CIKAVA

Gojko Tica, Teja Sagadin

113Arheologija na avtocestah Slovenije

3 3 2 E S

CIKAVA

Gojko Tica, Teja Sagadin

113 Cikava

 ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije

Uredniški odbor

Avtorja

Recenzentki

⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna

 ⁞Gojko Tica

 ⁞Alenka Tomaž

urednica

 ⁞Tica Sistem, d. o. o.

 ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,

⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec

 ⁞Planina 45, SI-6232 Planina

Fakulteta za humanistične študije,

⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice

 ⁞in

Univerza na Primorskem

⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke

 ⁞PJP, d. o. o.

 ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper

in likovna urednica

 ⁞Trga Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica

 ⁞alenka.tomaz@fhs.upr.si

⁞ Vanja Celin, tehnična urednica

 ⁞tica.sistem@gmail.com

⁞ Matija Črešnar, član

 ⁞Irena Lazar

⁞ Milan Sagadin, član

 ⁞Teja Sagadin

 ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,

⁞ Maša Saccara, članica

 ⁞PJP, d. o. o.

Fakulteta za humanistične študije,

⁞ Katharina Zanier, članica

 ⁞Trga Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica

Univerza na Primorskem

⁞ Bernarda Županek, članica

 ⁞teja.sagadin@gmail.com

 ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper

 ⁞irena.lazar@upr.si

Izdajatelj

 ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije

Lektorica

⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana

 ⁞Nina Krajnc (slovenščina)

Zanj

Oblikovanje in prelom

⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor

 ⁞Nives Zupančič

Tehnična priprava publikacije

 ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič

Računalniška obdelava in priprava slik

 ⁞Blaž Kumer, Miha Zorc, Jure Ravnik

Geodetska izmera najdišča

 ⁞Tica Sistem, d.o.o.

Fotografije najdišča in najdb

 ⁞Milan Marušič, Rok Klasinc, Ana Golja,

Matija Lukić, Teja Sagadin

Risbe predmetov

⁞ Natalija Grum

Vektorizacija risb predmetov

⁞ Blaž Kumer

Ljubljana, 2024

Spletna izdaja

Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah

Slovenije so brezplačne.

www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige

Vse raziskave je omogočil DARS, d. d.

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v

Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 184948227

ISBN 978-961-7169-61-4 (PDF)

Vsebina

1⁞ Uvod 5

2⁞ Geografsko-geološki in kratek zgodovinski oris

prostora





8


3⁞ Arheološkiorisprostora





10


4⁞ Metodologijainpotekizkopavanj





12


5⁞ Opisininterpretacijanajdiščazanalizogradiva 13

⁞ 5.1 Zahodni del najdišča (sezona 2004)

13

⁞ 5.2 Vzhodni del najdišča (sezona 2005)

25

⁞ 5.3 Analiza gradiva

32

6⁞ Sklep





36


7⁞ Numizmatičnaanaliza





37


8⁞ Literatura





38


9⁞ Kataloggradiva





41





1Uvod

Cikava1 je sistematično raziskano arheološko najdišče v letu 2004 niso bile pridobljene vse parcele, namenjene na mestu izgradnje bencinskega servisa Grosuplje Ci-arheološkim raziskavam. Raziskave smo nadaljevali in tudi

kava na južni strani avtoceste A2 Karavanke–Obrežje zaključili v maju 2005, ko so bila podana soglasja lastnikov (sl. 1–6). Danes območje arheoloških raziskav leži zunaj za parcele na vzhodnem delu najdišča. Strokovno ekipo na arheološko zaščitenega območja, v njegovi neposredni terenu so sestavljali Jasmina Bajde, Eva Butina, Ana Golja, bližini pa imamo dve arheološki najdišči (sl. 8). Južno Viktor Ivanc, Rok Klasinc, Boštjan Laharnar, Elena Leghissa, in severozahodno od Cikave Šmarje - Sap – Arheolo-Matija Lukić, Milan Marušič, Pavla Peterle Udovič, Primož ško območje (EID: 1-11885), južno od železniške proge Predan, Jure Ravnik, Mateja Ravnik, Nataša Svenšek, Andre-Ljubljana–Grosuplje in jugovzhodno pa na naše najdi-

ja Šlosar in Miha Zorc.

šče Cikava meji Paradišče – Arheološko najdišče (EID: 1-11874).2 Najdišče je bilo odkrito ob ekstenzivnem in potrjeno ob intenzivnem arheološkem pregledu (Djurić 2003; Tica 2001). Ob predhodnih raziskavah je bilo

ugotovljeno, da gre na rahlo dvignjenem terenu, ki se

proti zahodu spušča v manjšo depresijo, za morebitno

arheološko najdišče. Območje raziskav naj bi na parc. št.

372/5, 372/8, 1188/3 in 1188/1 k. o. Šmarje (1786)3 obse-

galo približno 10.000 m² površine.

Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., Družba za avtoceste v RS, je prevzel v izvajanje Zavod za

varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana (ZVKDS,

OE Ljubljana). Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Gojko Tica, 1Geografski položaj najdišča Cikava na DMR; ©GURS.

univ. dipl. arheolog, strokovni nadzor nad arheološkimi deli pa je izvajal Boris Vičič, univ. dipl. arheolog. Dela so s pre-kinitvijo trajala od 4. 11. 2004 do 22. 5. 2005. V tem času je bilo na površini 7.600 m² strojno odstranjenih približno 4.400 m³, ročno pa približno 370 m³ zemlje.

Dela so potekala v dveh etapah – zahodni del najdišča smo izkopali v novembru in decembru 2004, nato smo zaradi nizkih temperatur in zmrzovanja zemlje dela prekinili.

Prekinitev je poleg temperatur pogojevalo tudi dejstvo, da

1  Ime Cikava je uporabljeno za oznako najdišča (v Tica 2001 in Djurić 2003 uporabljeno ime Na Lokah), medtem ko leži naselje tega ime-na slab kilometer jugozahodno od najdišča..

2  Register nepremične kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://giskd2s.situla.org/rkd/Zacetek.

asp [dostop 20. junij 2023]). Za osnovne podatki o najdišču glej tudi Djurić 2003.

3  Navedene so današnje parcele, saj je zaradi gradnje bencinskega servisa prišlo do nove, spremenjene parcelacije. Po stari parcelaciji gre za parcele številka 371/4, 372/1, 372/3, 375, 377 in 378/2 k. o.

2Lega najdišča na podlagah LiDAR in TTN5; vir: ©ArcGIS.

Sela (1785) in 750 in 760/2 k. o. Šmarje (1786)

Merilo 1 : 100 000.

Cikava, AAS 113, 2024





5





3Najdišče z bližnjo okolico, prikazano na ortofoto posnetku; 4 Raziskani del najdišča; podlaga TTN5, listi E232700, podlaga DOF, listi E0526-528, E0516-518, ter idejni projekt E232800A, E232900A ter idejni projekt DARS; ©GURS,

DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000.

©DARS. Merilo 1 : 20 000.

5 Izkopno polje z Magdalensko goro v ozadju; pogled proti severu.

6Pogled na najdišče pred pričetkom izkopavanj; pogled proti zahodu.

6 Cikava, AAS 113, 2024

Najdišče leži na arealu današnjega bencinskega servisa Grosuplje Cikava na južni strani avtoceste A2 Karavanke–

Obrežje, tik pred priključkom Šmarje – Sap (sl. 3, 4). Na severni strani je najdišče zamejeno z omenjeno avtocesto,

na južni pa z železniško progo. Teren je blago valovit in se spušča proti severu, kjer je pred izgradnjo bencinskega servisa ob močnejših deževjih zastajala voda. Celotno območje

najdišča je v času raziskav predstavljala večja njiva, ki je bila redno orana (sl. 6).

Severovzhodno od najdišča leži zaselek Paradišče, jugovzhodno Cikava, najbližje najdišču pa je naselje Šmarje –

Sap, ki je od najdišča Cikava oddaljeno le okoli 150 m v smeri jugozahod (sl. 4, 8).

Cikava, AAS 113, 2024





7


2Geografsko-geološki in kratek

zgodovinski oris prostora

Šmarje – Sap leži na nadmorski višini 346 m, na pribli-

de Harlant, kar je prva omemba šmarske prafare5 in posre-

žno pol poti med Škofljico in Grosupljem. Urbanizirano, dno tudi njene župnijske cerkve. Zakaj se je župnija v tem v osnovi obcestno naselje, je nastalo leta 1961 z združi-

času in tudi pozneje imenovala po vasi Lanišče (Harland),

tvijo prej samostojnih naselij Šmarje in Sap, kasneje jima ki je dobre pol ure hoda oddaljena od Šmarja, zgodovinarji je bilo priključeno še naselje Razdrto. Sap stoji s starejšim še niso pojasnili. Morda se je nekoč vsa okolica imenovala delom ob stari cesti Ljubljana–Grosuplje na severovzho-Lanišče in so naselbino z župnijsko cerkvijo kot farno vas po dnem podnožju Globoščka (394 m), ki ga zarašča gozd Marijinem patrociniju šele kasneje začeli imenovati Šmarje Boršt. Severno in severozahodno od Cikave se ob bližnji (Štrubelj 1992, 38–39; Zadnikar 1992, 190), kot kaže listina iz železniški progi nahajajo delno vlažni travniki Mahovje, 12. decembra 1322,6 v kateri je omenjen šmarski župnik že severno in zahodno od Mahovja njive in nekaj travnikov kot pharrer dacz Sand Mareyn (Štrubelj 1992, 38; Zadnikar Na Paradišču, severno od železnice in vzporedne ceste 1992, 190). Z viri je obstoj farne cerkve v Šmarju potrjen vsaj proti Frkolji pa je dolina Vodotučna, kjer se nahajajo nji-za 3. desetletje 13. stoletja (Zadnikar 1992, 190), domnevno ve in travniki. Njive in nekaj domačij se nato nadaljujejo pa je župnija nastala v patriarhatski reformi 11. stoletja, de-proti Farovškemu hribu (420 m). Šmarje leži okoli 500 loma na podlagi starejših lastniških cerkev, kakršna je bila m severozahodno od Sapa sredi podolgovate doline, ki tudi šmarska, in vikariatov (Štrubelj 1992, 36–37). Današnja poteka v dinarski smeri in kaže kraške značilnosti. Starej-cerkev Marijinega rojstva je nastala že v 13. stoletju kot ro-

še, večinoma kmečke hiše, stojijo na obeh straneh ceste manska triladijska bazilika, katere prvotno obliko so zakrile Ljubljana–Grosuplje, severno od Boršta. Novejša, povoj-poznejše pozidave (Cevc 1999, 67; Štrubelj 1992, 67–79; Za-

na gradnja, je potekala nad cesto pod Borštom na eni dnikar 1992, 190–194). Župnija v Šmarjah je bila po turških strani in na drugi strani železniške proge ter nekdanje hi-vpadih leta 1497 priključena stiškemu samostanu, kar priča

tre oziroma današnje avtoceste, pod Farovškim hribom. o njeni pomembnosti, saj so papeži in patriarhi Stično pod-V Šmarju je tudi odcep cest proti Hudi Polici, Zgornji pirali tako, da so ji pridruževali donosne župnije. Zaradi tur-Slivnici in Magdalenski gori.

ških vpadov je bil stiški samostan izropan in požgan (Granda Pri Šmarju se pojavljajo prvi izraziti znaki kraške pokrajine 1999, 67; Štrubelj 1992, 42). Pripadnost Stični se je z odlo-na meji med alpskim in dinarskim svetom. Nekoliko nad Vr-

kom Marije Terezije delno končala leta 1774; odlok je ukinjal hovko (465 m) in Farovškem hribom izvira potok Zacurek, ki oglejsko patriarhijo in s tem tudi pripadnost šmarske župnije pod železniško progo pri Razdrtem ponikne, vnovič pa se stiškemu samostanu (Štrubelj 1992, 42), od leta 1787 pa je pojavi na površju pri Podjelšah.

šmarska župnija pod ljubljansko škofijo (Granda 1999, 67).

Šmarje – Sap je danes pretežno spalno naselje, v prete-Janez Vajkard Valvasor v opisu šmarske fare v osmi knjigi Sla-klosti pa so domačini svoje kmetijske pridelke prodajali v ve vojvodine Kranjske omenja v Šmarju taborski kompleks s Ljubljano, zato se je kraj razvijal. Od leta 1894 skozi kraj teče železniška proga, ki povezuje Ljubljano z Dolenjsko in Kočevjem.4

5  » Pražupnija je škofijska (patriarhatska) ustanova za ustrezno obse-

žno ozemlje, ki je bilo še brez potrebne župnijske oskrbe, v katero so-Kraj Šmarje, ki je poimenovan po Marijini cerkvi (cerkev dita zlasti krst in pogreb. Vse kanonične pravice, zlasti pravice nasta-Marijinega rojstva), se, po Marjanu Zadnikarju (1992, 190) in vljati duhovnike, so pripadle ordinariju (pri nas oglejskemu patriarhu), Lojzu Štrubelju (1992, 37), v virih prvič pojavi leta 1228, po medtem ko je tako imenovana zaščita svetnega premoženja pripadla zemljiškemu gospodu. Dogajalo pa se je tudi, da so kje prej kakor Stanetu Grandi pa leta 1322 (1999, 67). V neki listini iz 29. ok-

škofija ustanovili župnijo fevdalni posestniki z ustanovitvijo lastniške tobra 1228 se med pričami omenja tudi Wluingus plebanus cerkve. Patriarh jo je le priznal. Ali pa obratno: vikariat ali župnijo je ustanovil patriarh (npr. na ozemlju med Notranjsko in Dolenjsko), pa-tronat nad njima pa podelil ustreznim fevdalnim gospodom.« (Štru-4  Geografsko-geološki oris prostora je povzet po Orožen Adamič et belj 1992, 35).

al. 1997, 305 in Štrubelj 1992, 54–56.

6  Letnica, ki jo je kot prvo omembo Šmarja navedel Granda.

8 Cikava, AAS 113, 2024



štirimi stolpi,7 od katerega imamo pri cerkvi Marijinega rojstva ohranjen severozahodni stolp in dele obzidja.8

Leta 1813 so v neposredni bližini Šmarja potekali tudi boji z umikajočimi se Francozi (Granda 1999, 67). V času 2. svetov-ne vojne je aprila 1941 italijanski okupator v Šmarju namestil vojaško posadko, ki je varovala železniško progo s predo-rom. Po italijanski kapitulaciji je bil kraj septembra in okto-bra 1943 na partizanskem ozemlju, nato pa je bila v njem

domobranska posadka. Julija in avgusta 1944 so železniški

predor v Šmarju dvakrat poskusili uničiti partizani, a jim je to uspelo le delno pri prvem napadu (Ferenc 1999, 67).

7Izsek iz franciscejskega katastra z lego najdišča (https://

maps.arcanum.com/en/map/cadastral/?layers=3%2C4&bbo

x=1628841.825983731%2C5775035.258578664%2C1629748

.9185303343%2C5775369.073413128 [dostop 17.julij 2023]).

Merilo 1 : 20 000.

7  Za omembo protiturškega taborskega kompleksa v Šmarju - Sapu pri Valvasorju glej Fister 1975, 162 in Štrubelj 1992, 87, 95. Štrubelj meni, da je tudi danes izgubljen napis na nekakšni konzoli iz peščen-ca, nekoč vzidan v župnišču, z navedbo letnice 1550, tudi povezan z zgodovino šmarskega tabora (1992, 87).

8  Fister napačno navaja, da je ohranjen severovzhodni stolp (1975, 162); ohranjen je namreč severozahodni stolp, imenovan »turnček«

(Štrubelj 1992, 87).

Cikava, AAS 113, 2024





9


3Arheološki oris prostora

V okolici Šmarja - Sapa je znanih več arheoloških najdišč območje (EID: 1-11886), kjer naj bi poleg vidne rimske ceste (sl. 8). Samo najdišče Cikava leži na meji dveh arheo-domnevali tudi antično postojanko, utrdbo, ki naj bi bra-loških najdišč. Prvo je Paradišče – Arheološko najdišče nila rimsko cesto. V cerkvi sv. Helene sta vzidani tudi dve (EID: 1-11874). Gre za arheološko območje jugovzhodno antični spoliji.13 Drugo je arheološko najdišče Razdrto (EID: od najdišča Cikava, s sledovi prazgodovinske poselitve; 1-11900). Skozi naselje poteka trasa rimske ceste, našli pa so leta 1892 je bilo ob gradnji železniške proge9 odkri-tudi rimskodobne grobove.14

to rimskodobno plano grobišče z vsaj petimi žganimi Najpomembnejše najdišče v neposredni okolici Šmarja -

grobovi.

Sapa je brez dvoma Magdalenska gora (499 m) s halštat-

Drugo je Šmarje - Sap – Arheološko območje (EID: 1-11885). skim gradiščem na vrhu in gomilami na pobočjih (sl. 5, 8).15

Najdišče je opredeljeno kot večja rimskodobna naselbina z Leži severovzhodno od najdišča Cikava. Njeno podnožje je delno odkritim pripadajočim grobiščem.10 Okoli 700 do 800 od Cikave oddaljeno manj kot 500 m, cerkev sv. Magdalene m v smeri severozahoda je od najdišča Cikava oddaljeno na vrhu Magdalenske gore pa dober kilometer zračne linije.

najdišče Šmarje - Sap – Arheološko najdišče Farovški hrib Magdalenska gora velja za eno najpomembnejših halštat-

(EID: 1-11878). Na Farovškem hribu je majhno, slabo utrjeno skih najdišč v Sloveniji. Naselje leži okoli nekdaj božjepo-

železnodobno gradišče, ob poti iz Šmarja v Podgorico pa tne cerkvice sv. Magdalene in je obdano z dobro vidnim so ob koncu 19. stoletja našli prazgodovinsko in rimskodob-nasipom, okrog naselbine pa leže gomile, glavna skupina

no grobišče.11 Še nekoliko bolj severozahodno od Farovške-

severozahodno od gradišča. Znotraj naselbine do zdaj ni

ga hriba imamo še eno prazgodovinsko gradišče, Mali vrh – bilo arheoloških raziskav, če ne upoštevamo manjše son-Na Vrhovki (ANSl 1975, 201). Stane Gabrovec v Arheoloških de znotraj naselja, ob robu nasipa na južni strani cerkve sv.

najdiščih Slovenije navaja prazgodovinsko gradišče tudi v Magdalene, ki jo je leta 1892 izvedel starinokop Jernej Peč-

Šmarju, in sicer zahodno od župne cerkve, »Na Režinah« nik (ANSl 1975, 201).

(ANSl 1975, 202),12 a to gradišče ni navedeno v Registru kul-Zgodovino arheoloških raziskovanj grobnih gomil na Mag-

turne dediščine Ministrstva za kulturo.

dalenski gori pa lahko razdelimo na tri obdobja. V prvem

Severozahodno od Šmarja - Sapa imamo še dve najdišči, je med letoma 1881 in 1883 kustos takratnega kranjskega ki sta povezani z rimskodobno poselitvijo Šmarja - Sapa in Deželnega muzeja Dragotin Dežman16 izkopal štiri gomile, njegove neposredne okolice. Prvo je Tlake – Arheološko v drugem je med letoma 1892 in 1895 Pečnik odkopal osem gomil, v tretjem, med letoma 1905 in 1913, pa je vojvodinja 9  Za osnovne podatke o najdišču glej Register kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?ESD=11874&submit.x=0&submit.y=0 [dostop 13  Za osnovne podatke o najdišču glej Register kulturne dediščine, ki 03. julij 2023]). Za osnovne podatke in navedbo literature iz časa ob ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://giskd2s.si-koncu 19. in začetka 20. stoletja glej tudi ANSl 1975, 202 (Paradišče).

tula.org/rkd/Opis.asp?Esd=11886 [dostop 03. julij 2023]). Za osnovne 10  Za osnovne podatke o najdišču glej Register kulturne dediščine, ki podatke in navedbo literature tudi ANSl 1975, 202 (Tlake).

ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://giskd2s.si-14  Za osnovne podatke o najdišču glej Register kulturne dediščine, ki tula.org/rkd/Opis.asp?ESD=11885&submit.x=0&submit.y=0 [dostop ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://giskd2s.si-03. julij 2023]). Za osnovne podatke in navedbo literature iz časa ob tula.org/rkd/Opis.asp?ESD=11900&submit.x=0&submit.y=0 [dostop koncu 19. stoletja glej tudi ANSl 1975, 202 (Sap, Šmarje).

03. julij 2023]). Za osnovne podatke in navedbo literature iz časa ob 11  Za osnovne podatke o najdišču glej Register kulturne dediščine, ki koncu 19. stoletja glej tudi ANSl 1975, 202 (Razdrto).

ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (http://giskd2s.si-15  EID: 1-00880: Zgornja Slivnica – Arheološko najdišče Magdalenska tula.org/rkd/Opis.asp?ESD=11878&submit.x=0&submit.y=0 [dostop gora. Register kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo 03. julij 2023]). Za osnovne podatke in navedbo literature iz časa ob Republike Slovenije (http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=880

koncu 19. stoletja glej tudi ANSl 1975, 202 (Podgorica).

[dostop 30. junij 2023]). Za osnovne podatke glej tudi ANSl 1975, 12  Verjetno ga na podlagi navedbe v Arheoloških najdiščih Slovenije 200–201 (Magdalenska gora) in Štrubelj 1992, 17–29.

omenja tudi Štrubelj (1992, 30).

16  Bolj znan pod imeni Karel Dežman oziroma Karl Deschmann.

10 Cikava, AAS 113, 2024





8Lega arheološkega najdišče Cikava (rdeče) glede na ostala arheološka najdišča (modro prosojno) v neposredni okolici (https://geohub.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=d6641ae60c0c47e9b027319f4f0f7373 [dostop 11.julij 2023]).

Mecklenburška17 izkopala deset gomil. Vsega skupaj je bilo Najdbe iz časa starejše železne dobe so objavljene v dveh izkopanih 22 gomil z več kot 100 grobovi.

monografijah. Hugh Hencken je objavil najdbe, ki jih hra-

Po tem času arheoloških izkopavanj na Magdalenski gori ni Peabody Museum (1978), najdbe z Dunaja in Ljubljane in njenih pobočjih ni bilo več. Najstarejše najdbe z Magda-so objavili Sneža Tecco Hvala, Janez Dular in Eva Kocuvan

lenske gore sodijo v čas kulture žarnih grobišč, vendar je (2004), osteološko gradivo, tako zoološko kot tudi antropo-njihovo število neznatno. Na robovih gomil so bili najdeni loško, ki ga poseduje Peabody Museum, sta objavila Sándor tudi žgani grobovi iz časa mlajše železne dobe, velika veči-Bökönyi in Angel J. Lawrence (1968), z družbeno strukturo in na grobov pa sodi v čas starejše železne dobe. Poleg tega je grobnimi rituali oziroma analizo gradiva magdalenskogor-nekaj grobov na vrhu gomil tudi rimskodobnih. Tako lahko ske skupnosti pa se je ukvarjala Sneža Tecco Hvala (2012).

domnevamo nepretrgano poselitev Magdalenske gore od Tako Magdalenska gora, vsaj kar se tiče najdb iz časa starej-konca bronaste oziroma začetka starejše železne dobe do še železne dobe, sodi med najbolje objavljena prazgodo-rimskega obdobja (ANSl 1975, 200–201; Tecco Hvala 2012, vinska najdišča v Sloveniji in tudi širše.

15–27). Najdbe in grobne sestave iz magdalenskogorskih gomilnih grobišč danes hranijo Narodni muzej Slovenije, Naturhistorisches Museum na Dunaju, Peabody Museum

pri Harvardski univerzi v Cambridgeu v ZDA, nekaj najdb z

Magdalenske gore, ki jih je nemškemu cesarju Wilhelmu II.

podarila vojvodinja Mecklenburška, pa se nahaja v berlin-

skem Museum für Vor- und Frühgeschichte.

17  Njeno ime je bilo Marie Gabriele Ernestine Alexandra von Windisch-grätz (1856–1929), naziv vojvodinja Mecklenburška pa je dobila po poroki z nemškim vojvodom Paulom Frederickom Meklenburškim.

Cikava, AAS 113, 2024





11


4Metodologija in potek izkopavanj*

Za potrebe dokumentiranja in prostorske distribucije nadzoru arheologa in enega ali dveh delavcev. Hkrati z od-najdb smo na najdišču vzpostavili relativni koordina-

stranjevanjem ornice smo vzdolž celotnega roba izkopne-

tni sistem, s fiktivnim izhodiščem x = 471202.972, y = ga polja izkopali serijo kontrolnih geoloških sond (sl. 9), v 92162.464 v absolutnem (Gauss–Krueger) koordinatnem katerih je bilo mogoče slediti stratigrafski sekvenci plasti na sistemu in z rotacijo 27.169º proti vzhodu. Abscisno os najdišču. Sonde so služile tudi kot kanali za odvajanje me-relativnega koordinatnega sistema smo postavili vzpore-

teorne in podtalne vode, zaradi katere je bilo izkopavanje

dno z železniško progo, velikost kvadrantov je bila 5 × 5 na severnem delu najdišča v zimskih mesecih še posebej metrov. Kvadrante smo po abscisni osi označili s številka-težavno.

mi od 1 do 62, po ordinatni osi pa s črkami (A–Z) (sl. 9).

Po strojni odstranitvi premešanih plasti smo ročno očistili ce-Dela smo začeli s strojnim odstranjevanjem ornice (SE 1)18 in lotno površino najdišča in zamejili arheološke strukture, ki zgornjega dela plasti pod njo (SE 9), ki so še vedno vsebo-smo jih ročno izkopali. Prav tako smo ročno izkopali dele

vale premešane prazgodovinske, rimskodobne in novove-

plasti na severnem delu najdišča z namenom ugotavljanja

ške/novodobne najdbe. Strojni izkop je potekal ob stalnem njihovega nastanka in datacije.

L20

M22

N24

O26

P28

V37

Z39

L21

R30

M23

S32

N25

T34

O27

U36

V38

Z40

K20

P29

L22

R31

M24

S33

N26

T35

O28

U37

V39

Z41

K21

P30

L23

R32

M25

S34

N27

T36

U38

V40

Z42

J20

O29

K22

P31

L24

R33

M26

S35

N28

T37

U39

V41

Z43

J21

K23

O30

P32

L25

R34

M27

S36

T38

U40

V42

Z44

I20

N29

J22

K24

O31

P33

L26

R35

P 9B M28

S37

T39

U41

V43

Z45

I21

N30

J23

O32

K25

P34

P 10C L27

R36

S38

T40

U42

V44

H20

M29

I22

N31

J24

O33

K26

P35

L28

R37

S39

T41

U43

V45

H21

M30

I23

N32

J25

O34

K27

P36

R38

S40

T42

U44

G20

L29

H22

M31

I24

N33

J26

O35

P 10B

K28

P37

R39

S41

T43

U45

G21

L30

H23

M32

I25

N34

O36

P38

R40

S42

T44

U46

F20

J27

K29

G22

L31

H24

M33

P 10D I26

N35

O37

P39

R41

S43

T45

F21

J28

K30

G23

L32

H25

M34

N36

O38

P40

R42

S44

T46

E20

I27

F22

J29

K31

G24

L33

H26

M35

I28

N37

O39

P41

R43

S45

E21

F23

J30

K32

P 10A G25

L34

H27

M36

I29

N38

O40

P42

R44

S46

E22

F24

J31

K33

G26

L35

H28

M37

N39

O41

P43

R45

S47

D21

I30

E23

F25

J32

K34

G27

L36

H29

M38

N40

O42

P44

R46

D22

I31

E24

P 1

F26

J33

K35

G28

L37

M39

N41

O43

P45

R47

C21

H30

D23

I32

E25

F27

J34

K36

G29

L38

M40

N42

O44

P46

C22

H31

D24

I33

P 3

E26

F28

J35

K37

G30

L39

M41

N43

O45

P47

C23

H32

D25

I34

E27

F29

J36

K38

L40

M42

N44

O46

P48

B22

G31

C24

H33

D26

E28

I35

F30

J37

K39

L41

M43

N45

O47

B23

G32

C25

H34

D27

P 2A

E29

I36

J38

K40

L42

M44

N46

O48

A22

F31

B24

G33

C26

H35

D28

I37

E30

J39

K41

L43

M45

N47

O49

A23

F32

B25

G34

C27

H36

D29

E31

I38

J40

K42

L44

M46

N48

O50

A24

F33

B26

G35

C28

H37

D30

I39

E32

J41

K43

P 7

L45

M47

N49

O51

A25

F34

B27

G36

C29

H38

D31

I40

E33

J42

K44

L46

M48

N50

A26

F35

B28

G37

C30

H39

D32

I41

E34

J43

K45

L47

M49

N51

A27

F36

B29

G38

C31

H4

D33

E35

0

I42

J44

K46

L48

M50

A28

F37

B30

G39

C32

H4

D34

E36

1

I43

J45

K47

L49

M51

A29

F38

B31

G40

C33

H42

D35

I44

E37

J46

K48

L50

A30

F39

B32

G41

P 5 C34

H43

D36

I45

E38

J47

K49

L51

A31

F40

B33

G42

C35

H4

D37

I46

E39

4

J48

K50

A32

F41

B34

G43

C36

H4

D38

I47

E40

5

J49

K51

A33

F4

B35

G44

C37

H46

D39

E41

2

I48

J50

A34

F43

B36

G45

C38

H4

D4

I49

E42

7

J51

A35

F4

B37

G46

C39

0

H48

D41

I50

E43

4

A36

F4

B38

G47

C40

H49

D4

E44

5

I51

A37

F46

B39

G48

C41

2

H50

D43

E45

P 12

A38

F4

B40

G49

C42

H51

D4

E46

7

A39

F4

B41

G50

C43

4 D45

E47

8

A40

F49

B42

G51

P 11B

C44

D4

E48

A41

F50

B43

C45

6 D4

E49

raziskano območje

A42

F51

B44

C46

7 D4

E50

A43

B45

C47

8 D49

E51

izkopavanje 2004

A44

P 11A B46

C48

D50

A45

B47

C49

D51

izkopavanje 2005

A46

B48

C50

A47

B49

C51

presek (P)

A48

B50

A49

B51

kvadrant 5 × 5 m

A50

9 Načrt izkopnega polja z mrežo kvadrantov ter lego v tekstu uporabljenih presekov. Merilo 1 : 1000.

*  Metodologija in potek izkopavanj sta povzeta iz Tica et al. 2005.

18  SE je v celotnem besedilu označba za stratigrafsko enoto.

12 Cikava, AAS 113, 2024

5Opis in interpretacija najdišča

z analizo gradiva

5.1 Zahodni del najdišča

ki je vsebovala redke prazgodovinske, rimskodobne in veči-

(sezona 2004)

noma novoveške/novodobne najdbe. Na tem delu najdišča

je pod njo ležala temnejša rjavkasta zemljena plast s prav

Območje, raziskano v letu 2004, je obsegalo prostor za-

tako premešanimi najdbami (SE 2). Naslednja plast, svetlejša hodno od poševne linije od kvadranta B36 do kvadran-rumenkasto rjava plast ilovice, označena kot SE 3, ki se je ta R44, ki je potekala v smeri severovzhod–jugozahod, pojavljala pod SE 2, predstavlja koluvialno plast naravnega severno od kvadrantov B30 do B36 in na zahodu, od nastanka, brez najdb. V kvadrantu D23 je opazen padec poševne linije od kvadranta M25 do kvadranta F21, ki plasti, ki je pogojen s padcem terena oziroma s padcem ge-je potekala v smeri severovzhod–jugozahod (sl. 9, 10).

ološke podlage (sl. 11). Na celotnem izkopnem polju pa je

Stratigrafska slika na jugozahodnem delu izkopnega polja, geološko podlago predstavljala rdečkasta glina (SE 4). Pred-ki je predstavljal najvišji del izkopnega polja, je preprosta vsem v vzhodnem delu izkopnega polja iz leta 2004 smo (sl. 11−13). Zgornjo plast na najdišču je predstavljala trav-ugotovili, da je bila geološka osnova dokaj valovita (sl. 14).

nata ruša oziroma ornica (SE 1) debeline 20–35 centimetrov, K18

L20

M22

N24

V37

Z39

J17

O26

K19

P28

L21

R30

M23

S32

N25

T34

U36

V38

Z40

J18

O27

K20

P29

L22

R31

M24

S33

N26

T35

U37

V39

Z41

J19

O28

K21

P30

L23

R32

M25

S34

T36

U38

V40

Z42

I18

N27

J20

O29

K22

P31

L24

R33

M26

S35

T37

U39

V41

Z43

I19

N28

J21

K23

O30

P32

L25

R34

S36

T38

U40

V42

Z44

H18

M27

I20

N29

J22

K24

O31

P33

L26

R35

S37

T39

U41

V43

Z45

H19

M28

I21

N30

J23

O32

K25

P34

L27

R36

S38

T40

U42

V44

Z46

H20

M29

I22

N31

J24

O33

K26

P35

R37

S39

T41

U43

V45

Z47

G19

L28

H21

M30

I23

N32

J25

O34

K27

P36

R38

S40

T42

U44

V46

Z48

G20

L29

H22

M31

I24

N33

J26

O35

K28

P37

R39

S41

T43

U45

V47

Z49

G21

L30

H23

M32

I25

N34

O36

P38

R40

S42

T44

U46

V48

F20

J27

K29

G22

L31

H24

M33

I26

N35

O37

P39

R41

S43

T45

U47

V49

F21

J28

K30

G23

L32

H25

M34

N36

O38

P40

R42

S44

T46

U48

V50

E20

I27

F22

J29

K31

G24

L33

H26

M35

I28

N37

O39

P41

R43

S45

T47

U49

E21

F23

J30

K32

G25

L34

H27

M36

I29

N38

O40

P42

R44

S46

T48

U50

E22

F24

J31

K33

G26

L35

H28

M37

N39

O41

P43

R45

S47

T49

D21

I30

E23

F25

J32

K34

G27

L36

H29

M38

N40

O42

P44

R46

S48

T50

D22

I31

E24

F26

J33

K35

G28

L37

M39

N41

O43

P45

R47

S49

T51

C21

H30

D23

I32

E25

F27

J34

K36

G29

L38

M40

N42

O44

P46

R48

S50

C22

H31

D24

I33

E26

F28

J35

K37

G30

L39

M41

N43

O45

P47

R49

S51

C23

H32

D25

I34

E27

F29

J36

K38

L40

M42

N44

O46

P48

R50

B22

G31

C24

H33

D26

E28

I35

F30

J37

K39

L41

M43

N45

O47

P49

R51

B23

G32

C25

H34

D27

E29

I36

J38

K40

L42

M44

N46

O48

P50

R52

A22

F31

B24

G33

C26

H35

D28

I37

E30

J39

K41

L43

M45

N47

O49

P51

A23

F32

B25

G34

C27

H36

D29

E31

I38

J40

K42

L44

M46

N48

O50

P52

A24

F33

B26

G35

C28

H37

D30

I39

E32

J41

K43

L45

M47

N49

O51

A25

F34

B27

G36

C29

H38

D31

I40

E33

J42

K44

L46

M48

N50

O52

A26

F35

B28

G37

C30

H39

D32

I41

E34

J43

K45

L47

M49

N51

O53

A27

F36

B29

G38

C31

H4

D33

E35

0

I42

J44

K46

L48

M50

N52

A28

F37

B30

G39

C32

H4

D34

E36

1

I43

J45

K47

L49

M51

N53

A29

F38

B31

G40

C33

H42

D35

I44

E37

J46

K48

L50

M52

A30

F39

B32

G41

C34

H43

D36

I45

E38

J47

K49

L51

M53

A31

F40

B33

G42

C35

H4

D37

I46

E39

4

J48

K50

L52

M54

A32

F41

B34

G43

C36

H4

D38

I47

E40

5

J49

K51

L53

A33

F4

B35

G44

C37

H46

D39

E41

2

I48

J50

K52

L54

A34

F43

B36

G45

C38

H4

D4

I49

E42

7

J51

K53

A35

F4

B37

G46

C39

0

H48

D41

I50

E43

4

J52

K54

A36

F4

B38

G47

C40

H49

D4

E44

5

I51

J53

K55

A37

F46

B39

G48

C41

2

H50

D43

E45

I52

J54

A38

F4

B40

G49

C42

H51

D4

I53

E46

7

J55

A39

F4

B41

G50

C43

4

H52

D45

I54

E47

8

raziskano območje

A40

F49

B42

G51

C44

H53

D4

I55

E48

A41

F50

B43

G52

C45

6

H54

D4

E49

I56

prazgodovina

A42

F51

B44

G53

C46

7

H55

D4

E50

A43

F52

B45

G54

C47

8

H56

D49

E51

rimsko obdobje

A44

F53

B46

G55

C48

D50

E52

A45

F54

B47

G56

C49

D51

srednji vek

E53

A46

F55

B48

G57

C50

D52

E54

A47

F56

novi vek

B49

C51

D53

E55

A48

F57

B50

C52

D54

E56

kvadrant 5 × 5 m

A49

B51

C53

D55

E57

A50

B52

C54

D56

E58

A51

B53

C55

D57

10Kompozitni načrt s prikazom struktur. Merilo 1 : 1000.

Cikava, AAS 113, 2024





13


I18

SE 1 – travna ruša z ornico

SE 2 – temnejša rjavkasta plast ilovice

SE 3 – temno rumenkasto rjava plast ilovice

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 6 – temnorjava meljasta ilovica z manjšim odstotkom skeleta SE 10 – temno rumenkasto rjava ilovica z manjšim odstotkom skeleta SE 11 – temno rumenkasto rjava ilovica z večjim odstotkom skeleta Kv. D23

Kv. E23

Kv. F23

1

z = 338,57

2

3

4

6

11

10

11Presek 1. Merilo 1 : 100.

I18

SE 1 – travna ruša z ornico

SE 2 – temnejša rjavkasta plast ilovice

SE 3 – temno rumenkasto rjava plast ilovice

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 16 – temnorjava meljasta ilovica z manjšim odstotkom skeleta SE 18 – temno rumenkasto rjava plast ilovice z manjšim odstotkom skeleta in drobci oglja železo

Kv. C26

Kv. D26

Kv. E26

18

1

2

3

16

2

z = 338,93

4

3

17

12Presek 2A. Merilo 1 : 100.

I18

SE 1 – travna ruša z ornico

SE 2 – temnejša rjavkasta plast ilovice

SE 3 – temno rumenkasto rjava plast ilovice

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 19 – plast rjave ilovice; spodnji del ornice

Kv. D24

Kv. D23

Kv. D22

19

2

1

z = 339,03

3

4

4

13Presek 3. Merilo 1 : 100.

14 Cikava, AAS 113, 2024

I18

SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 30 – temnorjava ilovica s koncentracijo oglja in odlomki žgane gline SE 44 – temno rumenkasto rjava ilovica z drobci ožgane gline in oglja SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 47 = SE 1 – plast temnorjave ilovice z okoli 10 % različno velikimi delci skeleta SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

I18

SE 50 – temnorjava ilovica z okoli 30 % oglja in odlomki žgane gline SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

SE 54 – plast rumenkasto rjave ilovice

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

oglje

SE 30 – temnorjava ilovica s koncentracijo oglja in odlomki žgane gline keramika

SE 44 – temno rumenkasto rjava ilovica z drobci ožgane gline in oglja SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

Kv. B35

Kv. B34

Kv. B33

Kv. B32

Kv. B31

Kv. B30

SE 47 = SE 1 – plast temnorjave ilovice z okoli 10 % različno velikimi delci skeleta SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

1

1

1

SE 50 – temnorjava ilovica z okoli 30 % oglja in odlomki žgane gline z = 340,0

47

47

z = 340,0

SE 54 – plast rumenkasto rjave ilovice

9

9

44

oglje

48

48

48

45

46

46

54

46 30 50

keramika

Kv. B35

Kv. B34

Kv. B33

Kv. B32

Kv. B31

Kv. B30

1

1

1

z = 340,0

47

47

z = 340,0

9

9

44

48

48

48

45

46

46

54

46 30 50

15Presek 5. Merilo 1 : 100.

Na celotnem vzhodnem delu izkopnega polja iz leta 2004 je in ustvarila večjo kotanjo oziroma depresijo (sl. 16, 17),20 ki pod ornico (SE 1 = SE 47)19 ležala svetlejša rumenkasto rjava se je čez daljše časovno obdobje zapolnjevala z različnimi meljasta ilovica (SE 9), katere debelina je precej variirala. Na erozijskimi plastmi, ki so nastale kot posledica drsenja tal in/

jugovzhodnem delu je bila plast debela 10–20 centimetrov, ali delovanja vode (SE 5, SE 6, SE 7, SE 10, SE 11, SE 23 =

proti severovzhodu pa je bila vedno plitkejša in se je na SE 26, SE 65 do SE 68, SE 71). Na skrajnem robu najdišča (v koncu izklinila (sl. 14, 15). Plast je vsebovala redke, preme-kv. L25) je bila v strojni sondi globina kotanje že 3 m in oči-

šane prazgodovinske in novoveške oziroma novodobne tno je proti severu postajala še globlja (sl. 18−20). Spodnje najdbe. Večino smo našli v zgornjem delu plasti.

plasti (SE 65 do SE 68) so vsebovale drobce oglja in manjše Nad geološko osnovo SE 4 sta ponekod ležali plasti kolu-odlomke izključno prazgodovinske keramike, medtem ko

vialnega, naravnega nastanka (SE 46 in SE 48) (sl. 14, 15). so bile zgornje plasti (SE 23, SE 5 in SE 6, verjetno tudi SE 7) SE 48 je predstavljala osnovo, v katero so bile vkopane ar-mlajše ter so vsebovale premešane odlomke rimskodobne

heološke strukture. SE 46 označuje prehod iz rjavkaste SE 48 in novoveške keramike.

v rdečkasto SE 4; zaradi stika s SE 4 je bila v spodnjem delu Na teh plasteh je ležala kamnita struktura SE 8, vanje pa je vedno bolj intenzivno rdečkasta. Pojavljala se je na celotnem bil vkopan tudi jarek SE 20/21. Razen v plasteh razpršeno arealu najdišča južno od kotanje.

razporejenih manjših odlomkov keramike (npr. sl. 21, 22)21

Opisana stratigrafska situacija velja za celoten areal najdišča, in drobcev oglja, antropogenih posegov v plasteh SE 65 do raziskanega leta 2004, razen za skrajni severozahodni del. SE 68 znotraj sonde nismo zasledili. Ne glede na najdbe Tukaj se je geološka podlaga močno spustila proti severu lahko za te plasti trdimo, da so naravnega nastanka. Edina 20  Teren se začne proti severu naglo spuščati in tvoriti robove kotanje 19  Plast SE 47 je za razliko od SE 1 vsebovala nekaj različno velikega že od kv. D22.

skeleta. Obravnavali smo jo kot del ornice, razlike pa razlagamo ali 21  Nasploh je bila keramika na celotnem izkopnem polju slabo ohra-kot rezultat poglobljenega oranja ali pa del ornice, ki je bila odloženjena; večinoma je šlo za manjše tipokronološko nedoločljive odlom-na ob gradnji bližnje železnice ob koncu 19. stoletja.

ke. Predvsem to velja za prazgodovinsko in rimskodobno keramiko.

Cikava, AAS 113, 2024





15


SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 42 – rjava ilovica s keramičnimi najdbami, kamnitimi odbitki (kremen), ogljem in odlomki žgane gline SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

SE 60 – plast (lečasta) sivkasto rjave ilovice

SE 61 – temnorumenkasto rjava plast ilovice; premešana plast med ornico in geološko osnovo steklo

ožgana glina

oglje

Kv

K

. P44 v. P43

Kv. O43

Kv. N43

Kv. N42

Kv. M42

Kv. L42

Kv. L41

Kv. K41

Kv. J41

Kv. J40

Kv. I40

Kv. H40

Kv. H39

Kv. G39

Kv. F38

Kv. E38

Kv. F37

Kv. D37

Kv. C37

Kv. C36

Kv. B36

I18

SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

1

9

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

9

46

z = 339,4

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

9

9

1

48

46

SE 42 – rjava ilovica s keramičnimi najdbami, kamnitimi odbitki (kremen), ogljem in odlomki žgane gline 48

60

1

46

1

4

svetlejša sivkasto rumena

SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

1

plast (živalski rov?)

46

48

48

4

42

43

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

61

46

46

z = 337,4

4

4

SE 60 – plast (lečasta) sivkasto rjave ilovice

svetla sivkasto rumena

4

svetla rumenkasta ilovnata

SE 61 – temnorumenkasto rjava plast ilovice; premešana plast med ornico in geološko osnovo svetlejša ilovica

svetlejša ilovnata plast

plast (živalski rov)

plast (živalski rov?)

s pasom oksidov

steklo

svetlejša ilovnata plast

ožgana glina

s pasom oksidov

oglje

SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

Kv

K

. P44 v. P43

Kv. O43

Kv. N43

Kv. N42

Kv. M42

Kv. L42

Kv. L41

Kv. K41

Kv. J41

Kv. J40

Kv. I40

Kv. H40

Kv. H39

Kv. G39

Kv. F38

Kv. E38

Kv. F37

Kv. D37

Kv. C37

Kv. C36

Kv. B36

I18

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

1

9

9

SE 42 – rjava ilovica s keramičnimi najdbami, kamnitimi odbitki (kremen), ogljem in odlomki žgane gline 46

z = 339,4

9

9

1

48

SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

46

48

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

60

1

46

1

4

svetlejša sivkasto rumena

SE 60 – plast (lečasta) sivkasto rjave ilovice

1

plast (živalski rov?)

46

48

48

4

42

43

61

46

46

SE 61 – temnorumenkasto rjava plast ilovice; premešana plast med ornico in geološko osnovo z = 337,4

4

4

steklo

svetla sivkasto rumena

4

svetla rumenkasta ilovnata

svetlejša ilovica

svetlejša ilovnata plast

ožgana glina

plast (živalski rov)

plast (živalski rov?)

s pasom oksidov

oglje

svetlejša ilovnata plast

s pasom oksidov

Kv

K

. P44 v. P43

Kv. O43

Kv. N43

Kv. N42

Kv. M42

Kv. L42

Kv. L41

Kv. K41

Kv. J41

Kv. J40

Kv. I40

Kv. H40

Kv. H39

Kv. G39

Kv. F38

Kv. E38

Kv. F37

Kv. D37

Kv. C37

Kv. C36

Kv. B36

I18

1

9

9

46

z = 339,4

9

9

1

48

46

48

60

1

46

1

4

svetlejša sivkasto rumena

1

plast (živalski rov?)

46

48

48

4

42

43

61

46

46

z = 337,4

4

4

svetla sivkasto rumena

4

svetla rumenkasta ilovnata

svetlejša ilovica

svetlejša ilovnata plast

plast (živalski rov)

plast (živalski rov?)

s pasom oksidov

svetlejša ilovnata plast

s pasom oksidov

14Presek 7. Merilo 1 : 100.

16 Cikava, AAS 113, 2024



SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 42 – rjava ilovica s keramičnimi najdbami, kamnitimi odbitki (kremen), ogljem in odlomki žgane gline SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

SE 60 – plast (lečasta) sivkasto rjave ilovice

SE 61 – temnorumenkasto rjava plast ilovice; premešana plast med ornico in geološko osnovo steklo

ožgana glina

oglje

Kv

K

. P44 v. P43

Kv. O43

Kv. N43

Kv. N42

Kv. M42

Kv. L42

Kv. L41

Kv. K41

Kv. J41

Kv. J40

Kv. I40

Kv. H40

Kv. H39

Kv. G39

Kv. F38

Kv. E38

Kv. F37

Kv. D37

Kv. C37

Kv. C36

Kv. B36

I18

SE 1 = SE 47 – travna ruša z ornico

1

9

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

9

46

z = 339,4

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

9

9

1

48

46

SE 42 – rjava ilovica s keramičnimi najdbami, kamnitimi odbitki (kremen), ogljem in odlomki žgane gline 48

60

1

46

1

4

svetlejša sivkasto rumena

SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

1

plast (živalski rov?)

46

48

48

4

42

43

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

61

46

46

z = 337,4

4

4

SE 60 – plast (lečasta) sivkasto rjave ilovice

svetla sivkasto rumena

4

svetla rumenkasta ilovnata

SE 61 – temnorumenkasto rjava plast ilovice; premešana plast med ornico in geološko osnovo svetlejša ilovica

svetlejša ilovnata plast

plast (živalski rov)

plast (živalski rov?)

s pasom oksidov

steklo

svetlejša ilovnata plast

ožgana glina

s pasom oksidov

oglje

Kv

K

. P44 v. P43

Kv. O43

Kv. N43

Kv. N42

Kv. M42

Kv. L42

Kv. L41

Kv. K41

Kv. J41

Kv. J40

Kv. I40

Kv. H40

Kv. H39

Kv. G39

Kv. F38

Kv. E38

Kv. F37

Kv. D37

Kv. C37

Kv. C36

Kv. B36

I18

1

9

9

46

z = 339,4

9

9

1

48

46

48

60

1

46

1

4

svetlejša sivkasto rumena

1

plast (živalski rov?)

46

48

48

4

42

43

61

46

46

z = 337,4

4

4

svetla sivkasto rumena

4

svetla rumenkasta ilovnata

svetlejša ilovica

svetlejša ilovnata plast

plast (živalski rov)

plast (živalski rov?)

s pasom oksidov

svetlejša ilovnata plast

s pasom oksidov

16Pogled na severozahodni del najdišča s kamnito strukturo (SE 8). Dobro vidne so temnejše erozijske plasti (SE 6 in

SE 23), ki predstavljajo del zapolnitve večje kotanje, ki se je nadaljevala proti severnem delu izkopnega polja. Pogled

proti severu.

Cikava, AAS 113, 2024





17





17Pogled na naglobji del izkopane kotanje v kv. J30, K30, L30 in L29; pogled proti severu.

I18

SE 1 – travna ruša z ornico

SE 5 – plast temnorumenkaste rjave ilovice z drobci oglja

SE 6 – temnorjava meljasta ilovica z manjšim odstotkom skeleta SE 7 – plast rumeno rjava ilovice z manjšim odstotkom skeleta SE 23 = 26 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in manjšimi odlomki keramike

SE 65 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci prazgodovinske keramike SE 66 – plast rumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in prazgodovinske keramike Kv. L25

Kv. L26

1

5

z = 337,7

23 = 26

6

7

65

66

18Presek 9B. Merilo 1 : 100.

19Presek 9B; pogled proti severovzhodu.

18 Cikava, AAS 113, 2024





SE 1 – travna ruša z ornico

SE 5 – plast temnorumenkaste rjave ilovice z drobci oglja

SE 6 – temnorjava meljasta ilovica z manjšim odstotkom skeleta SE 7 – plast rumeno rjava ilovice z manjšim odstotkom skeleta SE 23 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in manjšimi odlomki keramike SE 65 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci prazgodovinske keramike SE 66 – plast rumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in prazgodovinske keramike SE 67 – plast rdečkasto sivorjave ilovice z drobci prazgodovinske keramike SE 68 – plast rdečkasto rjave ilovice z drobci prazgodovinske keramike Kv. L25

I18

1

5

23

z = 337,5

6

7

z = 337,0

65

66

67

68

20Presek 10C. Merilo 1 : 50.

8

5

21Odlomki prazgodovinske keramike iz plasti SE 65.

23Tloris kamnite strukture SE 8. Merilo 1 : 100.

22Odlomki prazgodovinske keramike iz plasti SE 67.

24Kamnita struktura SE 8; pogled proti severozahodu.

Cikava, AAS 113, 2024





19


»struktura« (SE 59), odkrita v sondi ob zahodnem robu naj-preseku je imel jarek južno steno bolj strmo kot severno, ki dišča, je predstavljala koncentracijo oglja z lisami oranžne je polagoma prehajala v konkavno dno. Na podlagi najdb glinaste ilovice, odkrita na globini približno 3 metre. Gle-

(G51–G57) je jarek možno uvrstiti v novoveško/novodobno

de na nepravilno obliko »strukture« in odsotnost najdb je obdobje.23 Enako časovno uvrstitev domnevamo tudi za ka-po vsej verjetnosti mogoče domnevati, da gre verjetno za mnito strukturo SE 8, ki bi hipotetično lahko bila v povezavi ostanke sežganega drevesnega debla.

z jarkom.

Na tem delu najdišča smo odkrili tudi dve večji strukturi. Za okvirno podobo tega dela najdišča lahko podamo na-Kamnito strukturo SE 8 (sl. 16, 23, 24) so sestavljali ostro-slednje zaključke:

robi, precej prepereli apnenčasti kamni. Široka je bila dober Južni, višji del, ki verjetno ni bil nikdar izpostavljen popla-meter, dolga približno 8 metrov. Njenega namena nam ni vljanju oziroma zamakanju terena, je že v prazgodovinskem uspelo ugotoviti, po vsej verjetnosti pa je služila za utrditev obdobju služil kot prostor skromne poselitve ali bolje rečeno terena; mogoče gre za ostanek poti.

nedoločljivih aktivnosti človeka.

Drugo odkrito strukturo predstavlja okoli 40 cm globok in Tako smo znotraj izkopnega polja iz leta 2004 kot SE 31

slab meter širok jarek (SE 20/21), ki smo ga v tlorisu do-označili tudi koncentracijo keramike in kosov ožgane gline, kumentirali v dolžini 15 metrov (sl. 25−27).22 Jarek je bilo mogoče gre za lep, na meji kv. B35 in B36 (sl. 30). Ne gre na vzhodnem delu mogoče zamejiti, proti zahodu pa se za neko strukturo; označena je le koncentracija keramike in je nadaljeval še izven izkopnega polja (sl. 20, 28, 29). V ožgane gline oziroma lepa na dnu plasti SE 9. Na podlagi SE 20 – temnorjava ilovica z manjšim odstotkom različno velikega skeleta, manjšimi odlomki živalskih kosti in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 21

SE 21 – vkop

SE 22 – temnorjava ilovica s precejšnjo koncentracijo oglja, kosi ožgane gline in nekaj drobci keramike; del polnila vkopa SE 21

SE 23 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in manjšimi odlomki keramike keramika

oglje

ožgana glina

22

so sivo oglje ali kamni

20

21

23

K26

25Tloris jarka SE 20/21 v zgodnji fazi čiščenja. Merilo 1 : 50.

23  Dobro primerjavo za lonec z izvihanim odebeljenim ustjem v obliki zaobljenega roba, ki se navzdol navpično kolenasto lomi, imamo v loncu iz struge Ljubljanice, ki ga Davorin Vuga uvršča med novo-22  Gre za dokumentirani del, sam jarek se nadaljuje izven izkopnega dobne lonce (1983, 26–27, z navedenimi primerjavami in literaturo).

polja.

Odlomek podobnega lonca (G101) je bil najden tudi v ornici (SE 1).

20 Cikava, AAS 113, 2024



SE 20 – temnorjava ilovica z manjšim odstotkom različno velikega skeleta, manjšimi odlomki živalskih kosti in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 21

SE 21 – vkop

SE 22 – temnorjava ilovica s precejšnjo koncentracijo oglja, kosi ožgane gline in nekaj drobci keramike; del polnila vkopa SE 21

SE 23 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in manjšimi odlomki keramike keramika

oglje

ožgana glina

L26

23

K25

22

kaj je to?

021

20

K26

26Tloris jarka SE 20/21 v zadnji fazi čiščenja. Merilo 1 : 50.

27Delno izpraznjen jarek SE 20/21; pogled proti zahodu.

SE 1 – travna ruša z ornico

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 6 – plast temnorjave ilovice z manjšim odstotkom skeleta SE 7 – plast rumeno rjave ilovice z manjšim odstotkom skeleta SE 20 – temnorjava ilovica z manjšim odstotkom različno velikega skeleta, manjšimi odlomki živalskih kosti in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 21

SE 21 – vkop

SE 23 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in manjšimi odlomki keramike SE 65 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z nekaj drobci prazgodovinske keramike SE 71 – plast temno rjave ilovice z drobci oglja (preide v SE 67 in SE 68) Kv. F22 Kv. G22

Kv. G23

1

I18

20

P 10C

P 10B

23

21

P 10D

P 10A

6

7

65

z = 337,00

71

4

28Presek 10A. Merilo 1 : 50.

Cikava, AAS 113, 2024





21


SE 1 – travna ruša z ornico

SE 6 – plast temnorjave ilovice z manjšim odstotkom skeleta SE 7 – plast rumeno rjave ilovice z manjšim odstotkom skeleta SE 20 – temnorjava ilovica z manjšim odstotkom različno velikega skeleta, manjšimi odlomki živalskih kosti in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 21

SE 21 – vkop

SE 65 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z nekaj drobci prazgodovinske keramike SE 66 – plast rumenkasto rjave ilovice z drobci oglja in nekaj drobci prazgodovinske keramike SE 67 – plast rdečkasto sivo-rjave ilovice z nekaj drobci prazgodovinske keramike SE 68 – plast rdečkasto rjave ilovice z nekaj drobci prazgodovinske keramike SE 72 – plast temnorjave ilovice s 5% skeleta

Kv. I24 Kv. J24

I18

1

P 10C

72

P 10B

P 10D

P 10A

drobni beli

21

20

kamenčki

6

7

65

z = 337,00

66

67

68

29Presek 10B. Merilo 1 : 50.

odlomkov keramike (npr. G19) bi jo lahko uvrstili v rimsko ter nekaj najdb. Slednje so poleg slabo ohranjene kerami-obdobje.

ke vključevale še polovico z vrezi okrašenega predilnega Poleg tega smo definirali še nekaj jam antropogenega na-vretenca G5 ter nižje v polnilu pravokotno postavljeno še

stanka, ki so vsebovale tudi odlomke prazgodovinske kera-

eno predilno vretence brez okrasa G6 (sl. 36). Jama, katere mike: SE 24/25 (sl. 31), SE 35/36 (sl. 32), SE 27/28 (sl. 33), funkcije ne moremo jasno opredeliti, bi lahko v nekem tre-SE 45 z več polnili (SE 29, SE 30, SE 44 in SE 50) (sl. 10, 34) nutku služila tudi kot kurišče.

in SE 42/43 (sl. 35). V zadnjih treh je bilo nekaj več oglja in Druga struktura z vkopom SE 45 je verjetno predstavljala ožgane gline, zato lahko domnevamo, da gre za ostanke kurišče. O tem priča plast z ogljem (SE 50) na dnu jame, ki je kurišč.

vsebovala tudi odlomke keramičnih posod, ki so bili ožgani

Pri jamah, ki so vsebovale keramiko, gre za preproste jame v ognju (sl. 37), med drugim npr. tudi G11. Čeznjo je bila velikosti do 1 m in globine do največ 30 cm. Vsebovale so naložena plast zemljenega polnila, ki je ravno tako vsebova-relativno malo keramike; večinoma skromne ostanke slabo la keramične odlomke in kremenaste okruške. Koncentraciji žganih, preprostih posod, ki so bile ohranjene v izredno oglja (SE 30) in ožgane gline (SE 29) na vrhu verjetno priča-slabem stanju. Del dokumentiranih prazgodovinskih jam je ta o večkratni uporabi te strukture.

v svojih polnilih vsebovalo kremenaste odbitke in okruške Identificirali smo tudi precejšnje število jam, zapolnjenih s (npr. G7, G8,24 G12), večina po vsej verjetnosti naravnega svetlejšo rumenkasto ali sivkasto fino ilovico, ki so se poja-nastanka (njihovi robovi so bili zaobljeni), a antropogeno vljale po vsem vzhodnem delu najdišča. Nekaj smo jih iz-deponiranih.

praznili, vendar se je izkazalo, da gre za sedimentne zapol-Posebej zanimivi sta strukturi z vkopoma SE 28 (sl. 33) in nitve manjših, verjetno naravnih kotanj v geološki podlagi SE 45 (sl. 34). Prva (SE 27/28) je vsebovala večjo količino ali za živalske rove (SE 32, SE 37 do SE 40, SE 51 do SE 53).

ožgane gline, tako drobce kot tudi večje kose do 5 × 5 cm

24  V primeru iz jame SE 42 gre verjetno za orodje – klino.

22 Cikava, AAS 113, 2024

SE 31 – skupek keramike in ožgane gline na dnu SE 9

keramika

ožgana glina

oglje

I18

SE 31 – skupek keramike in ožgane gline na dnu SE 9

keramika

SE 24 – temno rumeno rjava ilovica z nekaj večjimi

ožgana glina

kamni in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 25

oglje

SE 25 – vkop

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

keramika

31

I18

ožgana glina

B35oglje

A35

I18

B3

A 6

36

30Tloris skupka keramike in ožgane gline (SE 31) na dnu SE 9. Merilo 1 : 20.

SE 24 – temno rumeno rjava ilovica z nekaj večjimi

kamni in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 25

SE 25 – vkop

31

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

B

keramika

35 ožgana glina

25

A35 oglje

večje

SE 35 – temno rjava ilovica z drobci oglja, ožgane gline

24

kamenje

in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 36

I18

B3

A 6

36

SE 36 – vkop

48

keramika

ožgana glina

oglje

I18

31Tloris jame SE 24/25. Merilo 1 : 20.

SE 35 – temno rjava ilovica z drobci oglja, ožgane gline

in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 36

25

SE 36 – vkop

keramika

E31

večje ožgana glina

24

D

kamenje

3

oglje

1

48

35

36

I18

32Tloris jame SE 35/36. Merilo 1 : 20.

E31

D31

Cikava, AAS 113, 2024





23


35


36

SE 27 – temno rjava ilovica z manjšim odstotkom skeleta, z drobci oglja, ožgane gline in nekaj odlomki keramike;

polnilo vkopa SE 28

B31

SE 28 – vkop

keramika

ožgana glina

oglje

27

28

I18

PN 19

33Tloris jame SE 27/28. Merilo 1 : 20.

SE 42 – rjava ilovica z drobci oglja, ožgane gline

SE 50 – temno rjava ilovica z drobci oglja, ožgane gline

in odlomki keramike; polnilo vkopa SE 43

in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 45

SE 43 – vkop

SE 45 – vkop

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

keramika

ožgana glina

keramika

oglje

ožgana glina

oglje

I18

I18

45

50

43

42

J41 J4

B

2

33

34Tloris jame SE 45 z zadnjim polnilom (SE 50). Merilo 1 : 20.

35Tloris jame SE 42/43. Merilo 1 : 20.

24 Cikava, AAS 113, 2024





5.2 Vzhodni del najdišča

(sezona 2005)

Območje najdišča, izkopano v letu 2005, je obsegalo pro-

stor vzhodno od izkopnega polja iz leta 2004 do linije med

kvadranti M42 in M48, na vzhodu pa do poševnih linij med

kvadranti L49 in H46 ter kvadranti G49 in B46 (sl. 9).

Najvišje ležečo plast na tem delu najdišča je predstavljala ornica (SE 1), ki je ob robovih izkopnega polja, točneje na jugu 36Najdba predilnega vretenca G6 in situ.

in severu, prehajala v travnato rušo. Ornico je tvorila rjava ilovica, ki je vsebovala redke prazgodovinske, rimskodobne

in v največjem številu novoveške/novodobne najdbe. Pod

njo se je v večjem delu izkopnega polja nahajala rumenka-

sto rjava meljasta ilovica (SE 9) s keramičnimi in kovinskimi najdbami, ravno tako iz prazgodovinskega, rimskodobnega in novoveškega oziroma novodobnega obdobja.25 Nje-

na debelina se je spreminjala. Na južnem, najvišjem delu najdišča, je bila najdebelejša, proti severu se je tanjšala in se končno v liniji kv. L, M 42–48 izklinila (sl. 14). Med so-dobne strukture uvrščamo jarek na južnem delu najdišča,

25  Pravzaprav gre za podobno sliko kot na nekaterih delih izkopnega E39

F41

37Delno izkopana jama SE 45; pogled proti jugozahodu.

polja iz leta 2004, zato tudi enake oznake za nekater

G43 e stratigrafske

enote (SE).

D38

E40

F42

G44

SE 75 – rob kotanje

D39

SE 80 – plast rjave ilovice z drobci keramike in oglja E41

SE 81 – rjava do temnorjava ilovica, valjenec, drobci oglja in keramike; polnilo vkopa SE 82

F43

SE 82 – vkop

D4

SE 83 – plast/sediment zelo temno sivkasto rjave ilovice z nekaj med 5 in 7 cm I18

velikimi kamni, prodniki, pr

0

E42

F44

ecejšnjo količino oglja in številnimi najdbami

SE 84 – plast rdečkasto rumene glinaste ilovice

C39

SE 85 – rjava do temnorjava ilovica z dr

D41

obci keramike

E43

in žgane gline; polnilo vkopa SE 89

SE 89 – vkop

C40

D42

E44

keramika

ožgana glina

B39

oglje

C41

D43

E45

B40

C42

D44

82

81

B41

C43

85

75

D45

89

83

A40

B42

C44

A41

B43 80

C45

A42

084

B44

C46

38Tloris kotanje SE 75 s polnili (SE 83, SE 80), rimskodobnim vkopom SE 85/89 in sodobnim jarkom (SE 81/82). Merilo 1 : 200.

A43

B45

Cikava, AAS 113, 2024





25


dolg 23,62 m in širok 0,25 m (SE 82/81), ki je bil zapolnjen z naleteli na različnih nadmorskih višinah (najvišja 338,52 m n.

rjavim do temno rjavim ilovnatim meljem. V jarek je bil po-

v., najnižja 334,99 m n. v.). Najvišje na terenu se je pojavila na ložen valjenec, namenjen ozemljitvi (strelovod) nadzemne skrajnem jugovzhodnem robu izkopnega polja (sl. 39, 40).

telefonske napeljave. Kasneje je bil zgornji del jarka uničen Ob strojnem odstranjevanju te plasti za potrebe dokumenti-zaradi poljedelskih aktivnosti (oranja) (sl. 38).

ranja presekov izkopnega polja smo naleteli na kose in leče Geološko podlago na tem delu terena sta predstavljali rdeč-

železove rude/limonita, ki se je v večjih količinah praviloma kasta glina (SE 4) ter plastovita rdečkasto rumena glinasta nahajala v zgornjih 20 centimetrih plasti. Na severnem delu ilovica (SE 84). Vrh slednje je bil zelo valovit, saj smo nanjo izkopnega polja smo v strojno izkopani sondi ugotovili, da SE 1 – travna ruša z ornico

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

SE 80 – plast rjave ilovice z drobci keramike in oglja

SE 83 – plast/sediment zelo temno sivkasto rjave ilovice z nekaj med 5 in 7 cm velikimi kamni, prodniki, precejšnjo I18

količino oglja in številnimi najdbami

SE 84 – plast rdečkasto rumene glinaste ilovice

SE 88 – plast temnorjave ilovice z drobci oglja, keramike, koščki limonita in nekaj večjimi prodniki SE 92– plast temnorjave ilovice

SE 97 – plast rjave ilovice z drobci oglja in koščki limonita SE 98 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja

keramika

P 11B P 11A

SE 1 – travna ruša z ornico

opeka

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

oglje

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

Kv. A46 Kv. A45

Kv. A44

Kv. A43

Presek 11A Presek 11B

Kv. A42

Kv. A41

Kv. A40

Kv. A39

SE 80 – plast rjave ilovice z drobci keramike in oglja

SE 83 – plast/sediment zelo temno sivkasto rjave ilovice z nekaj med 5 in 7 cm velikimi kamni, prodniki, precejšnjo I18

1

količino oglja in številnimi najdbami

48

z = 339.3

1

SE 84 – plast rdečkasto rumene glinaste ilovice

rovka

9

SE 88 – plast temnorjave ilovice z drobci oglja, keramike, koščki limonita in nekaj večjimi prodniki 1

46

9

98

SE 92– plast temnorjave ilovice

83

1

9

z=338.9

SE 97 – plast rjave ilovice z drobci oglja in koščki limonita 9

84

84

92

80

SE 98 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja

88

4

84

P 11B

46

keramika

P 11A

97

opeka

84

oglje

Kv. A46 Kv. A45

Kv. A44

Kv. A43

Presek 11A Presek 11B

Kv. A42

Kv. A41

Kv. A40

Kv. A39

1

48

z = 339.3

1

rovka

9

1

46

9

98

83

1

9

z=338.9

9

84

84

92

80

88

4

84

46

97

84

39–40Presek 11A in 11B. Merilo 1 : 50.

26 Cikava, AAS 113, 2024



SE 84 prekriva plast močno rjave meljaste ilovice s primesjo meljasto ilovico (SE 46). Preko nje je bila na zahodnem delu kremenčevega peska (SE 100) z vidnimi porami, skozi ka-odložena SE 48. Preko obeh plasti je ležala temno rumen-

tere je sprva vertikalno pronicala meteorna voda, kasneje kasto rjava ilovica z drobci oglja (SE 98). Na vzhodnem delu pa so bile obložene z limonitno skorjo ter zapolnjene z rja-je nad SE 46 ležala tudi temnorjava ilovica (SE 92). Obe je vo do močno rjavo meljasto ilovico (sl. 41). Preko slednje prekrila plast rjave ilovice z odlomki keramike in drobci oglja se je najprej odložila plast zelo temnorjave meljaste ilovice (SE 80).

(SE 48) in nato preko obeh temnorjava ilovica z nekaj koščki Vsi zgoraj opisani depoziti so bili deloma uničeni ob erozij-limonita, ki je bil na nekaterih mestih intenzivno rdečkasto skem delovanju vode, ki je na tem delu zastajala in obliko-obarvan (SE 99). Preko te plasti se je odlagala plast temnor-vala podolgovato kotanjo, dolgo 14,11 m, široko 5,51 m ter

jave ilovice, ki je vsebovala železove ooliti velikosti 1 × 1 mm globoko 0,51 m (SE 75),26 zapolnjeno z zelo temno sivkasto (SE 101). Plasti sta bili kasneje poškodovani oziroma erodira-rjavo ilovico z ogljem, lepom, odlomki keramike, odlomkom

SE 1 – travna ruša z ornico

ni s površinskim delovanjem tekoče vode, ki je na tem me-

steklene čaše in kovinskimi najdbami (železni žeblji, klin, SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

stu oblikovala strugo. Opuščena struga potoka je bila najprej SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

novci) (SE 83). Temno obarvan ilovnat melj je predstavljal zapolnjena z rjavo ilovico z nekaj koščki limonita, z redkimi SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

sedimentacijsko redukcijsko okolje stoječe vode, kjer so se drobci keramike in oglja (SE 97) ter nato s še temnejšo rjavo SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

odlagali prineseni materiali skupaj z arheološkimi najdbami SE 80 – plast rjave ilovice z drobci keramike in oglja

ilovico s površinsko preperelimi apnenčastimi prodniki veli-

(sl. 38). Slednje so skoncentrirane v spodnji polovici in pred-SE 83 – plast/sediment zelo temno sivkasto rjave ilovice z nekaj med 5 in 7 cm velikimi kamni, prodniki, precejšnjo kosti do 10 ×x7 cm, odlomki novoveške/novodobne kera-vsem na samem dnu kotanje (sl. 43). Vsa opisana situacija je I18

količino oglja in številnimi najdbami

mike in drobci oglja (SE 88) (sl. 42). Takšno situacijo smo bila prekrita s SE 9 in kasneje SE 1.

SE 84 – plast rdečkasto rumene glinaste ilovice

med drugim dokumentirali v strojni poglobitvi na južnem

SE 88 – plast temnorjave ilovice z drobci oglja, keramike, koščki limonita in nekaj večjimi prodniki robu izkopnega polja (sl. 39). Preko SE 88 in SE 101 se je Po strojni odstranitvi SE 1 in SE 9 smo na celotnem terenu SE 92– plast temnorjave ilovice

odložila SE 9, ki je bila kasneje na tem delu skoraj v celoti dokumentirali najmlajšo geološko osnovo SE 48, ki je pa-SE 97 – plast rjave ilovice z drobci oglja in koščki limonita SE 98 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja

uničena in spremenjena v ornico (SE 1).

dala proti severu oziroma proti današnji avtocesti A2 (sl. 40, keramika

P 11B

SE 1 – travna ruša z ornico

Na južnem delu izkopnega polja (sl. 40) smo v poglobitvah

P 11A

opeka

SE 4 – rdečkasta glina (geološka osnova)

dosegli SE 84 in SE 4, ki sta bili prekriti z rumenkasto rjavo 26  Mere se nanašajo na izkopan del kotanje, ki se je nadaljeval izven oglje

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

izkopnega polja.

SE 46 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

Kv. A46 Kv. A45

Kv. A44

Kv. A43

Presek 11A Presek 11B

Kv. A42

Kv. A41

Kv. A40

Kv. A39

SE 80 – plast rjave ilovice z drobci keramike in oglja

SE 83 – plast/sediment zelo temno sivkasto rjave ilovice z nekaj med 5 in 7 cm velikimi kamni, prodniki, precejšnjo I18

1

količino oglja in številnimi najdbami

48

z = 339.3

1

SE 84 – plast rdečkasto rumene glinaste ilovice

rovka

9

SE 88 – plast temnorjave ilovice z drobci oglja, keramike, koščki limonita in nekaj večjimi prodniki 1

46

9

98

SE 92– plast temnorjave ilovice

83

1

9

z=338.9

SE 97 – plast rjave ilovice z drobci oglja in koščki limonita 9

84

84

92

80

SE 98 – plast temnorumenkasto rjave ilovice z drobci oglja

88

4

84

P 11B

46

keramika

P 11A

97

opeka

84

oglje

Kv. A46 Kv. A45

Kv. A44

Kv. A43

Presek 11A Presek 11B

Kv. A42

Kv. A41

Kv. A40

Kv. A39

1

48

z = 339.3

1

rovka

9

1

46

9

98

83

1

9

z=338.9

9

84

84

92

80

88

4

84

46

97

84

41Vertikalne pore na dnu strojne sonde, posledica

pronicanja vode.

Cikava, AAS 113, 2024





27




SE 1 – travna ruša z ornico

SE 9 – plast rumenkasto rjave meljaste ilovice

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

SE 84 – plast rdečkasto rumene glinaste ilovice

SE 88 – plast temnorjave ilovice z drobci oglja, keramike, koščki limonita in nekaj večjimi prodniki SE 97 – plast temnorjave ilovice z drobci oglja in koščki limonita SE 99 – plast temnorjave ilovice z nekaj koščki limonita

SE 100 – plast temnorjave ilovice z nekaj koščki limonita, premešana z sivkasto glinasto ilovico SE 101 – plast temnorjave ilovice

SE 102 - temno rumenkasto rjava glinasta ilovica z manjšimi kosi limonita keramika

žlindra

oglje

intenzivnejša rdeča barva znotraj iste stratigrafske enote

1

z=337,5

48

9

102

88

101

97

99

100

I18

84

P 12

42Presek 12. Merilo 1 : 100.

42). Na njeni površini (sl. 10) smo ugotovili zgoraj omenje-no naravno kotanjo (SE 83/75), paleostrugo s pripadajo-

čimi sedimenti (SE 97 in SE 88), več prazgodovinskih jam ter 2,87 m dolgo, 1,63 m široko in 0,34 m globoko kotanjo

naravnega nastanka, zapolnjeno z zelo temno rjavo ilovico

(SE 96/93).

Rimskodoben vkop v kv. G43 in G44 je bil dolg 3,49 m, širok 1,68 m in globok 0,17 m (SE 85/89) (sl. 38). Zapolnjen je bil z rjavo do temno rjavo meljasto ilovico z drobci oglja in nekaj odlomki verjetno rimskodobne keramike (sl. 44).

Najgloblja prazgodovinska jama je bila globoka 33 cm

(SE 43). Zapolnjena je bila z rjavo ilovico, ki je vsebovala drobce oglja (SE 42), katerega količina je proti dnu jame na-raščala (30% zastopanost) (sl. 35, 45). Na dnu smo odkrili

43Najdbe na dno kotanje SE 75; pogled proti

celo del prepolovljenega kola, dolg 10 cm in polmera 5 cm.

severovzhodu.

V jami smo našli nekaj žgane gline, več kamnitih odbitkov in odlomke prazgodovinske keramike. Jamo smo delno razi-skali že v času izkopavanj leta 2004 (sl. 14). Največja prazgodovinska jama je ležala v kv. J42 (sl. 46). V tlorisu je bila nepravilne ovalne oblike, dolga 1,48 m in široka 1,47 m ter 28 Cikava, AAS 113, 2024





globoka 0,35 m (SE 91), zapolnjena z rjavo ilovico, nekaj odlomki keramike, drobci oglja in kamni peščenjaka, velikosti do 10 × 15 cm (SE 90).

Preostale prazgodovinske jame so bile zapolnjene bodisi z

rjavo meljasto ilovico – SE 76/77 (sl. 47) in SE 78/79 (sl. 48), bodisi s temno rumenkasto rjavo meljasto ilovico, kot pri jami SE 94/95 (sl. 51),27 bodisi z rjavo ilovico, kot pri jami SE 86/87 (sl. 50). Polnila jam so vsebovala malo odlomkov

slabo žgane, porozne keramike, ki je bila še najbolj ohra-

njena v jami SE 78/79 (G13 in G14; sl. 49), drobce oglja in ožgane gline ter kamnite odbitke in luske.

Gleda na to, da smo na površini SE 48 naleteli tako na prazgodovinske kot rimskodobne vkope, lahko sklepamo, da sta

bili obe hodni površini omenjenih arheoloških obdobij v ka-

44 Odlomki rimskodobne keramike iz vkopa SE 85/89.

snejšem času uničeni zaradi izrabe prostora za poljedelstvo.

Poleg tega je ob tem tudi zaradi velike časovne razlike treba izraziti dvom o obstoju ene same hodne površine od prazgodovine do rimskega obdobja.

45 Delno izkopana jama SE 42/43; pogled proti jugu.

SE 90 – rjava ilovica z drobci oglja, nekaj kamni

peščenjaka in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 91

SE 91 – vkop

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

keramika

ožgana glina

90

kamen

I18

91

48

46Tloris jame 90/91. Merilo 1 : 20.

27  Jama SE 94/95 je bila ob čiščenju površine SE 48 odkrita v kv. B28, J4

na delu izkopnega polja, ki je bil sicer raziskovan tudi že leta 2004.

2

Cikava, AAS 113, 2024





29




SE 76 – rjava ilovica z drobci oglja, ožgane

gline in nekaj odlomki keramike; polnilo vkopa SE 77

SE 77 – vkop

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

77

keramika

ožgana glina

kamen

76

I18

I41

48

47Tloris jame SE 76/77. Merilo 1 : 20.

SE 78 – rjava ilovica z drobci oglja in koncentracijo

keramike (PN35); polnilo vkopa SE 79

SE 79 – vkop

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

keramika

79

kamen

PN 35

78

I18

48

G39

48Tloris jame SE 78/79. Merilo 1 : 20.

49 Koncentracija keramike (PN 35) iz jame SE 78/79.

30 Cikava, AAS 113, 2024



SE 86 – rjava ilovica z drobci oglja, ožgane

I18

gline, kamnitim odbitkom in nekaj odlomki keramike;

polnilo vkopa SE 87

SE 87 – vkop

SE 48 – plast zelo temnorjave meljaste ilovice

keramika

ožgana glina

kamen



87

kamniti

odbitek

K43

86

48

50Tloris jame SE 86/87. Merilo 1 : 20.

51Očiščena jama SE 94/95.

Cikava, AAS 113, 2024





31


5.3 Analiza gradiva

Jamo SE 27/28, ki se je nahajala na jugozahodnem delu naj-

dišča (kv. B31), smo že v času izkopavanj na podlagi najdb

Na najdišču smo, glede na odprto površino, naleteli na uvrstili v prazgodovinsko obdobje, ob analizi gradiva pa na-majhno število vkopov. Tudi prazgodovinske in rimskodob-

tančneje v bakreno dobo, imenovano tudi eneolitik. V njej

ne najdbe v njih so redke; podobno velja za plasti. Večino-

smo našli tudi dve diskasti predilni vretenci (G5 in G6). Na ma gre tako v strukturah kot plasteh za precej uničeno gra-odlomku vretenca G6 je zgornja stran vretenca okrašena z

divo, ki največkrat tipokronološko ni opredeljivo. Največkrat žarkovno postavljenimi linijami. Nizka oziroma ploščata pre-je le tehnika izdelave keramike tista, ki omogoča uvrstitev dilna vretenca imajo lahko bolj ali manj odebeljen srednji odlomkov v prazgodovino ali rimsko dobo (glej npr. sl. 21, del, lahko so ploska ali konična. Nekatera so okrašena tudi 22, 44). Tudi koncentracija prazgodovinske lončenine PN z žarkovno postavljenimi linijami. Pojavljajo se na različnih 35, najdena v jami SE 78/79 (sl. 49), iz katere izhaja naj-najdiščih iz časa bakrene dobe, uvrščenih v 4. tisočletje pr.

bolj ohranjena in najbolj številčna koncentracija keramike na n. št., od vzhodne Slovenije (npr. Kerman 2013, 44, sl. 40: najdišču, je omogočila rekonstruiranje le dveh posod (G13 vretenca; Strmčnik Gulič 2006, 200: kat. 14–15; Šavel 2009, in G14). Predstavljamo pa izbor gradiva, ki omogoča uvr-108, sl. 54: vretenca; Tomanič-Jevremov et al. 2006a, 170: ščanje le-tega vsaj v širše obdobje: prazgodovinsko, rim-kat. 68–72, sl. 10; Tomanič-Jevremov et al. 2006b, 183: kat.

skodobno in novoveško/novodobno.

44; 192: kat. 44) do osrednje Slovenije, kjer jih najdemo tudi 5.3.1 Prazgodovinsko gradivo

na Šmarju - Sap bližnjem Ljubljanskem barju (npr. Bregant

1974a, t. 8: 3; Bregant 1974b, 51, t. 4: 7–9; Bregant 1975, 41, Tako znotraj struktur kot tudi v plasteh smo naleteli na več t. 13: 8; 15: 13, 17; 16: 10, 15; 17: 3–6, 17, 20; 22: 7, 9, 14; 24: 3; odbitkov kremena (G7, G8, G12, G76, G91 in G92) in lusk, 38: 7, 8; P. Turk, M. Turk 2019, sl. 185; Velušček 2009a, 67–68, kar ni nič nenavadnega za naselja iz celotnega prazgodo-sl. 3.20: V1/1–2, V2/1–2, V3/1).

vinskega obdobja. V primeru odbitka od jedra G8 iz jame V isti čas lahko na podlagi primerjav z Ljubljanskega barja SE 42/43 bi glede na znake uporabe lahko rekli, da gre za uvrstimo tudi odlomek lonca G3 in odlomek verjetno kro-rezilo. Zanimiva pa sta kremenasta predmeta G91 in G92, glasto-bikonične oziroma bikonične sklede G4. Lonec G3

najdena v ornici (SE 1). Predvsem pri primerku G91 bi šlo lahko uvrstimo med kroglaste oziroma trebušaste lonce, pri lahko za novoveški kresilnik pravokotne oblike zaokroženih katerih trup preide v podarjen vrat in rahlo izvihano ustje.

robov iz 18. ali 19. stoletja. Kadar so kresilniki najdeni posa-Tovrstne lonce je Anton Velušček v objavi kolišča Hočevarica mično, lahko domnevamo, da gre za na polju izgubljene ali uvrstil v tip L5 (2004, 186, sl. 4.2.2: L5), v objavi kolišča Stare na njive z gnojem prinesene predmete. Ti kresilniki so bili gmajne pri Verdu pa v tip L5 (2009a, 64, sl. 3.12: L5; Velu-verjetno v civilni uporabi. Če je bilo na omejenem prostoru šček 2009b, t. 5. 8: 4)29. Podobni lonci so bili najdeni tudi ob najdenih najmanj nekaj deset in celo več kot sto kresilni-Maharskem prekopu pri Igu (Bregant 1974a, t. 5: 3; Bregant

kov, pa lahko domnevamo, da je na tem prostoru taborila 1974b, t. 5: 5; Bregant 1975, t. 14: 6; 18: 3; 27: 7). Odlomek vojska, oborožena s kremenjačami (Jamnik 1993, predvsem ostenja z jezičastim držajem G4 smo pripisali kroglasto-bi-27–28, 33–34).

konični oziroma bikonični skledi. Podobne sklede iz Hoče-

Veliko večino prazgodovinskega gradiva predstavljajo kera-

varice, pri katerih se pogosto držaji in podobne plastične

mični odlomki, ki so preslabo ohranjeni, da bi jih lahko kakor aplikacije vedno pojavljajo na največjem obodu posode, je koli tipološko ali časovno uvrščali (sl. 21, 22).

Velušček uvrstil v tip S2 (2004, 196, sl. 4.2.8: S2). Najdene pa so bile npr. tudi ob Maharskem prekopu (Bregant 1975, t. 15: Tako se je v ornici in premešanih plasteh, med ostalim gra-4, 6; t. 20: 1; t. 24: 10; t. 31: 11; t. 35: 7).

divom, pojavljala tudi prazgodovinska keramika. Večinoma

gre za tipokronološko nedoločljive kose. Tako se npr. tra-

Med bakrenodobne najdbe bi lahko uvrstili tudi odlomek

kasti ročaji (G87, G88), cilindrični oziroma tunelasti ročaji sklede G75 iz premešane plasti SE 9. Še najbolj je podobna (G2, G11, G89 in G90)28 in keramične uteži (G81) pojavljajo skledam iz Hočevarice, ki jih je Velušček uvrstil v tip S2, in praktično od neolitika dalje in prek celotnega prazgodovin-za katere je značilno, da spodnji del posode tekoče preide

skega obdobja, zato so za kakršno koli časovno uvrščanje, v široko, zaobljeno rame in usločeno oblikovan vrat ter se predvsem pa brez zanesljivih zaprtih celot, neprimerni.

zaključi v rahlo izvihanem ustju (2004, 196, sl. 4.2.8: S2).

Na vzhodnem delu najdišča, v kv. G39, je ležala jama SE 78/79. V njenem polnilu je bila najdena koncentracija 28  Cilindrična oziroma trakasta ročaja G2 in G11 izvirata prvi iz jame SE 24/25 in drugi iz plasti SE 50.

29  Gre za lonec iz Blatne Brezovice in ne iz Starih gmajn.

32 Cikava, AAS 113, 2024

keramike, označena kot SE 35 (sl. 49). Kljub temu, da smo (npr. G49 in G50), tako da plasti le ne moremo označiti kot naleteli na več odlomkov posod, lahko le odlomek G14 rimskodobno.

uvrstimo med lonce z dolgim, rahlo izvihanim vratom. Po-

Med rimskodobne najdbe nedvomno lahko uvrstimo od-

dobne lonce je Ida Murgelj na najdišču Podsmreka pri Vi-

lomek roba ustja (G32), ostenja loncev (G30, G31 in G33),

šnji Gori uvrstila v tip L 2 (2013, 27, sl. 30: L2). V Podsmreki trakast ročaj vrča (G36), dna, verjetno vrčev (G37–G39), in najdemo primerjavo tudi za skodelo G13. Uvrstimo jo lahko dna finih namiznih posodic, morebiti čaš (G40 in G41). Gre med skodele tipa SK 8, za katere so značilni rahlo napet za odlomke, ki so premalo ohranjeni, da bi lahko služili za trebuh in različno oblikovani robovi ustij. Lahko so tudi raz-natančno tipološko ali kronološko opredelitev. Med rimsko-

širjeni na obeh straneh, tako kot rob ustja pri naši skodeli dobno kuhinjsko posodje lahko uvrstimo odlomek ovalnega (Murgelj 2013, 21, sl. 29c: SK 8). V Podsmreki se pojavlja tudi lonca z izvihanim ustjem (G34). Posebnost sicer predstavlja okraševanje z gladkimi rebri, s kakršnim je okrašena skodela okras vodoravnih linij, med katerimi so navpični vtisi, ven-G13 (Murgelj 2013, 37, sl. 33: O 01). Da gre v istem času dar po obliki sodi med preproste temne ovalne lonce, ki se za razširjeni način okraševanj, kaže tudi enako okraševanje pojavljajo od 1. in vsaj do 3. stoletja. Glede na podobnost keramike iz Olorisa pri Dolnjem Lakošu pri Lendavi (Dular et s prazgodovinskimi lonci lahko domnevamo, da izvirajo iz al. 2002, 155, sl. 11: O1). Naselbinski ostanki v Podsmreki in lokalne tradicije (npr. Jelinčić Vučković 2015, 131–133, sl. 139;32

Olorisu so uvrščeni v čas pozne srednje bronaste dobe, ki je Mikl Curk 1987, t. 1: 2; 6: 9; 20: 6). Odlomek ustja in dela označen kot horizont Oloris – Podsmreka (Črešnar, Teržan ostenja finega lonca, verjetno kroglaste oblike (G35), je gle-2014, 681–688)30.

de na tehnologijo izdelave nedvomno rimskodoben, a nam

Med vsemi prazgodovinskimi najdbami pa, zanimivo, nismo zanj ni uspelo najti pravih primerjav. Glede oblike najbližje naleteli na najdbe, ki bi jih lahko uvrstili v pozno bronasto primerjave najdemo v t. i. vazah kroglaste oblike z nare-ali starejšo železno dobo in ki bi bile hkratne z najdbami iz breno zgornjo polovico posode oziroma v vazah s komaj magdalenskodobnih grobišč, čeprav Magdalenska gora leži nakazanim izvihanim ustjem, ki se v emonskih grobovih po-v neposredni bližini najdišča Cikava.

javljajo od sredine do konca 1. stoletja (Plesničar-Gec 1977, 44, t. 5: 14, 17).

5.3.2 Rimskodobno gradivo

Poleg novcev in keramike iz plasti SE 83 lahko v rimsko ob-

Rimskodobno gradivo je bilo najdeno v gornjih premešanih dobje uvrstimo tudi odlomek modre steklene posode G42.

plasteh na najdišču in znotraj nekaterih struktur. Ravno tako Uvrstili smo ga med čaše, saj imamo ohranjen le del ostenja kot za prazgodovinsko gradivo tudi za rimskodobnega ve-z enim ročajem. Na ostenje je vertikalno pritrjen ušesast ro-lja, da je bilo glede na raziskano površino relativno redko in čaj, ki se tik ob ustju konča z izrastkom. Ravno tako ne vemo, zelo slabo ohranjeno.

kako se je posoda zaključila v spodnjem delu. Morda imela

Skupaj smo našli enajst rimskodobnih novcev, od tega ene-

dva ročaja, spodnji del pa se je zaključeval z nogo. V tem

ga na vrhu plasti SE 48, ki je predstavljala podlago za vkope, primeru bi lahko govorili o čaši na nogi, ki je lahko visoka vsi ostali pa izvirajo iz plasti SE 83, ki je zapolnila naravno ali nizka prstanasta, z dvema ročajema. Tovrstne čaše v stro-kotanjo. Novec iz plasti SE 48 (G112) je iz sredine 2. stoletja, kovni literaturi najdemo tudi pod nazivom skifos. Posode se novci iz plasti SE 83 pa so, razen sestercija iz 1. ali 2. stole-med seboj razlikujejo po obliki ustja, obliki ostenja, izdelavi tja (G24), pretežno iz sredine in druge polovice 4. stoletja noge, obliki ročaja in podobno. Največkrat se pojavljajo v 1.

(G20–G23 in G25–G29).

stoletju. Irena Lazar je tovrstne čaše uvrstila v njen tip 3.7.5.

(2003, 110, sl. 34: 3.7.5.).

V plasti SE 83 so poleg novcev tudi sicer prevladovali rim-

skodobne najdbe (G30–G42), kovani žeblji (G44–G47) Ravno tako iz plasti SE 83 izvira 2 cm velik svinčen predmet in železna klina (G43), ki bi bili lahko rimskodobni, toda v obliki želoda (G48). Gre za predmet, katerega uvrstitev v podobne kovane žeblje se uporablja še danes.31 Smo pa rimsko obdobje ni zanesljiva, res pa je velika večina najdb v plasti našli tudi nekaj odlomkov novodobne keramike iz plasti rimskodobnih. Njegove namembnosti ne poznamo, vendar je podoben rimskim svinčenim izstrelkom za prače.

Od izstrelkov, ki jih poznamo iz Slovenije, se sicer nekoliko loči po obliki ter predvsem teži in velikosti (glej npr. Laharnar 30  O horizontu Oloris – Podsmreka.

2011), toda nekaj po obliki in velikosti podobnih izstrelkov je 31  Naj tu navedem le prodajo ročno kovanih žebljev »Eschert De-sign«, ki jih je moč kupiti v specializiranih trgovinah (npr. https://

bilo najdenih na severovzhodu rimske Galije, uvrščeni pa www.bauhaus.si/zebelj-esschert-kovano-zelezo-11-5-cm [dostop 17.

julij 2023]).

32  Lonci tipa L1 po Kristini Jelinčić Vučković.

Cikava, AAS 113, 2024





33


so v pozno republikansko in zgodnje imperialno obdobje do 3. stoletja (Lazar 2003, npr. sl. 37: 5.1.1.; 43: 6.3.2., 6.3.3.; (Roymans, Scheers 2015, 22, sl. 14).

44: 6.3.4.; 49: 8.4.1.; 50: 8.6.7., 8.6.8.; 51: 8.6.20.).

Če primerjamo časovno uvrstitev rimskodobnih najdb V plasti SE 1 sta bila najdena tudi dela dveh železnih nožev s iz plasti SE 83, vidimo, da se časovno ne ujemajo z veči-trnastim nastavkom za ročaj (G107 in G108). Zanju velja po-

no novcev, najdenih v plasti. V premešanih plasteh (SE 6, dobno kot za že navedene žeblje; v nespremenjeni obliki se SE 2 in SE 1) pa je bilo nekaj odlomkov keramike, ki bi lah-pojavljajo praktično od starejše železne dobe pa do danes.

ko bila poznoantična, in sicer majhen odlomek ostenja z okrasom valovnice (G82) in nekaj odlomkov ustij z delom 5.3.3 Novodobno in časovno ostenja (G64, G65, G83 in G98). Gre za lonce, torej kuhinj-nedoločljivo gradivo

sko posodje, temno rjave barve. Glina, iz katere je posodje Veliko večino gradiva na najdišču so predstavljali odlomki izdelano, vsebuje različne primesi kremena in sljude. Težava novoveške/novodobne keramike. Tovrstno gradivo na arhe-s tovrstno keramiko je, da jo nekateri avtorju pripisujejo po-ološka najdišča, kakršno je Cikava, večinoma pride z obde-

znoantičnemu obdobju, času med 4. in 6. stoletjem, drugi lavo oziroma gnojenjem njiv. Pravzaprav je tipokronološko pa zgodnjesrednjeveškemu obdobju, času med koncem 6. uvrščanje odlomkov novoveško/novodobne keramike brez ali začetkom 7. in vse do konca 12. stoletja.33 Pri tovrstnih zaprtih kontekstov nesmiselno. Pogosto je nesmiselno tudi posodah je za natančnejše tipološko in kronološko uvršča-iskanje primerjav tovrstnega gradiva v arheološki literaturi, nje potreben dobro dokumentiran zaprti kontekst.

saj bi bilo potrebno upoštevati primerke različnega posodja, Med rimskodobne najdbe z najdišča lahko uvrstimo tudi ne-ki ga obravnava etnologija.

kaj najdb iz plasti s premešanim gradivom. Tako je bil v plasti Tako npr. poznamo izdelke domače kuhinjske keramike iz SE 6 najden odlomek melnice (tudi mortaria) G66, sklede Bele krajine iz 19. in prve polovice 20. stoletja, ki imajo na s širokim, navzdol zavihanim robom, ločenim od pokonč-

spodnji strani posod vtisnjena različna znamenja delavnic,

nega ustja z značilnim žlebičem. Običajno imajo melnice tudi križ, očrtan s krožnico (Berk et al. 1993, 11). Glede na izoblikovan tudi izlivek, ki pa na našem odlomku ni ohra-fotografijo iz knjige Edija Berka, Janeza Bogataja in Janeza njen. Gre za značilno obliko rimske kuhinjske keramike, ki Pukšiča tako po samem videzu keramike kot tudi znamenju se je uporabljala za pripravo hrane, saj med prazgodovin-lahko vidimo podobnosti s primerkoma dna, ki smo ju našli

skim keramičnim gradivom melnic ne poznamo. V njih so s v ornici (G105 in G106). Vprašanje je, koliko je smiselno za pomočjo tolkača ( pistillum) drobili začimbe in raznovrstne drobce keramike, najdene na njivi, iskati primerjave na po-dodatke za kuhanje (Ožanić Roguljić 2016, 80; Vidrih Perko znosrednjeveških in/ali zgodnjenovoveških najdiščih, kar se 2006, 92). Številne najdbe melnic iz ptujskih mitrejev (Tušek npr. lepo vidi tudi pri naših primerkih, na videz zelo podob-2001, t. 4: 4, 6, 7; Vomer Gojkovič 2001, t. 2; 3: 1, 2; I. Žižek nih odlomkih keramičnih dnov z zelo podobnimi znamenji 2001, t. 13–18) kažejo na to, da so jih verjetno uporabljali križa, očrtanega s krožnico, z gradu Šalek v Velenju (Brišnik, tudi za drobljenje dišav v kultne namene. V Panoniji pozna-Ravnikar 1999, 55, t. 28: 212, 214, 222).

mo najstarejše melnice že iz 1. stoletja (Brukner 1981, 83–84), medtem ko so primerki z zelenorjavo glazuro uvrščeni v čas Potrebno je upoštevati tudi to, da ima lončarstvo na ob-3. in 4. stoletja (Brukner 1981, 84). Ravno tako je rimskodobni močju današnje Slovenije dolgo tradicijo, na podeželju pa odlomek sklede, verjetno imitacije sigilatne oblike Drag. 44 je dolgo ostalo poglavitna obrtna panoga. Še na začetku (Brukner 1981, 89). Iz plasti SE 5 izvira odlomek ustja z delom 20. stoletja po izročilu ni »kmetske hiše«, v kateri ne bi bilo vratu vrča, ki bi ga lahko uvrstili med vrče tipa 7 po Olgi Bru-lončene peči in lončenih posod. Ob koncu 19. stoletja je na kner, ki so uvrščeni v čas druge polovice 1. in prve polovice Slovenskem v vseh lončarskih središčih delovalo več kot 410

2. stoletja (1981, 113).34

lončarjev. Od tedaj se je njihovo število sicer zmanjševalo, a jih je bilo po 2. svetovni vojni še 184 s 40 pomočniki. Obstoj Med rimskodobne steklene posode lahko uvrstimo tudi ustje lončarskih delavnic sicer ni bil povezan le s stopnjo potrebe, steklene posode G77 iz plasti SE 9. Ustje steklene posode z temveč predvsem s primernimi nahajališči gline, ki je bila ozkim visokim vratom je premalo ohranjeno, da bi ga lahko osnovna surovina za izdelavo keramičnih izdelkov. Slovenski uvrstili v določen tip. Lahko gre za ustje steklenice ali balza-lončarji so svoje izdelke že od nekdaj prodajali oziroma me-marija, v Sloveniji pa se tovrstno posodje pojavlja vsaj od 1. njali za drugo blago in potrebščine tudi daleč izven svojih izdelovalnih centrov (Berk et al. 1993, 10–19). Zato arheo-33  Za primerjavo glej npr. Modrijan 2011; Modrijan 2020 (pozna anti-logi (pre)pogosto, predvsem za preprosto kuhinjsko kera-

ka) in Pleterski 2010 (zgodnji srednji vek).

miko, primerjave iščemo v strokovni literaturi, ki se veže na 34  Za primerjavo glej še Knez 1992, t. 1: 5; t. 7: 4.

34 Cikava, AAS 113, 2024



rezultate arheoloških raziskav, pri čemer primerjav pogosto ne najdemo ali pa so splošne.35

Zato naj navedemo le en zaprt novodobni kontekst, in sicer

zasutje (SE 20) jarka SE 21, kjer gre, kot je navedeno zgoraj, nedvomno za novodobno keramiko.

Od ostalih novodobnih najdb naj navedemo, da smo v

premešanih plasteh našli tri novce. V starejši (SE 9) avstrijski krajcar (Kreuzer) iz leta 1851 (G74), v ornici (SE 1) pa italijan-skih 10 stotinov (centesimi) iz leta 1941 (G110) in jugoslovanski dinar iz leta 1945 (G111).

Med najdbami iz ornice je zanimiv tudi ostanek minome-

tne mine kalibra 45 mm (G109) za italijanski minomet Brixia model 35 (sl. 52). Minometi Brixia model 35 so predstavlja-52Mine za italijanski minomet Brixia model 35 najdene v li lahke minomete, ki jih je lahko nesel en borec, z njimi reki Krki pri Dragi (Jakše Gazvoda 2015).

pa sta lahko upravljala dva borca. Gre za orožje, ki se je uporabljalo na nivoju voda. Minomete Brixia 35 so Italijani proizvajali med letoma 1935 in 1943. Večinoma so bili v

uporabi v italijanski vojski, na severnoafriškem bojišču so jih uporabljale tudi nemške enote (Chamberlain, Gander 1975,

11; Norris, Calow 2022, 34–35), kot vojni plen pa so jih uporabljali jugoslovanski partizani (Vuksic 2003, 25, 58)36. Velika verjetnost je, da so jih uporabljale tudi domobranske enote, saj so jih v času obstoja Ljubljanske pokrajine (1941 do 1943) oboroževali Italijani. Spekulativno bi lahko ostanek minometne mine povezali z navedenima partizanskima poskusoma

uničenja železniškega predora julija in avgusta 1944.

35  Za keramiko domače obrti in podobnosti nekaterih oblik keramike domače izdelave 19. in 20. stoletja s poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško keramiko glej npr. Križ 1996 in Томић 1983.

36  Podatek o minometih Brixia v partizanskih enotah je sicer naveden za oborožitev 13. hercegovske brigade (str. 25), a lahko domnevamo, da so vsaj del italijanske oborožitve po italijanski kapitulaciji 3.

septembra 1943 prevzele tudi slovenske partizanske enote. Velimir Vučić med iznajdljivostjo slovenskih partizan navaja tudi podatek, da so slovenski partizani 45 milimetrske mine za minomete Brixia uporabljali za predelave v ročne bombe (str. 58).

Cikava, AAS 113, 2024





35


6Sklep

Raziskave na Cikavi v letih 2004 in 2005 so pokazale, s sedimentom (SE 83 = SE 74), ki je poleg rimskodobnih da je bilo najdišče v veliki meri uničeno z modernimi (prevladujejo) vseboval tudi prazgodovinske in novoveške posegi, predvsem s strojnim oranjem. Na izkopnem najdbe. Kotanjo lahko razumemo kot kal (mlako oziroma polju so se v geološko osnovo vkopane jame pojavljale večjo lužo), ki so jo uporabljali kot vir vode za napajanje zelo razpršeno. V njih so prazgodovinske in rimskodob-

živine. V tem kontekstu lahko glede na relativno precejšnjo ne najdbe redke, poleg tega pa gre za precej uničeno količino rimskodobnih najdb na dnu kotanje (novci, lonče-gradivo, ki večinoma tipokronološko ni opredeljivo. Ko-

nina, nekaj odlomkov stekla, mogoče železni žeblji in klin) ličina odkritih prazgodovinskih in rimskodobnih struktur sklepamo na bližnjo rimsko kmetijo (vila rustica) ali celo na (vkopov) je bila namreč sorazmerno majhna glede na obcestno postajo ( mansio ali mutatio), kjer so potniki oziro-odprto površino; največ najdb se je pojavljalo v najvišji ma poštna služba oskrbeli svoje konje ali vprežno, tovorno plasti (ornici), kar nakazuje, da je bila intenzivnost pose-

živino. V prid slednjega morda govori število novcev (10),

litve na najdišču majhna oziroma izredno majhno število odkritih v sedimentu. Slednji bi v kotanjo lahko prišli name-jam ne omogoča zanesljive opredelitve teh struktur kot noma, podobno kot je še danes v navadi metanje kovancev naselbinskih ostankov. Hipotetično sicer lahko domnev vodnjake za srečo.

vamo tudi, da prazgodovinske in rimskodobne strukture Na podlagi starejših virov (karta Tabula Peutengeriana in niso posegle globlje od okoli 40 cm pod površino ob drugi)37 vemo, da je po tej dolini potekala cesta, ki je pove-

času arheoloških izkopavanj, a za takšno trditev nimamo zovala Emono z jugovzhodno ležečimi mesti Neviodunum dokazov. Nivo hodne površine se od prazgodovine do (današnje Drnovo pri Krškem) in Siscia (današnji Sisek, hrva-danes namreč ni bistveno spreminjal, razen na skrajnem ško Sisak) v provinci Panonija. Na raziskanem delu najdišča jugozahodnem robu najdišča, kjer so bile zgornje (pre-omenjene ceste nismo odkrili, kar pomeni, da jo gre iskati

mešane) plasti debelejše, kar verjetno lahko povežemo na območju železniške proge Ljubljana–Grosuplje (odkritje z usekom za železniško progo in nasipavanjem odvečne grobov pri kraju Sap ob gradnji železniške proge leta 1892) zemlje ob useku, ter na celotnem severozahodnem delu ali južneje od nje.

najdišča, kjer je bilo več erozijskih plasti, ki so nastale kot posledica zapolnjevanja zgoraj omenjene depresi-Glede prazgodovinskih najdb pa je zanimivo, da jih ne gre

je. Spodnje plasti (SE 65 do SE 68) so vsebovale drob-

povezovati z bližnjim starejšeželeznodobnim gradiščem na

ce oglja in odlomke izključno prazgodovinske kerami-

Magdalenski gori in njegovim vplivnim območjem, saj red-

ke, kar nakazuje, da so se te plasti nalagale že v času kih določljivih prazgodovinskih najdb ni mogoče uvrstiti v uporabe prostora južno od kotanje, od koder so najdbe čas starejše železne dobe, temveč v čas bakrene dobe. To po vsej verjetnosti prišle v te plasti, ali kmalu po njenem pa, s sicer skromnimi poselitvenimi ostanki, predstavlja no-propadu.

vost v tem delu Dolenjske. Nekatere, ravno tako redke kera-

mične najdbe, bi lahko uvrstili tudi v čas pozne srednje bro-

Širša okolica najdišča je bila v prazgodovini, predvsem v naste dobe, ki je označen kot horizont Oloris – Podsmreka.

času starejše železne dobe, in v rimskem obdobju precej intenzivno poseljena, na kar nakazujeta že bližina železnodobne naselbine na Magdalenski gori in ceste Emo-na–Neviodunum, tako kot v okolici odkriti grobovi. Tako ostaja po svoje presenetljivo dejstvo, da kljub precejšnji količini rimskodobnih najdb v ornici in zgornjih koluvialnih plasteh kotanje na severozahodnem delu najdišča sledov intenzivne rimskodobne poselitve oziroma gospodarske

izrabe prostora nismo odkrili. Izjemo predstavljata antični vkop s polnilom (SE 85/89) in kotanja (SE 75), zapolnjena 37  Navedba pisnih virov in miljnikov, najdenih v občini Grosuplje, v Ljubič 1977, 124–125.

36 Cikava, AAS 113, 2024

7Numizmatična analiza

Novce je določila Alenka Miškec iz Numizmatičnega ka-

bineta Narodnega muzeja Slovenije.

Posamična najdba

Prostorski kontekst

Teža Velikost Ohranjenost Ostalo

Rim

L. Verus

1 As

162−163

Rom

RIC

kv. G45, vrh SE 48, PN 42

fragmentiran

1350−1355

Obdobje kovanja 348–361

Constantius II

(Constantius Gallus ali Iulianus)

2 AE 3

351−361

?

RIC?

kv. A42, SE 83, PN 108

fragmentiran

Constantius II ali Constans

3 AE 2

348−361

?

RIC?

kv. B42, SE 83, PN 104

fragmentiran

Constantius II, Constans, Constantius Gallus ali Iulianus

4

kv. A42, SE 83, PN 51

fragmentiran preluknjan,

sekundarna uporaba

5 AE 3

348−361

?

RIC?

0,7 g 8,5 ×

fragmentiran izrabljen

12,5 ×

2,64 mm

Nedoločljiv

6 Sestertius

1.–2. stoletje

Rom

RIC ?

kv. A41, SE 83, PN 54

fragmentiran

7 AE 2

2. pol. 4. stoletja ?

RIC ?

kv. A42, SE 83, PN 81

fragmentiran

8 AE 4

2. pol. 4. stoletja ?

RIC ?

kv. A42, SE 83, PN 77

fragmentiran

9 Centenionalis/ 4. stoletje

?

RIC ?

kv. B42, SE 83, PN 107

fragmentiran

AE 2

10 Centenionalis/ 4. stoletje

?

RIC ?

kv. A42, SE 83, PN 84

fragmentiran

AE 3

11 AE 3/AE 4

2. pol. 4. stoletja ?

RIC ?

kv. A42, SE 83, PN 66

fragmentiran

Novi vek

Naslednice Svetega rimskega cesarstva

Avstrijsko cesarstvo (1806−1867)

Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848−1916)

(Dedne dežele)

12 Kreuzer

1851

Dunaj

J. 1970,

kv. G36, SE 9, PN 5

(=Wien) 286/1

Moderne države

Jugoslavija

Federativna ljudska republika Jugoslavija (1945−1963)

13 Dinar

1945

Beograd M. 2006, kv. I27, SE 1, PN 21

21

Italija

Kraljevina (Republika) Italija

Vittorio Emanuele III (1900−1946)

14 10 Centesimi

1941

Rim

G. 2010,

kv. B31, SE 1, PN 31

(=Roma) 253

53Numizmatična analiza.

Cikava, AAS 113, 2024





37


8Literatura

ANSl 1975, Arheološka najdišča Slovenije. – Ljubljana.

G. 2010 = GIGANTE, F. 2010, Catalogo nazionale delle monete BERK, E., J. BOGATAJ in J. PUKŠIČ 1993, Ljudska umetnost in obrt. italiane dal’700 all’euro. – Edizione 18. Gigante 2009, Varese.

– Ljubljana.

GRANDA, S. 1999, Šmarje – Sap. – V: D. Voglar (ur.), Enciklopedija BÖKÖNYI, S. in J. LAWRENCE ANGEL 1968, Data on Iron Age Slovenije 13. Š–T, Ljubljana, 67.

Horses of Central and Eastern Europe and Human Skeletal Ma-HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska gora terial from Slovenia. – Mecklenburg Collection, Part I. American in Slovenia. – Mecklenburg Collection, Part II. American School School of Prehistoric Research, Bulletin 25, Cambridge (MA).

of Prehistoric Research, Bulletin 32; Cambridge (MA).

BREGANT, T. 1974a, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raz-HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologi-iskovanja leta 1970. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita ja ločnenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, v Sloveniji 3, 7–36.

Ljubljana.

BREGANT, T. 1974b, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – J. 1970 = JAECKLE, P. 1970, Die Münzprägungen des Hauses raziskovanja leta 1972. – Poročilo o raziskovanju neolita in eneo-Habsburg 1780-1918 und der Republik Österreich seit 1918. – 4.

lita v Sloveniji 3, 39–68.

ergänzte Aufl. Vol. 3, Basel.

BREGANT, T. 1975, Kolišče ob Maharskem prekopu pri Igu – raz-JAKŠE GAZVODA, T. 2015, Iz Krke je znosil vsaj tono granat. –

iskovanja 1973. in 1974. leta. – Poročilo o raziskovanju neolita in Slovenske novice, objavljeno 07. julij 2015 (https://old.sloven-eneolita v Sloveniji 4, 7–114.

skenovice.si/novice/slovenija/iz-krke-je-znosil-vsaj-tono-granat BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. – Velenje.

[dostop 24. maja 2022]).

BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro-JAMNIK, P. 1993, Kamenodobno orodje ali novodobni kresilniki vincije Donje Panonije. – Dissertationes et monographiae 24, z gorenjskih njiv?. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in Beograd.

eneolita v Sloveniji 21, 25–43.

CEVC, E. 1999, Šmarje - Sap. Umetnostni spomeniki. – V: D. Vo-JELINČIĆ VUČKOVIĆ, K. 2015, Rimsko selo u provinciji Gornjoj Pa-glar (ur.), Enciklopedija Slovenije 13. Š–T, Ljubljana, 67.

noniji: Virovitica Kiškorija Jug/Roman Village in the Province of Upper Pannonia: Virovitica Kiškorija Jug. – Monografije Instituta CHAMBERLAIN, P. in T. GANDER 1975, Mortars and Rockets. – za arheologiju 7, Zagreb.

World War 2 Fact Files, New York.

KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – Arheologija na av-

ČREŠNAR, M. in B. TERŽAN 2014, Absolutno datiranje brona-

tocestah Slovenije 33, Ljubljana.

ste dobe na Slovenskem/Absolute dating of the Bronze Age in Slovenia. – V: B. Teržan in M. Črešnar (ur.), Absolutno datiranje KNEZ, T. 1992, Novo mesto, keltsko-rimsko grobišče/Novo mesto, bronaste in železne dobe na Slovenskem/Absolute dating of the keltisch-römisches Gräberfeld. – Carniola Archaeologica 2, Novo Bronze and Irona Ages in Slovenia, Katalogi in monografije 40, mesto.

Ljubljana, 661–702.

KRIŽ, I. 1996, Lončarstvo na Šentjernejskem polju od 19. stoletja DJURIĆ, B. 2003, Na Lokah pri Grosuplju. – V: D. Prešeren (ur.), do danes/Das Töpferhandwerk in Šentjernejsko polje vom 19.

Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Jahrhundert bis heute. – V: I. Križ, V. Stare, V. Vidrih Perko, U.

Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 194.

Bavec in L. Bras, Od antičnega vrča do majolke. Katalog razstave/

Vom antiken Krug bis Majolka. Ausstellungs Katalog, Novo me-DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno sto, 11–113.

naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu/Bronzezeitliche Siedlung Oloris bei Dolnji Lakoš. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 5, LAHARNAR, B. 2011, Roman lead slingshots (glandes plumbeae) Ljubljana.

in Slovenia. – Arheološki vestnik 62, 339–374.

FERENC, T. 1999, Šmarje – Sap. – V: D. Voglar (ur.), Enciklopedija LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije/The Roman glass of Slo-Slovenije 13. Š–T, Ljubljana, 67.

venia. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana.

FISTER, P. 1975, Arhitektura slovenskih protiturških taborov. LJUBIČ, F. 1977, Rimske ceste na območju sedanje občine Gro-

– Ljubljana.

suplje z aplikacijo na predzgodovino in srednji vek. – Zbornik občine Grosuplje 9, 123–140.

38 Cikava, AAS 113, 2024

M. 2006 = MANDIĆ, R. 2006, Metalni novac Srbije, Crne gore TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN 2004, Železnodob-i Jugoslavije; sa dodatkom: Katalog metalnog novca izdatog u ne gomile na Magdalenski gori/ Eisenzeitliche Grabhügel auf der ostalim zemljama bivše Jugoslavije: Bosna i Hercegovina, Hrvat-Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Ljubljana.

ska, Makedonija, Slovenija, Beograd.

TICA, G. 2001, Končno poročilo o rezultatih arheološkega pregle-MIKL CURK, I. 1987, Rimska lončenina posoda na Slovenskem. – da in izkopa testnih jarkov na potencialnem najdišču Na Lokah.

Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana.

– Ljubljana (neobjavljeno poročilo).

MODRIJAN, Z. 2011, Keramika/Pottery. – V: Z. Modrijan in T. TICA, G., R. KLASINC, P. PETERLE UDOVIČ in M. RAVNIK 2005, Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Ko-Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Cikava. – Kranj (ne-baridu. Najdbe./Late Antique fortified settlement Tonovcov grad objavljeno poročilo).

near Kobarid. Finds. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, Ljubljana, 121–219.

TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006a, Or-

mož- Škoršičev vrt, bakrenodobna jama. − V: A. Tomaž (ur.), Od MODRIJAN, Z. 2020, Keramika/Pottery. – V: S. Ciglenečki, Z. Mo-Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in bakrenodob-drijan in T. Milavec, Korinjski hrib in poznoantične vojaške utrdbe nih kulturah med Savo in Donavo/Between Sopot and Lengyel.

v Iliriku/Korinsjki hrib and late antique military forts in Illyricum. Contributions to Stone Age and Copper Age Cultures berween

– Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 39, Ljubljana, 97–121.

the Sava and Danube. – Annales Mediterranea, Koper, 175–194.

MURGELJ, I. 2013, Podsmreka pri Višnji Gori. – Arheologija na TOMANIČ-JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006b. Neo-avtocestah Slovenije 42, Ljubljana.

litske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega gradu. - V: A. Tomaž NORRIS, J in R. CALOW 2002, Infantry Mortars of World War II. – (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih in ba-Osprey Publishing. New Vanguard 54, Oxford.

krenodobnih kulturah med Savo in Donavo/Between Sopot and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age Cultures OROŽEN ADAMIČ, M., D. PERKO in D. KLADNIK 1997, Priročni berween the Sava and Danube. – Annales Mediterranea, Koper, krajevni leksikon Slovenije. – Ljubljana.

155–174.

OŽANIČ ROGULJIĆ, I. 2016, Tipologija rimske keramike iz Vinko-

ТОМИЋ, П. 1983, Грнчарство у Србији. – Збирке 1, Београд.

vaca. – Monografije instituta za arheologiju 10, Zagreb.

TURK, P. in M. TURK 2019, Najstarejše zgodbe s stičišča svetov.

PLESNIČAR-GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disser-

– Ljubljana.

tationes et monographiae 20, Ljubljana.

TUŠEK, I. 2001, V. mitrej na Ptuju. – V: M. Vomer Gojkovič in N.

PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na Blejski Pri-Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova doba/

stavi: tafonomija, predmeti in čas. – Opera Instituti Archaeologici Ptuj im römischen Reich. Mithraskult und seine Zeit/Ptuj in the Sloveniae 19, Ljubljana.

Roman Empire. Mithraism and its Era, Archaeologia Poetovio-RIC = The Roman Imperial Coinage.

nensis 2-2001, Ptuj, 191–211.

ROYMANS, N. in S. SCHEERS 2015, Eight gold hoards from the VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica: keramične najdbe/Hočevarica: Low Countries. A Synthesis. – V: N. Roymans, G. Creemers in S. pottery. – V: A. Velušček (ur.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Scheers (ur.), Late Iron Agre Gold Hoards from the Low Countries Ljubljanskem barju/Hočevarica. An eneolithic pile dwelling in the and the Caesarian Conquest of Horthern Gaul, Amsterdam Ar-Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Lju-chaeological Studies 18, Atuatuca 3, Amsterdan, 1–46.

bljana, 169–212.

STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče. – V: VELUŠČEK, A. 2009a, Koliščarska naselbina Stare gmajne pri A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Prispevki o kamenodobnih Verdu/Stare gmajne pile-dwelling settlement near Verd. – V: A.

in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo./Between Sopot Velušček (ur.), Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas.

and Lengyel. Contributions to Stone Age and Copper Age Cul-Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr./Stare gmajne pi-tures berween the Sava and Danube. – Annales Mediterranea, le-dwelling settlement and its era. The Ljubljansko barje in the Koper, 195–201.

2nd half of the 4th millennium BC, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, Ljubljana, 49–121.

ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom – jug pri Krogu I/II. – Arheologija na avtocestah Slovenije 7, Ljubljana.

VELUŠČEK, A. 2009b, Koliščarska naselbina Blatna Brezovica/

Blatna Brezovica pile-dwelling settlement. – V: A. Velušček (ur.), ŠTRUBELJ, L. 1992, Iz prakorenin v drevo današnjih dni (Šmarska Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas. Ljubljansko barje kotlina od prazgodovine do sedanje župnije). – Šmarje - Sap.

v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr./Stare gmajne pile-dwelling set-TECCO HVALA, S. 2012, Magdalenska gora. Družbena struktura tlement and its era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the in grobni rituali železnodobne skupnosti/Magdalenska gora. So-4th millennium BC, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 16, cial structure and burial rites of the Iron Age community. – Opera Ljubljana, 133–165.

Instituti Archaeologici Sloveniae 26, Ljubljana.

VELUŠČEK, A. 2011, Spaha: predstavitev in tipologija arheoloških najdb/Spaha: presentation and typology of archaeological finds.

– V: A. Velušček (ur.), Spaha, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, 105–200.

Cikava, AAS 113, 2024





39


VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica pri Vranskem, Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, 86–247.

VOMER GOJKOVIČ, M. 2001, Petovionski mitreji/Die Mithräen von Poetovio. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova doba/Ptuj im römischen Reich. Mithraskult und seine Zeit/Ptuj in the Roman Empire. Mithraism and its Era, Archaeologia Poetovionensis 2-2001, Ptuj, 111–124.

VUGA, D. 1983, Nekaj srednjeveških in novoveških najdb iz struge Ljubljanice pri Podpeči in Bevkah. – Zgodovinski časopis 37/1–2, 21–29.

VUKSIC, V. 2003, Tito’s Partisans 1941 – 45. – Osprey Publishing.

Warrior 73, Oxford.

ZADNIKAR, M. 1992, Romanika v Sloveniji. Tipologija in morfolo-gija sakralne arhitekture. – Ljubljana.

ŽIŽEK, I. 2001, Tretji ptujski mitrej v luči materialne kulture. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu.

Mitraizem in njegova doba/Ptuj im römischen Reich. Mithraskult und seine Zeit/Ptuj in the Roman Empire. Mithraism and its Era, Archaeologia Poetovionensis 2-2001, Ptuj, 125–166.

9Katalog gradiva

V katalogu predstavljamo izbor najdb z arheološkega Okrajšave najdišča Cikava: keramične, steklene in kovinske predmete. Opisi keramičnih predmetov temeljijo na makro-





sek.


sektor


skopski analizi (Horvat 1999). Lončarska masa je opre-

kv. kvadrant

deljena na podlagi opredelitve Milene Horvat (1999). SE stratigrafska enota Novce je določila Alenka Miškec iz Numizmatičnega PN posebna najdba kabineta Narodnega muzeja Slovenije.

SN seznam najdb





odl.


odlomek


db. debelina

dl. dolžina

š. širina

v. višina

pr. premer

t. teža

št. število

u. ustje

g gram

cm centimeter

Cikava, AAS 113, 2024





41


1 sek. H/kv. 37, 38, SE 24

8 sek. H/kv. 40, SE 42, PN 41

Odlomek ostenja posode z držajem. Izdelava: prostoročno.

Rezilo iz svetlo sivega kremena, odbito od jedra. Mere: dl.

Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi groga in

3,7 cm, š. 1,3 cm, db. 0,4 cm, t. 1,8 g, št. kosov: 1.

zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena 9 sek. E/kv. 40, SE 42

(groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

Skleda s kroglastim trupom, odlomek izvihanega ustja z oste-

Žganje: oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: njem. Izdelava: prostoročno. Lončarska masa: finozrnata glina rjava, barva notranje površine: rjava, barva preloma: rjava.

s primesmi zdrobljene gline, redka zrnatost. Zunanja površina: Mere: dl. 3,1 cm, š. 4,5 cm, db. 1,8 cm, t. 17 g, št. kosov: 1.

brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (glad-2 sek. H/kv. 37, 38, SE 24

ka površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska.

Odlomek ostenja posode s cilindričnim držajem. Izdelava:

Trdota: mehka. Barva zunanje površine: temno rjava, barva

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

notranje površine: temno rjava, barva preloma: črna. Mere: dl.

zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena 3,2 cm, š. 5,4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 18,7 cm, t. 10 g, št. kosov: 1.

(groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

10 sek. E/kv. 40, SE 42

Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: Odlomek ostenja posode. Izdelava: prostoročno. Lončarska

črna, barva notranje površine: črna, barva preloma: črna.

masa: drobnozrnata glina s primesmi zdrobljene keramike,

Mere: dl. 2,4 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 9 g, št. kosov: 2.

redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), 3 sek. B, C/kv. 21, SE 27

notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: oksida-Lonec, odlomek vertikalnega ustja z ostenjem. Izdelava:

cijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo rjava, prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

barva notranje površine: sivorjava, barva preloma: sivorjava.

kremena in groga, zmerna zrnatost. Zunanja površina: glajena Okras: aplicirani dve bradavici. Mere: dl. 3,5 cm, š. 4,9 cm, db.

(groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

0,7 cm, t. 13 g, št. kosov: 1.

Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: 11 sek. B/kv. 33, SE 50, PN 24

svetlo rjava, barva notranje površine: temno rjava, barva

Skleda, odlomek ostenja s preluknjanim cilindričnim držajem.

preloma: črna. Mere: dl. 5 cm, š. 4,3 cm, db. 0,6 cm, pr. u.

Izdelava: prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina

21,7 cm, t. 14 g, št. kosov: 1.

s primesmi zdrobljene keramike, obilna zrnatost. Zunanja

4 sek. B/kv. 31, SE 27, PN 26

površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana Skleda, odlomek ostenja z jezičastim držajem. Izdelava: prosto-

(gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva ročno. Lončarska masa: finozrnata glina s primesmi srebrne slju-zunanje površine: svetlo oranžna, barva notranje površine:

de, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), svetlo rjava, barva preloma: svetlo rjava. Mere: dl. 3,5 cm, š.

notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. 5,1 cm, db. 0,6 cm, t. 12 g, št. kosov: 1.

Trdota: mehka. Barva zunanje površine: rjava, barva notranje 12 sek. B/kv. 33, SE 50, SN 489

površine: temno siva, barva preloma: temno siva. Mere: dl.

Odbitek iz svetlo rjavega kremena. Mere: dl. 1,7 cm, š. 0,9 cm, 3,9 cm, š. 5,6 cm, db. 0,5 cm, t. 17 g, št. kosov: 4.

db. 0,3 cm, t. 0,3 g, št. kosov: 1.

5 sek. B/kv. 31, SE 27, PN 23

Keramično, rahlo vbočeno predilno vretence. Izdelava:

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

srebrne sljude in zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: temno rjava do črna. Mere:

pr. 7,9 cm, db. 1,3 cm, pr. luknjice 1 cm, t. 74 g, št. kosov: 1.

6 sek. B/kv. 31, SE 27, PN 19

Keramično diskasto predilno vretence. Izdelava: prostoročno.

Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi zdrobljene

keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba

površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zuna-

nje površine: temno siva do črna. Okras: vrezane žarkovno

postavljene linije na zgornji strani vretenca. Mere: pr. 6,8 cm, dl. 6,8 cm, š. 3,4 cm, db. 1,6 cm, pr. luknjice 0,8 cm, t. 24 g, št.

kosov: 1.

7 sek. D/kv. 31, SE 35, PN 17

Odbitek iz temno sivega kremena. Mere: dl. 1,4 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm, t. 0,9 g, št. kosov: 2.

42 Cikava, AAS 113, 2024

3

1

2

4

5

6

7

9

8

11

10

12

1–2 SE 24, 3–6 SE 27, 7 SE 35, 8–10 SE 42, 11–12 SE 50; 7, 12 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2.





43


SE 24: 1,2 SE 35: 7

M 1:1 - 7,12

SE 27: 3 - 6 SE 42: 8 - 10

M 1:2 - ostalo

SE 50: 11, 12

13 sek. F, G/kv. 39, SE 78, PN 35

Skleda, odlomek rahlo uvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: prostoročno. Lončarska masa: grobozrnata glina s primesmi

srebrne sljude in kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska.

Trdota: mehka. Barva zunanje površine: rjava, barva notranje površine: temno siva, barva preloma: temno siva. Okras:

aplicirano nečlenjeno rebro na ostenju. Mere: dl. 10,7 cm, š.

12,3 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 35,2 cm, t. 199 g, št. kosov: 11.

14 sek. F, G/kv. 39, SE 78, PN 35

Lonec, odlomek rahlo izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: temno siva, barva notranje površine: temno siva do črna, barva preloma: črna. Mere: dl. 5,2 cm, š. 7,1 cm, db. 0,6 cm, pr. u.

22,4 cm, t. 25 g, št. kosov: 4.

15 sek. K/kv. 43, SE 86

Odlomek ravnega dna posode z ostenjem. Izdelava: pro-

storočno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

Žganje: nepopolno oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva notranje površine: sivorjava, barva preloma: siva. Mere: dl. 4,2 cm, š. 5 cm, db. 0,7 cm, pr. dna 10 cm, t. 24 g, št. kosov: 3.

16 sek. K/kv. 43, SE 86

Odlomek ostenja posode s kvadratnim držajem. Izdelava:

prostoročno. Lončarska masa: grobozrnata glina s primesmi

kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba

površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: zelo mehka. Barva zunanje površine:

oranžnorjava, barva notranje površine: rjava, barva prelo-

ma: rjava. Mere: dl. 4,8 cm, š. 4,1 cm, db. 1,9 cm, t. 20 g, št.

kosov: 1.

17 sek. J/kv. 42, SE 90

Lonec, odlomek ravnega dna z ostenjem. Izdelava: prostoroč-

no. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi kremena

in zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina:

glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: sivorjava, barva notranje površine: svetlo rjava, barva preloma: svetlo rjava. Mere: dl. 3,1 cm, š. 8,5 cm, db. 1 cm, pr. dna 16 cm, t. 36 g, št. kosov: 2.

18 sek. B/kv. 28, SE 94

Odlomek izvihanega ustja posode z delom ostenja. Izdelava:

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: črna, barva notranje površine: črna, barva preloma: črna.

Mere: dl. 2,2 cm, š. 7,3 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 13, 6 cm, t. 7 g, št. kosov: 3.

44 Cikava, AAS 113, 2024

13

14

16

15

17

18

SE 78: 13, 14

SE 86: 15, 16

M 1:2 - 14 - 18

SE 90: 17

M 1:3 - 13

SE 94: 18

13–14 SE 78, 15–16 SE 86, 17 SE 90, 18 SE 94; 13 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





45


19 sek. B/kv. 35, 36, SE 31

32 sek. A/kv. 42, SE 83

Odlomek izvihanega ustja posode z ostenjem. Izdelava: na

Odlomek izvihanega ustja posode. Izdelava: na lončarskem

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

primesmi kremena, groga in zdrobljene keramike, zmerna

zdrobljene keramike, zmerna zrnatost. Zunanja površina:

zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko, konč-

površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje na faza oksidacijska. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: površine: črna, barva notranje površine: črna, barva preloma: temno sivorjava, barva notranje površine: oranžna, barva pre-

črna. Mere: dl. 2,2 cm, š. 3,2 cm, db. 0,7 cm, t. 2 g, št. kosov: 1.

loma: zelo temno siva. Mere: dl. 2,2 cm, š. 7,1 cm, db. 1,1 cm, t.

28 g, št. kosov: 2.

33 sek. A/kv. 42, SE 83

Lonec, odlomek ostenja. Izdelava: na lončarskem vretenu.

20 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 108

Lončarska masa: finozrnata glina s primesmi srebrne sljude, Novec. AE 3, Constantius II. (Constantius Gallus ali Iulianus), redka zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), 351–361 (?), RIC ?.

notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: redukcij-21 sek. B/kv. 42, SE 83, PN 104

sko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: temno siva, barva notranje površine: zelo temno siva, barva preloma: zelo te-Novec. AE 2, Constantius II. ali Constans, 348–361 (?), RIC ?.

mno siva. Okras: snop horizontalnih kanelur na ostenju. Mere: 22 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 51

dl. 4 cm, š. 4,3 cm, db. 0,4 cm, t. 6 g, št. kosov: 1.

Novec. Nedoločljiv, Constantius II, Constans, Constantius Gal-34 sek. A/kv. 42, SE 83

lus ali Iulianus, preluknjan (sekundarna uporaba).

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

23 sek. B/kv. 42, SE 83, PN 109

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

Novec. AE 3, Constantius II, Constans, Constantius Gallus ali primesmi zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površi-Iulianus, 348–361 (?), RIC ?.

na: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje 24 sek. A/kv. 41, SE 83, PN 54

površine: zelo temno rjava, barva notranje površine: temno

Novec. Sestertius, nedoločljiv, 1.–2. stoletje, Rom, RIC ?.

rjava do rjava, barva preloma: črna. Okras: dva horizontalna 25 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 81

vreza, med njima so vertikalni vtisi. Mere: dl. 5,5 cm, š. 4 cm, Novec. AE 2, nedoločljiv, druga polovica 4. stoletja, RIC ?.

db. 0,6 cm, pr. u. 13,3 cm, t. 28 g, št. kosov: 6.

26 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 77

35 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 91

Novec. AE 4, nedoločljiv, druga polovica 4. stoletja, RIC ?.

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Okrašeno s

kanelurami na ustju in vtisi na ostenju. Izdelava: na lončarskem 27 sek. B/kv. 42, SE 83, PN 107

vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

Novec. Centenionalis/AE 2, nedoločljiv, 4. stoletje, RIC ?.

kremena, groga in kalcijevega karbonata, obilna zrnatost.

28 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 84

Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja povr-

Novec. Centenionalis/AE 3, nedoločljiv, 4. stoletje, RIC ?.

šina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: zelo mehka. Barva zunanje površine: oranžna, barva notra-29 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 66

nje površine: oranžna, barva preloma: oranžna. Okras: dve

Novec. AE 3/AE 4, nedoločljiv, druga polovica 4. stoletja, RIC ?.

horizontalni kaneluri na zunanji strani ustja in poševni vtisi na 30 sek. A/kv. 42, SE 83

ostenju. Mere: dl. 5,3 cm, š. 5,2 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 16,4 cm, Lonec, odlomek ostenja. Izdelava: prostoročno. Lončarska

t. 1 g, št. kosov: 20.

masa: grobozrnata glina s primesmi kremena in zdrobljene

36 sek. A/kv. 42, SE 83

keramike, zmerna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba Vrč, odlomek ročaja. Izdelava: prostoročno. Lončarska masa: površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: drobnozrnata glina s primesmi zdrobljene keramike, zmer-redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: zelo

na zrnatost, zelo mazava. Zunanja površina: glajena (groba

temno rjava, barva notranje površine: temno rjava, barva

površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: preloma: rjava. Okras: snop slabo vidnih horizontalnih vrezov oksidacijsko. Trdota: zelo mehka. Barva zunanje površine:

na ostenju. Mere: dl. 4,3 cm, š. 3,6 cm, db. 0,6 cm, t. 5 g, št.

oranžna, barva preloma: oranžna. Okras: vertikalna kanelura kosov: 1.

po sredini ročaja. Mere: dl. 4,6 cm, š. 3,3 cm, db. 1,2 cm, t. 20

31 sek. B/kv. 42, SE 83

g, št. kosov: 1.

Lonec, odlomek ostenja. Izdelava: na lončarskem vretenu.

Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi kremena

in groga, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: črna,

barva notranje površine: temno rjava, barva preloma: črna.

Okras: horizontalno glavničenje na ostenju. Mere: dl. 3,4 cm, š.

5,3 cm, db. 0,5 cm, t. 6 g, št. kosov: 2.

46 Cikava, AAS 113, 2024

19

30

31

32

33

34

35

36

19 SE 31, 20–36 SE 83; merilo 1 : 2.





47


SE 31: 19


SE 83: 30 - 42

M 1:2

37 sek. A/kv. 42, SE 83

43 sek. A/kv. 41, SE 83, PN 53

Odlomek ravnega dna posode z ostenjem. Izdelava: na lončar-

Kovan železen žebelj (klin) s pravokotno glavico in trnom

skem vretenu. Lončarska masa: grobozrnata glina s primesmi

pravokotnega preseka. Mere: dl. 21,9 cm, š. 2,1 cm, db. 1,9 cm, zdrobljene keramike, zmerna zrnatost, zelo mazava. Zunanja

t. 102 g, št. kosov: 1.

površina: brisana (gladka površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: zelo mehka. Bar-44 sek. B/kv. 42, SE 83

va zunanje površine: svetlo oranžna, barva notranje površine: Kovan železen žebelj s pravokotno glavico in pravokotnim

oranžna, barva preloma: oranžna. Mere: dl. 3,2 cm, š. 5,5 cm, trnom. Močno korodirano. Mere: dl. 6,7 cm, š. 2,7 cm, db.

db. 0,9 cm, pr. dna 10 cm, t. 23 g, št. kosov: 1.

0,7 cm, t. 34 g, št. kosov: 3.

38 sek. B/kv. 42, SE 83

45 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 97

Odlomek prstanastega dna posode z ostenjem. Izdelava: na

Kovan železen žebelj s pravokotno glavico in trnom pravoko-

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

tnega preseka. Mere: dl. 8,8 cm, š. 2,5 cm, db. trna 0,7 cm, t.

primesmi groga, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana

21 g, št. kosov: 2.

(gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površi-46 sek. A/kv. 41, SE 83, PN 56

na). Žganje: oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje po-

Kovan železen žebelj z ovalno glavico in trnom pravokotnega vršine: sivorjava do svetlo oranžna, barva notranje površine: preseka. Mere: dl. 8,9 cm, š. 3,8 cm, db. trna 0,7 cm, t. 40 g, št.

siva, barva preloma: sivorjava. Mere: dl. 3 cm, š. 8,1 cm, db.

kosov: 2.

0,4 cm, pr. dna 11,5 cm, t. 43 g, št. kosov: 1.

47 sek. A/kv. 42, SE 83, PN 91

39 sek. B/kv. 42, SE 83

Kovan železen žebelj z okroglo glavico in trnom pravokotne-

Odlomek prstanastega dna posode z ostenjem. Izdelava: na

ga preseka. Močno korodirano. Mere: dl. 5 cm, š. 3,1 cm, db.

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

trna 0,8 cm, t. 24 g, št. kosov: 2.

s primesmi zdrobljene keramike, zmerna zrnatost. Zunanja

površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana 48 sek. B/kv. 42, SE 83, PN 111

(gladka površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacij-Svinčen predmet v obliki želoda. Mere: dl. 2 cm, š. 1,5 cm, t. 13

ska. Trdota: zelo mehka. Barva zunanje površine: svetlo rjava g, št. kosov: 1.

do siva, barva notranje površine: temno siva, barva preloma: 49 sek. A/kv. 40, SE 83

temno siva. Nanos: delno ohranjen rdečerumen premaz na

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

zunanji strani. Mere: dl. 3 cm, š. 7,3 cm, db. 0,5 cm, pr. dna lončarskem vretenu. Lončarska masa: finozrnata glina s prime-11,5 cm, t. 33 g, št. kosov: 1.

smi kremena in zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja 40 sek. B/kv. 42, SE 83

površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana Odlomek rahlo vbočenega dna posode z ostenjem. Izdelava:

(gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: zelo trda. Barva na lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

zunanje površine: sivorjava, barva notranje površine: črna, s primesmi kremena in zdrobljene keramike, zmerna zrnatost.

barva preloma: črna. Mere: dl. 3,1 cm, š. 3,6 cm, db. 0,5 cm, Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja povr-pr. u. 17,7 cm, t. 10 g, št. kosov: 1.

šina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: 50 sek. A/kv. 40, SE 83

mehka. Barva zunanje površine: rožnata, barva notranje

Odlomek izvihanega ustja posode. Izdelava: na lončarskem

površine: rožnata, barva preloma: rožnata. Mere: dl. 1,3 cm, š.

vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

4,9 cm, db. 0,3 cm, pr. dna 4 cm, t. 6 g, št. kosov: 1.

srebrne sljude, kremena in groga, obilna zrnatost. Zunanja

41 sek. B/kv. 42, SE 83

površina: brisana (gladka površina), notranja površina: glajena Odlomek ravnega dna posode z ostenjem, keramika tankih

(groba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacij-sten. Izdelava: na lončarskem vretenu. Lončarska masa: zelo ska. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva finozrnata glina s primesmi groga, redka zrnatost. Zunanja

notranje površine: sivorjava, barva preloma: temno siva. Mere: površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana dl. 2,8 cm, š. 2,8 cm, db. 0,5 cm, t. 5 g, št. kosov: 1.

(gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: zelo mehka.

Barva zunanje površine: svetlo siva, barva notranje površine: svetlo siva, barva preloma: svetlo siva. Nanos: slabo ohranjen temno siv premaz na zunanji strani. Mere: dl. 1,7 cm, š. 5,5 cm, db. 0,2 cm, pr. dna 3 cm, t. 16 g, št. kosov: 1.

42 sek. B/kv. 42, SE 83, PN 103

Steklena enoročajna čaša iz temno modrega stekla, odlomek

rahlo odebeljenega ustja z ostenjem in ročajem. Izdelava: prosto pihano. Mere: dl. 5 cm, š. 4,1 cm, db. 0,2 cm, pr. u. 9 cm, t.

12 g, št. kosov: 2.

48 Cikava, AAS 113, 2024

37

38

39

42

41

40

43

45

46

47

44

48

49

50

SE 31: 19

SE 83: 30 - 42

M 1:2

SE 83; merilo 1 : 2.





49


51 sek. I/kv. 24, SE 20

barva preloma: črna. Okras: snop horizontalnih kanelur na

Lonec, odlomek izvihanega ustja posode z ostenjem. Izdelava: ustju. Nanos: črn premaz na zunanji strani. Mere: dl. 2,2 cm, š.

na lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

8,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 28,6 cm, t. 22 g, št. kosov: 3.

s primesmi groga, zmerna zrnatost. Zunanja površina: brisana 57 sek. K/kv. 25, SE 20, PN 9

(gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površi-Bronast predmet. Mere: dl. 1,9 cm, š. 3,1 cm, db. 0,3 cm, t. 2 g, na). Žganje: oksidacijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: št. kosov: 1.

siva, barva notranje površine: siva, barva preloma: zelo svetlo siva. Mere: dl. 2,5 cm, š. 6,5 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 20 cm, t. 22

58 sek. E/kv. 46, SE 88

g, št. kosov: 1.

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

52 sek. J/kv. 25, SE 20

primesmi srebrne sljude in kremena, obilna zrnatost. Zunanja Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana čarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s pri-

(gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva mesmi kremena in groga, obilna zrnatost. Zunanja površina:

zunanje površine: temno siva, barva notranje površine: temno brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka siva, barva preloma: siva do črna. Mere: dl. 2,7 cm, š. 4,9 cm, površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda. Barva zunanje db. 0,4 cm, pr. u. 17,8 cm, t. 10 g, št. kosov: 1.

površine: svetlo rjava do črna, barva notranje površine: zelo temno rjava, barva preloma: črna. Mere: dl. 2,7 cm, š. 3,3 cm, 59 sek. E/kv. 46, SE 88

db. 0,3 cm, pr. u. 16,4 cm, t. 6 g, št. kosov: 1.

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

53 sek. K/kv. 25, SE 20

primesmi groga in kremena, zmerna zrnatost. Zunanja površi-

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

na: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska.

primesmi srebrne sljude, groga in kremena, obilna zrnatost.

Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva

Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja povr-

notranje površine: sivorjava, barva preloma: črna. Mere: dl.

šina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: 3,3 cm, š. 5,2 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 18,5 cm, t. 18 g, št. kosov: 1.

trda. Barva zunanje površine: siva, barva notranje površine: siva, barva preloma: svetlo rjava. Nanos: črn premaz na vratu posode na zunanji strani. Mere: dl. 2,6 cm, š. 6 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 13,8 cm, t. 10 g, št. kosov: 1.

54 sek. K/kv. 25, SE 20

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

primesmi srebrne sljude in kremena, obilna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: zelo trda. Barva zunanje površine: črna, barva notranje površine: črna, barva preloma: črna. Okras: vtisnjene pikice, pod katerimi sta dve horizontalni kaneluri. Mere: dl. 3,8 cm, š. 7 cm, db. 0,5 cm, pr.

u. 19,8 cm, t. 30 g, št. kosov: 1.

55 sek. J, K/kv. 25, SE 20

Skleda s klekastim trupom, odlomek izvihanega ustja z oste-

njem. Izdelava: na lončarskem vretenu. Lončarska masa: grobozrnata glina s primesmi srebrne sljude, kremena in zdrobljene keramike, obilna zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: trda. Barva zunanje površine: svetlo rjava do svetlo oranžna, barva notranje površine: svetlo rjava, barva preloma: črna. Mere: dl. 3,3 cm, š.

5,3 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 30,8 cm, t. 19 g, št. kosov: 1.

56 sek. J/kv. 25, SE 20

Skleda, odlomek uvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-

čarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s pri-

mesmi groga in kremena, obilna zrnatost. Zunanja površina:

brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: zelo temno siva, barva notranje površine: črna,

50 Cikava, AAS 113, 2024

51

52

53

54

55

56

57

58

59

51–57 SE 20, 58–59 SE 88; 57 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3.

SE 83: 43 - 50

M 1:2 - 43 - 50, 57

SE 20: 51 - 57

M 1:3 - 51 - 56





51


60 sek. D/kv. 47, SE 88

66 sek. G/kv. 23, SE 6

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

Skleda, odlomek ostenja. Izdelava: na lončarskem vretenu.

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

Lončarska masa: zelo grobozrnata glina s primesmi groga in

primesmi srebrne sljude, kremena in groga, obilna zrnatost.

zdrobljene keramike, obilna zrnatost. Zunanja površina: gla-Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površi-jena (groba površina), notranja površina: glajena (groba po-na: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza vršina). Žganje: nepopolno oksidacijsko. Trdota: zelo mehka.

oksidacijska. Trdota: trda. Barva zunanje površine: siva, barva Barva zunanje površine: svetlo rumeno rjava, barva notranje notranje površine: siva, barva preloma: temno siva. Mere: dl.

površine: svetlo rjava, barva preloma: svetlo rjava. Okras: 3,5 cm, š. 5 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 23,9 cm, t. 17 g, št. kosov: 1.

horizontalen žleb ter nečlenjeno rebro na ostenju. Mere: dl.

61 sek. A/kv. 46, 47, SE 88

5,7 cm, š. 9,9 cm, db. 0,8 cm, t. 57 g, št. kosov: 1.

Odlomek ravnega dna posode z ostenjem. Izdelava: na

67 sek. G/kv. 23, 24, SE 6

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

Odlomek izvihanega ustja posode z ostenjem. Izdelava: na

primesmi zdrobljene keramike in kremena, zmerna zrnatost.

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: primesmi srebrne sljude in kremena, zmerna zrnatost. Zunanja glajena (groba površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: zelo površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana trda. Barva zunanje površine: oranžna, barva notranje površi-

(gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda. Barva ne: oranžna, barva preloma: svetlo rjava. Mere: dl. 2,5 cm, š.

zunanje površine: temno rjava, barva notranje površine: zelo 4,3 cm, db. 0,6 cm, pr. dna 9 cm, t. 14 g, št. kosov: 1.

temno rjava, barva preloma: temno rjava.

62 sek. A/kv. 45, SE 88

68 sek. K, L/kv. 30, 31, SE 6

Lonec, odlomek izvihanega ustja posode z ostenjem. Izdelava: Odlomek odebeljenega ustja posode z ostenjem. Izdelava:

na lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

na lončarskem vretenu. Lončarska masa: grobozrnata glina

s primesmi srebrne sljude, kremena in groga, obilna zrnatost.

s primesmi srebrne sljude in zdrobljene keramike, zmerna

Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površi-zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja na: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza površina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Tr-oksidacijska. Trdota: trda. Barva zunanje površine: svetlo siva, dota: zelo mehka. Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva barva notranje površine: svetlo siva, barva preloma: temno

notranje površine: svetlo oranžna, barva preloma: svetlo oran-siva. Mere: dl. 3,7 cm, š. 5,5 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 20,2 cm, t.

žna. Mere: dl. 2,4 cm, š. 5,4 cm, db. 1 cm, pr. u. 19,8 cm, t. 14

19 g, št. kosov: 1.

g, št. kosov: 1.

63 sek. D/kv. 47, SE 88

69 čiščenje profila, SE 6

Pokrov, odlomek z ostenjem. Izdelava: na lončarskem vretenu.

Lonec, odlomek izvihanega ustja. Izdelava: na lončarskem

Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi srebrne

vretenu. Lončarska masa: finozrnata glina s primesmi srebrne sljude, kremena in groga, obilna zrnatost. Zunanja površina: sljude in groga, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana

glajena (groba površina), notranja površina: glajena (gro-

(gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površi-ba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska.

na). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: trda.

Trdota: trda. Barva zunanje površine: sivorjava, barva notranje Barva zunanje površine: rjava, barva notranje površine: črna, površine: sivorjava, barva preloma: temno siva. Mere: dl. 2 cm, barva preloma: črna. Mere: dl. 2,4 cm, š. 4,2 cm, db. 0,3 cm, š. 3,4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 22 cm, t. 6 g, št. kosov: 1.

pr. u. 17,4 cm, t. 5 g, št. kosov: 1.

64 sek. G/kv. 23, SE 6

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava:

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s prime-

smi srebrne sljude, kremena in kalcijevega karbonata, obilna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: črna, barva notranje površine: črna, barva preloma: črna. Okras: kratke poševne kanelure na prehodu iz vrata v rame. Mere: dl. 5 cm, š. 6,3 cm, db. 0,9 cm, pr. u. 21 cm, t. 38 g, št. kosov: 1.

65 sek. K, L/kv. 30, 31, SE 6

Lonec, odlomek izvihanega ustja. Izdelava: prostoročno. Lon-

čarska masa: drobnozrnata glina s primesmi kremena, obilna

zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: temno rjava, barva notranje

površine: temno rjava, barva preloma: temno rjava. Okras:

slabo vidni vrezi na ostenju? Mere: dl. 3 cm, š. 2,7 cm, db.

0,7 cm, t. 5 g, št. kosov: 1.

52 Cikava, AAS 113, 2024

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69

SE 88: 58 - 63

M 1:3

SE 6: 64 - 69

60–63 SE 88, 64–69 SE 6; merilo 1 : 3.





53


70 sek. K/kv. 25, SE 5

78 sek. B-H/kv. 41-43, SE 9

Vrč, odlomek izvihanega ustja z delom vratu. Izdelava: na

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

čarskem vretenu. Lončarska masa: finozrnata glina s primesmi s primesmi groga in zdrobljene keramike, redka zrnatost.

zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površi-glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza

na). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: oksidacijska. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo črna, barva notranje površine: zelo temno siva, barva prelo-rjava, barva notranje površine: svetlo rjava, barva preloma: ma: črna. Mere: dl. 1,6 cm, š. 3,2 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 15,4 cm, zelo temno siva. Mere: dl. 3,2 cm, š. 2,5 cm, db. 0,5 cm, pr. u.

t. 3 g, št. kosov: 1.

4,5 cm, t. 3 g, št. kosov: 1.

79 sek. G/kv. 43, SE 9

71 sek. K/kv. 25, SE 5

Lonec, odlomek izvihanega ustja. Izdelava: na lončarskem

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

srebrne sljude, groga in kremena, zmerna zrnatost. Zunanja

primesmi srebrne sljude in kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: brisana površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacijsko z dimljenjem v končni (gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda. Barva fazi. Trdota: trda. Barva zunanje površine: siva, barva notranje zunanje površine: črna, barva notranje površine: črna, barva površine: temno siva, barva preloma: svetlo rjava. Mere: dl.

preloma: črna. Mere: dl. 1,5 cm, š. 4,4 cm, db. 0,3 cm, pr. u.

1,9 cm, š. 3,6 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 19,6 cm, t. 6 g, št. kosov: 1.

14 cm, t. 4 g, št. kosov: 1.

80 sek. G/kv. 43, SE 9

72 sek. L/kv. 33, SE 5

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

primesmi srebrne sljude, kremena in zdrobljene keramike,

s primesmi kremena, groga in zdrobljene keramike, obilna

zmerna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcij-površina: glajena (groba površina). Žganje: oksidacijsko. Trdo-sko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: temno siva, barva ta: trda. Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva notranje notranje površine: temno siva, barva preloma: temno siva.

površine: svetlo rjava, barva preloma: svetlo rjava. Nanos: Mere: dl. 2,9 cm, š. 3,6 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 22 cm, t. 8 g, št.

črn premaz ali ostanki hrane?. Mere: dl. 3,6 cm, š. 5 cm, db.

kosov: 1.

0,5 cm, pr. u. 21, 5 cm, t. 18 g, št. kosov: 1.

81 sek. F/kv. 24, SE 2, PN 6

73 sek. H/kv. 25, SE 5

Keramična utež. Izdelava: prostoročno. Lončarska masa:

Moderen brus za koso. Mere: dl. 5,4 cm, š. 4,5 cm, db. 1,8 cm, drobnozrnata glina s primesmi groga in zdrobljene keramike, t. 82 g, št. kosov: 1.

zmerna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina).

74 sek. I/kv. 27, SE 9, PN 5

Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: rjava do temno rjava, barva preloma: temno rjava. Mere: dl.

Novec. Kreuzer, naslednice Svetega rimskega cesarstva,

3,7 cm, š. 4,8 cm, db. 3,1 cm, t. 45 g, št. kosov: 2.

Avstrijsko cesarstvo (1806–1867), Franc Jožef/Franz Joseph

I. (1848–1916) (Dedne dežele), 1851, Dunaj (=Wien), J. 1970, 286/1.

75 sek. B/kv. 32, SE 9

Skleda z zaobljenimi rameni, odlomek ostenja. Izdelava:

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba

površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: črna,

barva notranje površine: črna, barva preloma: črna. Mere: dl.

5,9 cm, š. 4,5 cm, db. 0,6 cm, t. 19 g, št. kosov: 4.

76 sek. B/kv. 33, SE 9, PN 1

Kamnito orodje – odbitek iz temno sivega kremena. Mere: dl.

2,4 cm, š. 2,5 cm, db. 1,2 cm, t. 4,3 g, št. kosov: 1.

77 sek. F/kv. 35, SE 9, PN 4

Ustje steklene posode z ozkim visokim vratom, odlomek

izvihanega, navznoter zapognjenega in sploščenega ustja in

vratu iz modro zelenega (naravno obarvanega) stekla. Izdela-va: prosto pihano. Mere: dl. 0,6 cm, š. 2,3 cm, db. 0,3 cm, t. 2

g, št. kosov: 1.

54 Cikava, AAS 113, 2024

70

71

73

72

75

76

77

78

79

80

81

70–73 SE 5, 75–80

SE 5: 70 - 73 SE 9, 81 SE 2; merilo 1 : 2.

SE 9: 75 - 80

SE 2: 81 - 85





55


M 1:2


82 sek. G/kv. 25, SE 2

88 sek. G/kv. 39, 40, SE 1

Lonec, odlomek ostenja. Izdelava: prostoročno. Lončar-

Odlomek ročaja posode. Izdelava: prostoročno. Lončarska

ska masa: drobnozrnata glina s primesmi kremena, obilna

masa: grobozrnata glina s primesmi zdrobljene keramike,

zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja zmerna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina).

površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: mehka.

mehka. Barva zunanje površine: zelo temno siva, barva notra-Barva zunanje površine: oranžna, barva preloma: črna. Mere: nje površine: sivorjava, barva preloma: zelo temno siva. Okras: dl. 3,6 cm, š. 2,9 cm, db. 1,2 cm, t. 13 g, št. kosov: 1.

valovnica na ostenju. Mere: dl. 3,6 cm, š. 3,8 cm, db. 1 cm, t.

13 g, št. kosov: 1.

89 sek. H/kv. 37, 38, SE 1

Odlomek ostenja posode s cilindričnim držajem. Izdelava:

83 sek. G/kv. 25, SE 2

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba

čarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s pri-

površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: mesmi kremena, zmerna zrnatost. Zunanja površina: brisana

redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: temno

(gladka površina), notranja površina: glajena (groba površina).

siva, barva notranje površine: temno siva, barva preloma:

Žganje: oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: temno siva. Mere: dl. 3,1 cm, š. 4,2 cm, db. 0,5 cm, t. 10 g, št.

rjava, barva notranje površine: sivorjava, barva preloma: rjava.

kosov: 1.

Mere: dl. 3 cm, š. 6,8 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 19 cm, t. 25 g, št.

kosov: 2.

90 sek. B/kv. 30, SE 1

Odlomek ostenja posode s cilindričnim držajem. Izdelava:

84 sek. F/kv. 25, SE 2

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s prime-

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

smi groga, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: primesmi srebrne sljude, kremena in zdrobljene keramike,

redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: črna,

zmerna zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), barva notranje površine: črna, barva preloma: črna. Mere: dl.

notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacij-3,3 cm, š. 3,6 cm, db. 0,7 cm, t. 13 g, št. kosov: 2.

sko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: siva, barva notranje površine: siva, barva preloma: svetlo siva. Mere: dl. 2,4 cm, š.

91 sek. D/kv. 29, SE 1, PN 2

5,7 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 21 cm, t. 14 g, št. kosov: 1.

Kamnit odbitek ali kresilo iz temno sivega kremena.

85 sek. F/kv. 25, SE 2

92 sek. A/kv. 41, SE 1, PN 32

Lonec, odlomek izvihanega ustja. Izdelava: na lončarskem vre-Kamnit odbitek iz svetlo sivega kremena. Mere: dl. 2,7 cm, š.

tenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi srebrne 2,1 cm, db. 0,8 cm, t. 5,1 g, št. kosov: 1.

sljude, kremena in zdrobljene keramike, zmerna zrnatost. Zu-93 sek. H/kv. 37, 38, SE 1

nanja površina: brisana (gladka površina), notranja površina: Skleda, odlomek rahlo izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: brisana (gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda.

prostoročno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

Barva zunanje površine: temno siva, barva notranje površine: kremena in zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja povr-temno siva, barva preloma: temno siva. Mere: dl. 2 cm, š.

šina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba 3,8 cm, db. 0,6 cm, t. 10 g, št. kosov: 1.

površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: 86 sek. H/kv. 37, 38, SE 1

mehka. Barva zunanje površine: sivorjava, barva notranje po-Odlomek ostenja posode z držajem. Izdelava: prostoročno.

vršine: sivorjava, barva preloma: temno siva. Mere: dl. 4 cm, š.

Lončarska masa: grobozrnata glina s primesmi zdrobljene

4,6 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 18,1 cm, t. 14 g, št. kosov: 3.

keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba

94 sek. J/kv. 39, SE 1

površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: Odlomek ravnega dna posode z ostenjem. Izdelava: pro-oksidacijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo storočno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

rjava, barva notranje površine: rjava, barva preloma: svetlo zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena rjava. Mere: dl. 5 cm, š. 7,3 cm, db. 0,8 cm, t. 47 g, št. kosov: 1.

(groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

87 sek. E/kv. 33, SE 1

Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: mehka.

Odlomek trakastega ročaja posode. Izdelava: prostoročno.

Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva notranje površine: Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi srebrne

rjava, barva preloma: temno siva. Mere: dl. 2,5 cm, š. 5,3 cm, sljude, groga in zdrobljene keramike, obilna zrnatost. Zunanja db. 0,8 cm, pr. dna 10 cm, t. 14 g, št. kosov: 1.

površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: oranžna, barva

notranje površine: rjava do oranžna, barva preloma: zelo

temno siva. Mere: dl. 5,4 cm, š. 4,2 cm, db. 1,4 cm, t. 26 g, št.

kosov: 1.

56 Cikava, AAS 113, 2024

82

83

84

85

86

87

88

89

90

91

92

93

94

82–85 SE 2, 86–94 SE 1; 93–94 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2.





57


95 sek. B/kv. 30, SE 1

100 nedoločen sektor, SE 1

Melnica, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: grobozrnata glina s pri-lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

mesmi groga in zdrobljene keramike, obilna zrnatost. Zunanja primesmi kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površi-

(gladka površina). Žganje: nepopolno oksidacijsko. Trdota:

na). Žganje: oksidacijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: zelo mehka. Barva zunanje površine: svetlo oranžna, barva

temno siva, barva notranje površine: siva, barva preloma:

notranje površine: svetlo rjava do svetlo siva, barva preloma: svetlo siva. Mere: dl. 2,5 cm, š. 5,7 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 15, svetlo siva. Nanos: zelo slabo ohranjen rumeno rjav lošč na 8 cm, t. 19 g, št. kosov: 1.

zunanji strani ustja. Mere: dl. 2,3 cm, š. 6,6 cm, db. 1 cm, pr. u.

25 cm, t. 29 g, št. kosov: 1.

101 sek. K/kv. 40, SE 1

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

96 sek. G/kv. 39, 40, SE 1

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina

Pokrov, odlomek ustja z ostenjem. Izdelava: na lončarskem

s primesmi kremena, zmerna zrnatost. Zunanja površina:

vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka srebrne sljude, groga in kremena, obilna zrnatost. Zunanja

površina). Žganje: oksidacijsko z dimljenjem v končni fazi.

površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena Trdota: zelo trda. Barva zunanje površine: črna, barva notranje (groba površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: trda. Barva površine: črna, barva preloma: svetlo siva. Okras: dve hori-zunanje površine: temno siva, barva notranje površine: temno zontalni kaneluri pod ustjem in plitvi vtisi na ostenju. Mere: dl.

siva do rjava, barva preloma: rjava. Mere: najv. pr. 21,3 cm, 3 cm, š. 5,6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 22,3 cm, t. 21 g, št. kosov: 1.

dl. 3,7 cm, š. 3,5 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 20,7 cm, t. 10 g, št.

kosov: 1.

102 sek. O/kv. 43, SE 1

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

97 sek. H/kv. 26, SE

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-primesmi srebrne sljude, groga in kremena, obilna zrnatost.

čarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s pri-

Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površimesmi zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: na: brisana (gladka površina). Žganje: redukcijsko, končna faza brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka oksidacijska. Trdota: trda. Barva zunanje površine: siva, barva površina). Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdo-notranje površine: svetlo siva, barva preloma: siva. Okras: ta: trda. Barva zunanje površine: svetlo rjava, barva notranje horizontalna vreza na ostenju. Mere: dl. 3,2 cm, š. 6,7 cm, db.

površine: svetlo oranžna, barva preloma: temno siva. Mere: dl. 0,6 cm, pr. u. 20,2 cm, t. 21 g, št. kosov: 1.

2,6 cm, š. 4 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 18 cm, t. 7 g, št. kosov: 1.

103 sek. I/kv. 27, SE 1

98 sek. H/kv. 27, SE 1

Skleda, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: pro-

čarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s prime-storočno. Lončarska masa: drobnozrnata glina s primesmi

smi kremena, obilna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba zdrobljene keramike, redka zrnatost. Zunanja površina: glajena površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

redukcijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: temno siva, Žganje: redukcijsko, končna faza oksidacijska. Trdota: mehka.

barva notranje površine: sivorjava, barva preloma: temno siva.

Barva zunanje površine: rjava, barva notranje površine: rjava, Okras: horizontalna kanelura na ostenju. Mere: dl. 5,1 cm, š.

barva preloma: črna. Mere: dl. 5,5 cm, š. 9,2 cm, db. 0,8 cm, 6,2 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 30,7 cm, t. 33 g, št. kosov: 1.

pr. u. 16, 2 cm, t. 40 g, št. kosov: 2.

99 nedoločen sektor, SE 1

Lonec, odlomek izvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na lon-

čarskem vretenu. Lončarska masa: finozrnata glina s primesmi srebrne sljude in kremena, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: črna, barva notranje površine: črna, barva preloma: črna. Mere: dl. 2,4 cm, š. 3,3 cm, db. 0,4 cm, pr. u. 16 cm, t.

6 g, št. kosov: 1.

58 Cikava, AAS 113, 2024

95

96

98

97

100

99

101

102

103

SE 1; 102–103 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3.

M 1:2 - 86 - 92

M 1:3 - 93 - 101

SE 1





59


104 sek. L/kv. 26, SE 1

Skleda, odlomek uvihanega ustja z ostenjem. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

primesmi kremena in groga, redka zrnatost. Zunanja površina: brisana (gladka površina), notranja površina: brisana (gladka površina). Žganje: oksidacijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: svetlo siva, barva notranje površine: svetlo siva, barva preloma: zelo svetlo siva. Okras: dve horizontalni kaneluri na ustju. Mere: dl. 3,1 cm, š. 5,5 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 24, 5 cm, t. 16 g, št. kosov: 1.

105 sek. L/kv. 31, SE 1

Lonec, odlomek dna. Izdelava: na lončarskem vretenu. Lon-

čarska masa: drobnozrnata glina s primesmi kremena in zdro-

bljene keramike, zmerna zrnatost. Zunanja površina: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina).

Žganje: stihijsko. Trdota: trda. Barva zunanje površine: svetlo rjava do siva, barva notranje površine: temno siva do siva, barva preloma: svetlo rjava so siva. Okras: na zunanji strani dna je odtis lončarskega znaka – križ, očrtan s krožnico. Mere: dl. 1,1 cm, š. 10 cm, db. 1 cm, t. 73 g, št. kosov: 1.

106 sek. A/kv. 44, SE 1, PN 59

Lonec, odlomek dna z lončarskim znakom. Izdelava: na

lončarskem vretenu. Lončarska masa: drobnozrnata glina s

primesmi groga in kremena, obilna zrnatost. Zunanja površi-

na: glajena (groba površina), notranja površina: glajena (groba površina). Žganje: redukcijsko. Trdota: mehka. Barva zunanje površine: svetlo siva, barva notranje površine: siva do temno siva, barva preloma: siva. Okras: na zunanji strani dna je odtis lončarskega znaka – križ, očrtan s krožnico. Mere: dl. 6,2 cm, š. 6 cm, db. 0,8 cm, t. 31 g, št. kosov: 1.

107 nedoločen sektor, SE 1

Železen nož s trnastim nastavkom za ročaj. Mere: dl. 10,9 cm, š. 2,2 cm, db. 0,5 cm, t. 20 g, št. kosov: 1.

108 sek. C/kv. 28, SE 1, PN 3

Železen nož s trnastim nastavkom za ročaj. Močno korodira-

no. Mere: dl. 9 cm, š. 2,2 cm, db. 0,7 cm, t. 12 g, št. kosov: 1.

109 nedoločen sektor, SE 1

Ostanki minometne mine. Delno ohranjen rep mine. Material:

aluminijeva zlitina. Mere: dl. 6,2 cm, š. 4,5 cm, db. 0,4 cm, t.

38 g, št. kosov: 1.

110 sek. B/kv. 31, SE 1, PN 31

Novec. 10 Centesimi, Italija/Italia, Vittorio Emanuele III

(1900–1946), 1941, Rim (= Roma), G. 2010, 253.

111 sek. I/kv. 27, SE 1, PN 21

Novec. Dinar, Federativna ljudska republika Jugoslavija

(1945–1963), 1945, Beograd, M. 2006, 21.

112 sek. G/kv. 45, SE 48, PN 42

Novec. As, L. Verus, 162–163, Rom, RIC 1350–1355.

60 Cikava, AAS 113, 2024

104

105

106

107

108

109

SE 1, merilo 1 : 2.

SE 1

M 1:2





61