtakne v žep. Potem gre dalje in najde v sredi cvetočega vrta lep gradič. V njem pa je spala pri zlati mizi prelepa de¬ klica s zlatimi lasmi. Kraljevič stopi bliže, a ne upa je zbu¬ diti. Napiše hitro pisemce, da je tega in tega cesarja sin, privzdigne malo mizico in skrije listič pod njeno nogo, prelomi še brzo svoj zlati prstan in dene polovico k pisemcu, po¬ tem pa odide. Napolnil je vse žepe s žlahtnim ovočjem, potem pa skrbno čakal pri zaznamovanih vratih. 57 Ko ura začne biti dvanajst, odprejo se vrata, ter ostanejo odprta — kraljevič hitro skoči ven, a ko je grajska ura odbila, ostala so ysa vrata odprta —, grad in začarana dežela bila je rešena. Veselje je pred njim in za njim, on pa ročno odhiti proti domu. Potoma pride do sovinjega grada — a, kako čudo —, mesto otožnih sov najde le v svilo oblečene zale gospode in krasne gospe, ki ga z neizrekljivim veseljem sprejmejo in pogostijo, ko svojega kralja. Več dni se mora pri njih gostiti, sled¬ njič pa vender le vzame slovo — domisli se namreč, kako težko ga slepi oče pričakuje. Gospoda sovinjega grada mu je dala tri voze zlata, koliko pa drugih dragocenosti. Ko pride v volčji grad, najde i tam vse polno gospode, katero je rešil. Ti so ga ravno tako dolgo časa gostili in mu skazo- vali vso mogočo čast. Ko je odhajal, dali so mu tri voze zlata v dar. Tudi v lisičjem gradu je našel samo veselje. Tu so mu ravno tako postregli, ko v onih gradeh, ter mu dali tri kola zlata. 58 Prišel je do brodarjev, ki sta ga tudi z neznanim veseljem pričakovala —, njega sta zadnjega prepeljala —, potem pa šla od¬ rešena, kamor njiju je vleklo srce. V domačih deželah je pozvedoval za brata, a zvedel ni nič. Pride v veliko mesto, kjer so ravno namenili obesiti dva tolovaja, katera je kra¬ ljevič na mah spoznal za svoja brata. Hitro gre k sodnikom, pove jim, kdo je in nje vpraša za koliko denarjev bi spustili ona hudodelnika. Gospodje odsvetujejo sinu svojega cesarja na vso moč, naj ne odku¬ puje tolovajev, a slednjič si premislijo, ter mu rečejo, da le tedaj odkupi tolovaja, če na nja nasiplje toliko zlata, da bosta v njem od pet pa do temena. Kraljevič sesiplje za oba brata šest voz zlata — in ni se mu smililo, da ju je le rešil. Peljejo se dalje; starejša brata pa se tiho dogovorita, kako sramoto njima zna brat doma pripraviti, če razodene, kako ju je našel, ker tudi onadva sta kraljeviča na prvi hip spoznala. 59 Zategadelj se ga skleneta rešiti ... ga umoriti. Dospevši v gosto šumo, planeta nadenj in ga zmlatita, da na pol mrtev obleži. Po¬ bereta mu čudovito sadje, ter se odpeljata ž njegovimi zakladi domov. Stari cesar ozdravi takoj po zavžitku omenjenega sadja in vsled tega pozabi naj¬ mlajšega sina, o katerem mu starejša ničesar nista hotela povedati. Neki gospod pa prijaše do pol mrtvega kraljeviča, zmije mu rane, mu je obveže in ga odvede seboj. Ozdravel je kmalu in ostal pri svojem rešitelju za hlapca. Preteklo je nekaj let in starejša brata sta mislila, da je obležal brat mrtev, ter je od vseh pozabljen. Nekega dne se pa pripelje tuja kralji¬ čina, in vpraša kralja, kateri kraljevič je bil v peklenskem gradu, ter od ondod odnesel zdravilno sadje. Starejši sin reče brž, da je bil on tisti. Kraljičina zahteva, naj pokaže kako zna¬ menje, ali konči pove, kako je ondi; ta pa 60 je v enomer glodal: da je strašno lepo in prijetno ondi, drugega pa nič ni znal. Ko mu kraljičina slednjič odvrne, da on gotovo ni bil v zakleti deželi, stopi srednji brat pred njo, in zagotavlja, da je on bil tam. Ker pa tudi ta ni mogel ničesar dokazati s svojim govorom, reče tujka i njemu, da ni bil nikoli v zakleti deželi. Zazvedel je tudi najmlajši brat o tuji kraljičini. Šel je torej v cesarjev grad in ji pokazal polovico zlatega prstena. Ona zakliče vesela: *Ta-le je bil, kije rešil mene in celo mojo deželo !* Ko stari cesar to sliši, ga spozna, ter se močno razveseli. Kraljevič se zdaj oženi z zlatolaso kralji¬ čino in odide v njeno deželo. Okrutna brata sta se pa skrila od doma, ter šla na boj, kjer sta v kratkem zgubila življenje. Stari cesar slišati o hudobnem poči- njanju starejših sinov, se ni mnogo žalostil za njima, temuč je rekel: „V jamo pade, kdor jo drugemu koplje." Volk ujet. Lisica sreča volka in ga nagovori: »Stric moj, kaj se držite tako žalostno?* „Kaj me vprašaš!* odvrne klavrno volk, „saj mi ne moreš pomagati, jaz vem za pe¬ čenko, pa do nje ne morem!* Gresta, ter prideta pred debelo dupljasto drevo, v katero se je bil zatekel kozel. — Lisica potrka po skorji in zazove: »Kdo je notri, hodi ven!* Kozel pa ne gre, ampak se odreže: »Jaz sem jarec, kozoderec, vsega sela po¬ glavar, roge imam kakor vol, razkosam te, ko repo, hitim (vržem) te, da jekneš.* Oba se grožnje zbojita in odlazita. Na¬ letela sta na ježa, ki ju vpraša, odkod tako hitro prideta.* „Oj, jaz sem počasen, pa si predrznem prej pečenko izvleči, ko vidva!* Gredo vsi pred drevo in jež pokliče: »kdo je notri, pridi ven!* 62 Kozel odgovarja: »Jaz sem jarec* i. t. d., ter ne gre iz skrivališča. Jež pa se vrže v klopko, pa se zataklja v dupljo. Kozel se tega preplaši in jo vdere ven, kjer sta ga volk in lisica začapnola in ga nesla v stran. Ko jež prifini, sta onadva že pohrustala kozla in volk zasmehljivo pokaže ježu čre¬ vesa, ki so njima bile ostale, rekši: »tisto je tvoj delež.* — Jež vidi, da sam proti takim hrustom ne opravi ničesar. Reče tedaj da morata pred sodnika, ki bi njrma dognal pravdo. Jež je znal, kje je lovec nastavil past in zapelje drugi dan zgodaj volka tja. Past pa je bila s peskom posuta in nevidna. Jež kaže volku: »Glej, tukaj notri spi sodec,* ter rahlo s tačico po pesku pogladi, govo¬ reč: »Vstanite, vstanite gospod sodec!* — pa nič. Ko še malo čakata je volku predolgo trajalo; reče torej ježu: »Čakaj, grem ti jaz tvojega sodca bu¬ dit!* Reče in udari s taco po nastavljeni pasti, ki se sproži in ga za taco ujame. 63 Hudo je stokal volk — pa zastonj. Stran grede, se mu jež nasmeje in reče: »Pomni, — kako boš drugikrat go¬ spodo budil!“ O čudodelnem vrelcu. v 2Iivel je siromašen oče, ki je imel tri sine. Ker se ne morejo več doma preživiti, pošlje je služit. Predno odidejo, zabiči starejšima, naj posebno na mlajšega pazita; za tega je bilo starcu najbolj milo, da je moral v tuje roke. Na pot jim da tri škorce zadnjega ovsenjaka. Ko v senci na poti počivljejo, zaspi najmlajši brat; ona dva pa, ki sta ga vedno na skrivnem črtila, vzameta mu kruh in ga pojesta. Ko se zbudi in svojega kruha išče, smejeta se mu škodoželjno in mu zabav¬ ljata, da je v spanju nevedoma kruh po¬ jedel. Gredo dalje, in mlajši gladu omaguje. Prosi brata malo kruha, a ne dasta mu nič. Ker sta ga že z davna črtila zavoljo lepše postave posebno pa zaradi bistrih oči, reče eden: „Če nama daš eno oko, dobiš kruha!* Mlajši brez obotavljanja privoli. Čez nekaj 65 časa prosi v novo kruha, in zopet mu reče starejši: „ Oddaj še drugo oko, pa ti ga dam!" Za majhen košček mu ga mladenič odda. Ko pa prosi v tretje, zakričita nad njim, naj molči, ker še z lastnimi očmi po svetu ne gleda. Vržeta ga na tla, iztakneta mu obe očesi, ter ga zapustita. Gladen in pol mrtev grozne bolečine tava mladenič dalje, pa pade v nek vrelec. Splazi zopet ven, napije se vode in si začne kri z lica in oči zmivali. Na enkrat se mu zazdi, da zopet nekoliko vidi; hitro si še nekolikokrat oči zmoči in v istini postane gledajoč — da — dobil je še bolj čiste oči, ko jih je imel prej. S to vodo si napolni čutaro in gre dalje. Najprej se zaleti vanj bučela; bila je slepa. Pomoči jo trikrat, in bučela dobi v novo pogled, ter mu reče: »Ko boš v sili, le pokliči me; z vsemi tovarišicami ti hočem pomoči." Gre nekaj dalje, pa najde na poti slepo miš; tudi njo ozdravi. Skoz šumo idoč pa naleti na oslepljenega volka in tudi tega ozdravi. Ta se mu zahvali kakor bučela in miš in zbeži v hosto. 6 66 Mladenič stopi pri nekem gospodu v službo. Po naključbi sta služila tudi njegova brata tam. Ker je imel gospod lepo hčer, in je ta posebno najmlajšega brata obrajtala, črtila sta ga še huje. Gospod je imel neznano dosti snopja, katero so morali ljudje mlatiti. Starejša brata, pa gresta h gospodu in rečeta: »Najin brat zna tako skrivnost, da je vse snopje eno noč zralačeno, če le hoče.“ Gospod ga pozove pred se in mu reče: »Če zmlatiš vse snopje, dobiš zraven merteka*) še sto goldinarjev, drugače pa te stiram !* Žalosten gre mladenič na škedenj, pa se joče, da bo zgubil zaradi bratov svojo dobro službo. Pride miška in ga vpraša, zakaj je tako otožen. Ko ji pove svojo nezgodo, pozove miška vse svoje znanke, da jih je bilo vse črno. Te so luščile klasje tako hitro, da so do jutra vse zluščile. Mladenič je dobil mnogo žita in sto goldinarjev. Drugi dan gresta brata h gospodu in rečeta: »Najin brat zna veni noči tak grad h voska narediti, kakor je vaš.* *) mlačevske plače. 6 J Gospod ga pozove in reče: »Ge mi na¬ rediš do jutra tak grad iz voska kot je moj, dobiš za plačo sto goldinarjev — inače pa snubiš službo! “ Jako klavrn gre ta iz grada, kar ga najde bučela, ki jo je bil zvračil, in mu obeča pomoči. Pozvala je vse bučele, in te so naredile čez noč na dvorišču tako lep gradič, da se ga zarana gospod kar nagle¬ dati ni mogel in je vesel dal mladenču obečano plačo. V tretje gresta jalaa brata h gospodu In rečeta: »Brat zna toliko volkov pozvati, kolikor jih le hoče.“ Gospod mu tedaj reče: »Ge do jutra pozoveš toliko volkov, da jih bo dvorišče polno, dobiš sto goldinarjev, drugače te pa stiram! “ Prestrašen odide v hosto, najde tam zvračenega volka in mu potoži svojo silo. Volk odbeži in zbere toliko svojih to¬ varišev, da jih je bilo daleč krog gradu vse •črno. Nihče ni smel iz gradu — le jalna brata se predrzno vržeta nanje — a v tre¬ nutku so ju raztrgali. 5 * 68 Ko grof to vidi, se teh zveri tako pre¬ straši, da obeča svojo hčer mladenču za ženo, če zopet odpravi vso zverad. Mladenič je poslal volke v les nazaj in s tem pri- | dobil ženo in grad, v katerem je dolgo in veselo živel. Kako dijak postane papež. V davnem času imel je bogat kmet edi¬ nega sina, ki je bil jako bistre glave. Uči¬ telj povabi kmeta k sebi, ter mu prigovarja, naj pošlje sina v mestne šole, ker bi lahko postal še imeniten gospod. — Le nerad ga zapelje oče v daljno mesto, kjer ga izroči učenim menihom. Za leto dni pride deček iz mesta domov, in oče ga vpraša, kaj se je ta čas naučil. „Prav mnogo koristnih reči,* odgovori sin, „ najimenitnejše pa je, da razumem, kaj ptiči pojejo." Kmet nevoljen reče: „To ni nič prida — večji hasek bo, če ostaneš doma.* Drugi učenci so bili že v šolah, tega pa oče nikakor ni pustil z domi. Pisali so tedaj menihi očetu, naj sine pošlje v šolo, ker bi bila škoda, da bi bistroumen deček ostal doma. — Oče ga tedaj v drugo za¬ pelje v šolo. 70 Prihodnje leto vpraša kmet sina, kaj se je letos naučil. Sin odvrne: »Naučil sem se zraven drugih reči tudi, da razumem, kaj psi lajajo." Oče še nevolnejši, sklene sina obdržati pri kmetijstvu. Tretje leto komaj menihi preprosijo kmeta, da še eno leto sina odpošlje v šole. Ko mu pa sin tretje leto naznani, da se je naučil kaj vegajo žabe, sklene kmet trdno, sina obdržati doma. Zastonj so prihodnjega leta pisali menihi kmetu — ni jim poslal sina. Mladenič je pomagal odslej očetu pri gospodarstvu. — Nekega zimskega večera je moral prebirati pšeno. Na okno priletita dva ptiča in deček preneha s prebiranjem, da sliši kaj ptiča pojeta. Ko odletita, reče oče: »Povej nama (z materjo) če res razumeš ptiče, kaj sta neki žvrgolela?" »Skoraj vama ne smem povedati," iz¬ govarja se sin, »ker se to, kar sta tička žvrgolela, ne more zgoditi." Ker le v sina tiščita, da bi povedal, odgovori ta slednjič: Ptička sta golčala, da bom jaz vajin oče, da boste vi oče vlivali 71 mi vode na roke, mati mi pa bodo dali obrisačo v roko.“ Kmetica se zavzame nad tem čudom, stari pa ji reče nejevoljen: „Ali si ga sli¬ šala, kaj nama grozi ta paglavec, kaj z nam namerja na stare dni ? Jaz bi mu moral vodo vlivati — ti pa obrisačo, celo v roke dati! Ne, tega ne smeš in tudi ne boš! Dečko! Ali ne veš, če ne spoštuješ starišev, da ne boš dolgo živel in ti ne bo dobro na zemlji?* Da bi stari sam spolnil božjo zapoved, gnal je sina drugo jutro seboj v log, tam skopal globoko jamo, ter sina v njo ukopal do brade. Umrl je tačas v Rimu tedanji papež in imeniten kardinal pelje se skoz isti log v sveto mesto k papeževemu pogrebu. Stopi malo v senco ter šeta med drevjem, kar zasliši stokanje; stopi bliže, ter najde ukopanega mladeniča. Gospod mu reče: „Če po ne¬ dolžnem trpiš, idi z menoj!* Rekši, prime ga za teme in ga zvleče iz jame. Odzdaj je ostal mladenič pri imenitnem gospodu. Pri¬ peljejo se v vas, nad katero je stal krasen 72 grad. Tu so psi jako lajali in tulili. Mladenič poprosi kardinala, naj kočijaž malo ustavi, da bi bolj slišal, kaj psi lajajo. Za nekaj časa vpraša gospod, kaj je z lajanja zvedel in mladenič odgovori: „Psi lajajo, da v tukajšnji grad pridejo zvečer tolovaji, ljudi bodo vse pomorili, njihovo imetje pa odpeljali seboi. * „Če ne lažeš,“ odvrne kardinal, * mo¬ ramo jih svariti, da se pripravijo na napad. “ Peljejo se v grad in vse naznanijo grofu. Grof pošlje mahoma v bližnje mesto po vo¬ jake, popotnikom pa naznani, da morajo en dan ostati v gradu. Kardinalu ta zapoved ni bila po volji, ker se mu je jako mudilo v Rim; taki go¬ spodje morajo namreč voliti novega papeža. — Vojaki so kmalu prijezdili in se poskrili v gradu. Zvečer so pustili vsa grajska vrata od¬ klenjena, in proti polnoči so prihrumeli to¬ lovaji noter. Vojaki zaklenejo vrata, tolovaje pa potolčejo do zadnjega. Drugega dne hoče grof kardinala bogato nadariti, ta pa reče, da gre vsa hvala učenemu mladenču, ki je 73 razumel pesje lajanje. Pa tudi mladenič ni hotel nobene plače, češ, da mora bližnjemu tugi brezplačno pomagati. Peljejo se dalje proti Rimu. V nekem potoku slišijo glasno žabe regljati. Mladenič zaprosi, naj se voz malo ustavi, da bi ra¬ zumel, kaj imajo žabe med seboj Gez nekaj časa reče: „Šlo je nekdaj dekle od obhajila prek potoka. Na brvi jo je zagnal tako kašel, da ji je padla hostija iz prsi v vodo; žabica jo je požrla in jo ima po božji zapovedi v grlu; šele ko pride sam rimski papež s ke¬ lihom tje, bo jo izpustila in položila v kelih. “ Temu se močno začudi učen kardinal. V Rimu so bili že vsi kardinali zbrani, le tega so še čakali. Tisti čas je dobil pri papeževi volitvi vsak kardinal suho vejico v roko; s temi so šli trikrat okoli oltarja in kateremu je vejica ozelenela, tisti je bil papež. Šli so kardinali trikrat okoli oltarja, pa no¬ benemu ni ozelenela vejica. Zdaj dajo tudi prosečemu mladeniču, ki je prišel s kardi¬ nalom, suho vejico, gredo še trikrat ( okrog, in ko pridejo tretjikrat nazaj, imel je mladenič 74 vejico vso zeleno in cvetočo. Le neradi bi ga spoznali stari kardinali za papeža, pozo¬ vejo tedaj služabnika, kateri bi naj v cerkev spustil belega goloba. Na katerega bi ne¬ dolžni ptič vsedel, ta naj bi bil papež. Golob zleti trikrat krog po cerkvi, zad¬ njič pa vsede mladenču na glavo. »Menda seje golob zmotil,* rečejo ne¬ kateri, ujamejo goloba in ga še dvakrat spustijo v cerkev, no vsakokrat, vsedel je mladenču na glavo. Morali so ga tedaj spoznati za svojega glavarja. Papeževim staršem se je med tem huda godilo. Zemlja jim ni hotela več roditi in vsa sreča jim je zginila od hiše. Stari kmet se skesa za svoje pregrehe, ter gre k spovedi — domači mašnik pa mu ne more odvezati grehov in ga tedaj pošlje papežu v Rim. Ta čas je bil že njegov sin papež, in ker vsakdo papeža imenuje sv. Očeta, rekel - je tudi kmet tako. Tu se je spolnilo že pre¬ rokovanje ptičev. Papež spozna brž svoje stariše ter jim odpusti grehe. Slednjič še reče očetu, ki ga še ni spoznal, naj mu vlije vode na roke, mati pa naj da obrisačo da se obriše.. 75 Zdaj se njima da spoznati rekoč: »Oče in mati, ali rama je res bilo tako težko, da sta mene, svojega sina, imenovala očeta, in da sta mi postregla pri umivanji?* Vsa skesana ga prosita odpuščanja, on pa odvrne, da je bila tako božja volja. Odišla sta razveseljena in zadovoljna domov, kjer sta v miru in veselju preživela svoja leta. Od zaklete kraljičine v Zdvel je nekdaj ubog deček, ki je iinel zraven dobre matere prav hudega očima. Ta ga pošlje svinj past. Dečku se je ta posel najmanj dopadal. Ker očim vedno slabeje ž njim ravna, zakolje nekega dne na paši svinče in odide v šumo. V gosti hosti zakuri ogenj in speče prase. Ko se nasiti, odpravi se dalje. Ali v hosti zajde in blodi dolgo po njej. Sredi šume najde častitljivega starčka, ka¬ terega povpraša, kam bi se naj obrnil. Ta mu dopove, kod ima iti, kod ne, da pride v kraljevo mesto. ,Kralj", dostavi še starec, »kralj po¬ trebuje vojakov. Zraven še znabiti rešiš za¬ kleto kraljevno, če boš priden in srečen. “ Po dolgem potu dospe mladenič v glavno mesto. Rad ga kralj sprejme med svoje vo¬ jake. Ti so bili vsi preplašeni, ker vsako noč je moral eden iti v cerkev stražit k 77 žerfu kraljičine, pa nobenega še ni bilo nazaj. Še celo kralj se razveseli, ko se ta mladenič prostovoljno zglasi, da hoče iti v cerkev na stražo. Ko pride zvečer v temno cerkev in se postavi pred žerf, se ga le groza polasti. Vrže puško in sabljo stran, pa hoče zbežati. Za seboj pa sliši gtas: „Saj te ne dobi, le idi na prižnico !„ Brž gre tje in se tam skrije. Malo pred dvanajsto uro odpre se žerf, iz njega pride zakleta kraljičina in zavpije: *Oj, kako mi diši kristjan!“ Mladenič-stražar pa na prižnici še da¬ hniti ni upal, in tako vse tiho ostane. Zdaj počne kraljičina po cerkvi in po zvoniku iskati, kjer so se prej stražarji skri¬ vali. Čez nekaj časa ga ugleda na prižnici in začne proti njemu iti. Že je mislil da je izgubljen — kar počne ura biti polnoči — in kraljičina odide nazaj v rako. Ko drugo jutro pride stražar v kraljev grad, sprejme ga kralj neizrecno vesel in ga dobro pogosti. 78 Zvečer postane mladenču še bolj tesno pri srcu; obrne se in hoče zbežati. Zopet pa sliši glas: »Skrij se za lesenega svetnika v oltarji !* On stori tako. Ko kraljičina pride, se ji ne oglasi; ona pa jame zopet po cerkvi iskati; najprej gre na prižnico, potem na shode in tako po vsej cerkvi. Slednjič ga ugleda. Gre proti njemu. Ze stegne roko in seže po njem — v naglici pa le perelega svetnika prime, ki na njo pade. Zdajci pa se zasliši rešilni glas: ura v zvoniku udari namreč dvanajst, in prikazen izgine. Drugi dan ga še bolj sijajno sprejmo v kraljevem gradu. A moral je še v tretje na stražo. »Sedaj je z menoj pri konci,* misli si, »kako se hočem danes rešiti?* Že je hotel zbežati, kar začuje glas: „ Nocoj se skrij v žagred. V tem ko te ona išče po shodeh, idi in uleži se v rakev in ne idi ž nje, ako bi te tudi tako milo pro¬ sila.* On stori tako. Kraljičina ga gre iskat na shode. Mladenič se uleže naglo v rakev 79 in pričakuje tam s tesnim in plašnim srcem polnoči. Kraljevna ga javkaje išče po celej cerkvi — a zastonj. Zdaj počne ura polnoči biti. Zakleta prihiti do rakve in počne mladeniča z milim glasom prositi, naj gre ven — češ, saj se mu nima nič zgoditi — pa on se niti ne gane. Ko se zgubi slednji don polnočne ure. se kraljevni bledo lice spremeni in veselo se ji očesa lesketajo; v znamenje večne hva¬ ležnosti mu poda roko in mu veli vstati, ter se mu lepo zahvali za vse, kar je za njo prebil. Kmalu potem so obhajali sijajno poroko. Kraljevna je jemala svojega vrlega rešitelja, kateremu je prepustil kralj takoj pol kra¬ lj e vstva. Pa v vsej tej sreči mladenič vender ni zabil, kako se mu je nekdanje dni godilo. ¥zeme torej dosti denarja s seboj in se na¬ poti domov. Medpotoma najde veliko krčm o in hoče tam prenočiti. Vsi zaspe, le kralj še sam «čuje. Mahoma se vrata odpro in gosta truma