148
Poročila o dnin društva in zborovanjih
ARHIVI XVII 1994
la so prcmalc znana i ri cenjcna pri Širii publiki V novejši strokovni literaturi in pri revalorizaciji ameriškega filma se njegovemu filmskemu delu namenja prostor, ki ga zasluži. Najnazornejsi primer podcc-njevama je to, da v navadnih filmskih enciklopedijah splch m omamen. S svojimi filmi, ki so mcšanica komedije, mjnzikla in melodrame, .zredno prefinjeno in z bogatim filmskim jezikom prikazuje lakiatno družbo Socialno kritično obravnava odnos ined pripadniki raz!:ïnih slojev ;n neolepšano prikazuje živ-jjenje v revnih četrtih ameriških mest.
William Wyler je nekaj čisto dnigege Eden najbolj cenjenih ameriških režiserjev in to predvsem v zvočnem obdobiu - režija z Oskarji ovenčanega Ren Hurja - sc je pokazal kot režiser kratkometražnih "estemov (v dolžini :>d do 60 mini it) vi. svojega zgodnjega obdobja, ko je delal za podjetje Universal.
Rcstavrirani in na novo najdeni filmi so bili pri Ca as n i v programu. Ogledali îmo si resta vri rani film Maxa Lindcrja. iz leta 1909 (Les siipriscs dc 1'amonr) in Gnilia Antamara h leta 1911 (Pinoeeliio). Oba sia bila restavrirana v nacionalni kinoteki v Rimu. Na novo najdena in prikazana sta bila dva filma George-a Mchesn izlet 1S0I in 1902.
Na programu 30 bila Se druga presenečenja. Tako ¿mo videli prvi film eneg^ največjih režiserjev vseh Ca-.o*' Davida W. GrifTitha iz leta 1908 z naslovom Doline dogodivščine, kjer se že kaže njegovo mojstrstvo pr montaži ':n delu s kamero. Med osialimi smo /idoli prvi film Grete Garbr v ZDA iz leta 1926 p"d naslovom 1 binez1 torrent. Španski film El negro que tema cl alma blam-a iz leta 1926 je melodramatična zgodba z močnim rasističnim podtonom. Poliski film iz leta 1917 s Polo Negri, eno največjih zvezd v Fvropi v dvaisetih letih. Omcnii bi še film Lupu Prcka Mr. Wu iz leta 1918, ki jc ekspre-sionisticno podana zgodba o maščevanju očeta nad hčerinim ljubimcem. Zelo pLasticno je p'ikazan nidi odnos med dvema rasama (belo .n riimeno).
Tako bi zaključi i pregled filmskega programa.
V času tn.janja Dncvov je biia v avli kina Verdi na ogled razstava o začetkih komedije, ki ima svoje kore nine že v komediji dcH'artc m v izročilih evropskega in ameriškega vaneteja.
Organizacija Dncvov je bila na visaki ravni. Udeležencev jc bilo okoli 600 in so pr šli iz vseh koncev sveta. Vse predstave so bile v linu Vera i v središču Pordei lOneja. Predstave so se titele ob 9. uri in so trajale dc 12.30, se nadaljevale ob 14 *^0 in trajale do 18.10. Vsak večer so bile nočne predstave, ki so se ruuele ob 21 uri in trajale do 24,30. Vsi filmi so imeli glasbeno spremljavo na kiavnju, razen prvega dne, ko je b'l prikazan film Lonesome, za katerega je originalno parti Inro napisal in v živo izvajal Alloy Orchestra. Indijski filmi so imeii glasbeno spremljavo orkestra, k: jc izvajal glasbo na originalnih inštrn mentih, Doživetje jc bilo zares enkratno
Dnevi so s svojim bogatim programom pomenili enkratno doživetje. Seznanili smo se s slabo poznanimi ali zanemarjenimi filrr iti nji ho vir.) i ustvarjalci. Kvaliteta le-teh doslikrat ni bila manjša od mzvpiiih filmov Prevečkrat smo seznanjeni le z "glavno" film-
sko produkcijo in pozabljamo, da obstaja tudi l.i. pro-dnkeij? B, v kateri so ustvarjali ustvarjalci; ki so nato pristali v "glavni" prodnkciii.
Gledanje ncm;li filmov se razlikuje od gledanja zvočnih filmov. Gledalce je pji prvih bolj pozoren na igro igmlcsv, gibanje kamera in montažo kot pri zvočnem filmu, kjer ga dostikrat preplavi govor in glasba.
Zato so takšni Dnevi kot v Pordcnoncju zelo pomembni za vse k' se ukvarjajo s filmom, od raziskovalcev do arliivistov. Takšne predstavitve filmov nam Se enkrat kažejo, da je nemi film snako'Tcdcn r'oč nemu.
Šc nekr*i besed o programi1 Dncvov v letu 1995 ob stoletnici filma, Predvideni program obsega:
1.	Fikcija/Ncfikciia; Raziskovalni program
2.	Henry King, leteči režiser (tlic Fl/ing Director) ameriški režiser z več kot 100 posnetimi filmi
3.	P-onirja animacije, Max in Davc Flcishcr - ino-va'oria in vodilna svetovno figurativna animatorja
4 Thomas Al va lidisor: Iznajdba kamere
5.	1 .a Cinémathèque Frençai;c: rantdni filnu
6.	Karikature m komični strip na filmu, 1895-1915
7.	Kitajski in češki lemi film
8.	Otto Mcssncr Maček Fciiks
9.	Zgodovina barvnega filma
10 Jolin Randclpli lîray ameriški animator, producen! in inovator na področju animacije 11. Epični vesterni dvajsetih let 12 Avtoiji fantastike
13.	Evropski pionirji
14.	lîlar.chc Swsct - zelo pomembna ameriška filmska igralka nemega oodebja «d leta 19^9-1915, igralka C' W. Griffilhr
15.	Projekt D.W Griffnh
16.	Dežela Sovictov: Dzi^a Vcrtov in njegovi sedob-niki
17.	Herbert lîrcnon - amerški režiser z največ posne-t'mi filmi iz nemega obdobja (okoli 30C naslovov).
Vladimir Snnčič
Evidentiranje slovenskih Študentov v arhivu Visnkt tehniške Sok' v Pragi
Od 23. majr. do 3. junija 1994 sva Brane Kozina in Branke Radnloviič evidentirala gradivo pomembno za slo"cnsko zgodov.no v arhivu Češke visoke IchniŠkc šolt v Pragi (Češke vysokč učeni icchnickc v Pr,ize). Tam sva evidentirala slovenske študente in Siudcntc s slovenskega ozemlji1, k: so Študirali na Visoki tehniški Soli.
Pri pregledu evidenc o vpisanih štuacnlih na Visoki tciiniški šoli in evidentiranji! slovenskih študentov se jc v nekaj primenh pojavila dilema, kateri 50 in kferi i:,med cvioentiramh šludentov niso Slo-venei. Če b se pri tem odločila samo za šludemc z ozemlji današnje Slovenec, bi zpadio kar rekaj "pravih" Slovencev iz seznama, predvsem listih, ki so
ARHIVI XVII ] 094
Poročila o delu društva m zborov,! ni m
149
prihajali z Goriške in Trjta. Po drugi strani pa je med tišjimi; ki so prihajali iz Kranjske n slovenskega dela Štajerske kar nekaj "akih, ki v nobenem primeru niso b'li slovenske narodnosti, kar jc razvidno n njihove naeionalne Dripadnost'. Zaradi lega sva se odločila za evidenliranic vseh, ne sjl^dc na narodno pripadnost, k so pri haija I i z ozemlja Republike Slovenije m vseh listih Slovencev iz današnjega zamejstva (Op. seznam eviGcnliranih šmdenlov bo objavljen po koncu evidcmiranja).
Nastanek h i razvoj politehnike i' Progi
'A-ičetck načrtnega izobraževanja tehničnega krdra na Češkem je tesno povezano z inženirjem Cristinnoin Josefom Willenbergom (1655-1730), pn'im profesorjem inženirskih disciplin (piedmelov) v Pragi. Leta 1706 je dob il naziv cejarsk' inženir, že naslednje leto p? jc b;l s cesarskim dekrelom imenovan za profesorja
Pomar jkanje finančnih sredstev ter nekatere druge okoliščine so bile vzrok, da jc bila šele 9. 1). 1717 ustanovljena stanovska inženirska šola v Pragi (Sla-vovska inzenyrska ¿kola v Prazc), \Villenberg pr. imenovan za prvega profesorja. Šola jc bi.a prvo leto enoletna, že naslednje leio pa dvoletna. Študenti :io se seznanili z naslednjimi predmeti: geodezijo, male-mat;koT geometrijo in tiigonomelrijo. Teoretična znanj.i so pozneje morali potrditi lnd; v praksi po končanem šludijn pa so opra vljali zaključni izpit.
Nekateri štucicnli so bili tudi slušatelji Karlove univerze.
Leta 1723 so začeli tudi s poučevanjem mehanike,
Po UMIcnbergovi upokojitvi je mesto profesoric prevzel Jan Ferdinand Sehor (1(386-1767), ki je S svojimi izkušnjami, pridobljenimi v Rimu, predvsem na področju arliiteklure in matematike v učni program vpeljal še naslednic predmete1 statiko in h droitatiko. hidravliko, nauk o mostovih, opliko, geografijo tehnično risanje in eivilnc gradbeništvo (eivilni inže-n.rj i.
Sehor jc leta ¡733 napisal za potrebe študija tudi matctr.aiični priročnik, trajanje šli nI i ¡a se ji v njegovem času razširilo na tri leta.
Sehorov naslednik l;ranlisek Antonin Linhart ll«r-get (H4M800) jc bil imenovan za profesorja led 1767. llcrgcl je kot slrokovr.jak veliko prispeval k razvoiu tehnike na gospoda iskcm področju, ki je bila do tedai v razmerju do vojaške lehnikc v zelo podrobnem poloniju.
V prvem ¡ciniku so študenti poslušali predavanja iz matemalikc z aphkaeijami, v drugem statiko, irvtic-maliko, hidrcslaiiko ter hidravliko in v Ircticm ci"ilno 'n vojaške gradbeništvo.
Kmtek Las (hta 1787) jc bila šola priključena praški nniverzi, in sieer filozofski Jakulteu, vendar je km. 'n spet dobila svoje avtonomij j.
Šele z cesarskim dekretom z dnt 14. 3. 1801 je bila ustanovljena san.ostojna šola politehnika. Pouk na šoli se je začel leta 1806, kat-dro ia jo prev cl profesor GeMner. V šolskem lelu 1806/1 SO"7 jc poli-
tehnika ob'skovalc skupai 106 študentov, že čez deret lel pa se je Sledilo šlnticnlov potrojilo
Praška polilchnika je lako postala samos*ojna poli-lehniškr. šola (do ledaj k samestejna katednih v okviru praSkc univerze z imenovanimi profesorji, ki so poučevali posamezne predmete in speealizaeije. '
Lela 18l5je politelinikr poslala samostojna visoka Šola, z naslednjimi predmeti (do t"daj je bila v seslavu univerze): elementarna mutemntika. geometrija, leh-nično risanje, mehanika, hidravlika kem.ja, slroje-gradnja, gospodarska ekonoir ja in mineralogija.
V začetku 60. let prejšnjega stoletja se je na Češkem začel uvajali sistem študiia na realkah (višjih
-	triletnih in nižjih - dvoletnih), k so dale dobre osnove, predvsem pri študiju matematike tudi za bodoče študente politehnike,
Velik korak napre- v zgodo/im razvoja češke politehnike pomeni sprejetje Organizacijskega stalu-t» Šole le'a 1863. Omenjeni slaiuljc rezulla! političnih sprememb takratnega časa (konee absolutizma) ler dela treh tedi.j voc1 Inih predavateljev na politehniki fJelinek, Skuliersky in Kolika). Siniu) jc bii pripnv-Ijcn po vzoru ledaj najmod :mejših visokih teliniškin šol v livropi (Karlsruhc, Hannover...).
Organizacijski stalni je bil pravzaprav "magna tarta" tedanje politehnike, ki je med drugim določal 24 pmfes^rskih mest, od tega 12 češkim profesorjem.
Politehnika se je preoblikovala v dvojezični inštitut, kjer sla bila enakopravno priznana češki in nemški jezik.
Politehniko so sestavljale šlin študijske smeri, in sieer
-	eestni in m«stovni oddelek gradbeni oddelek
stroim oddelek in
-	kcmijsko-telinolo^ki oddelek
Dotedanji naziv direktorji, se je preimenoval v naziv rektorja, kije HI imenovan za eno šolsko leto in tudi nasploh je dobila politehnika vse osiale značilnosti višjih šol 7. uglednim predavatelji, ki so bili v tem času v preeejšnji meri predvsem Čehi, kar je privedlo dc večjih al. manjših konfliktov, ki so se kazati tudi v demonstracijah za uporab^ češkega jc-zika; ne samo na poliieltniKi, pač pa tudi v okviru eelotne praške univerze
Pojlcdiea nesoglasij je bila (14. 5. 1869) ločitev do ledaj enolnc politehnike v Pragi na dve samostojni šoli, in sicer češko in nem*ko. Glavni problemi, ki so se pokazali po razdelitvi, sc bili na češki strani v glr.vnem zvezani z finančn mi ležavami (plače profesorjev, lilcralnra, učbeniki...), kajti deželni zbor, kije o tem odločal, j-; b'l še vedno v rokah Nemcev, preecjinjc ležave pa so sc vsaj v začelnih Irlih pokazale tudi v pomanjkanju lastne strokovne lermino-logijc, zato se je se nekaj čara uporabljala nemška. Prav razdelitev Visoke tehniška šole jt porrenila za čelno faro ni7delitve praške (Karlove) univerze lela 1882
ProJesorki zbor je pod vodstvom rektorja Hauss manna v Šolskem letu 1869/1870 štel d"anajst rednih in dva izredna profesorja ter 27 asistentov in je skrbel za izobraževanje 556 študentov, kolikor jih je bilo v
150
Poročila o delu drušiva in zborovanj in
ARHIVI XVII 1094
tem 'ctu vpisanih na češki pclitehriki (leto poprej še v skupni češko-nemški skupaj 749)
V	letu 1869 jc na predlog protčsoria deskriptivne geometrije TiHcrja pršlo do manjših dopolnil oz. sprememb v statutu, večje spremembe, ki jo se nanašale na konkretne pogoje za sprejem na politehniko pa so iz*'cdh leta 1875. Tedaj je bile med drugim t ud. določeno, daje najnižja starostna meja za vpis na politehnike 18 let.
Profesorski zbor je poskušal tudi 'enačiti absolvente politehnike z drugimi absolventi takratne univerze, vendar je politch"iki šele v začetku 20 koletja uspelo, da je študent po naključnem izpitu dobil naziv doktor tehniških znanosti, šele leta 1917 pa je bi' uveden naziv inženir.
Piedincinik seje do leta 1918 pogdsto spreminjal, kar je bile med drugim posledica tehnološkega razvoja, ki je bil v zadnjih desetletjih 19. stol. in v letih dc propada monarhije ogromen. Uvedeni so bil no 'i študijsk predmeti ali vsaj posebni kursi, ki so posredovali študentom najnovejša spoznanja in i. ume (kli-matologija, meteorologija, monianistika., gospodarsko pravo..,).
V	80. leiih se je število študcn*ov politehnike skoraj prepolovilo. Tako je bilo leia 1882 še 628, leta 1887 pa le še 31 iS vpisan.h študentov, kar je bilo gotovo posledica gospodarsko kiiie. Vendar seje že leta 1895 število študentov zopet povzpelo na 725 in potem vse do leta 1914 prstopno naraščalo. (v šol. letu 1913/1914 skupaj 2898). Vzrok temu so bile dodatne potrebe razvijajoče se industrije ter s tem v zvezi povečanic Števila štipendij I i so študentom omogočale vsaj zadovoljiv socialni status. Zde sc je povečalo predvsem število študentov s Slovaške in Moravske ter drugih slo"anskili pokrajin v oki int habsburške monarhije pa tudi iz balksnskili držav. Veliko je bilo študentov iz Bolgarije, Makedonije, Poljake. Dalrmcjc, Hrvatske, Srb je pa tudi iz dežel današnje Slovenije
V	90 letih sc je že izoblikovala in utrdila češka terminologija na tem področju.
Povečale sc jc tudi število rednih profesorjev (skupaj 19) in docentov (skupaj 15) na politehnik., ki so konce 80. in v začetku 90. let skupaj predavali okoli 90 predmetov in specializacij.
Glavni predmeti so bi':; matematika, geologija, mineralogija, kemiia, fizika, mehanska tehnologija, strojegradnja, arhitektura in ornamentika, geodezija, pedegogika, deskriptivna geometnjr, paleontologija, agronomija, gospodarska ekonomija, zoologija, češki in tuji jeziki (angleški, madžarski )-
Leta 1899 jc bila v Brni ustanovljena druga češka politehnik? vendar sc kljub temu število študentov politehnike v PraLi ni zmanjšalo, nasprotno, število študentov politehnike sc jc v tem letu po/ečalo na 1179.
Velike spremembe in prilagoditev razmeram je zahtevala prva svetovna vojna, ker je bilo veliko Študentov vpoklicanih v vojsko- Od vpisanih 1898 v letu 1914 jih je politehniko v letu 1916 obiskovalo le še ii83. Prav v tem času jc tudi prišlo dc velike generacijske zamenjave profesorjev, saj jt profesorsko
službo nastapilo prec;j novih oseb, s katerimi jc povezana. češka politehnika. V šolskem letu 1917/1918 sc jc število študentov na politehniki spet približalo picdvojnemu stanj:-. Nekateri k so prekinili Študij zaradi vojne, so poleg rednega študijskega programa ob.skovali ludt posamezne dopolnilne tečaje, ki so omogočali mtrejši zaključek Šolanja.
Z razglasitvijo samostojne češkoslovaške republike leia 191S jc prišlo tudi do reforme študija tclinikc, ki jc takrat imela za zagon lastne industrije prav po zaslugi politehnike dovolj lastnega strokuvnega kadra (tehnične inteligence).
P'i.flovnujc z etiitertceititi in i ra/e v vi ti ene lil/ visoki tehniški Šoli i' Prai^i
Na visoki telili iški šoli v Pragi, ki je Kila ustanovljena v začetku 18. stoletja (1718) kot inženirska šola, sva pregledovala kataloge (llanptkatalog) vpisanih študentov od leta 1831 do šoiskega leta I9C4/ 1905 Pregledala sva 123 knjig evidenc. Jezik in pisava sta do razdelitve visoke šole na čeSko in nemško v šolskem letu 1868/69 le nemška. Od razdelitve naprej sva pregledovala le kataloge češke visoke tehniške šole, tako da za naslednja leta ostane poleg dokončanja evidentiranja na češki visoki šoli še pregled evidenc nemške Visoke tehniške šole, ki jc vzporedno obstajala vse do leta 1945. Poleg tega bi bilo koristno pregledali Sc vpisne evidence Visoke tehniške šole v Brnu na Moravskcm. Tudi na tej šoli ic bi'o po pripovedovanji' gostiteljev precej študentov iz Slovenije.
Prva ohranjena evidenca s slnSatelji Visoke tehniške šole (ČVlUrtlje vpisnik za šolsko 'clo 1831 z naslovom Katalog (Landwirtschaft). Študenti so vpisani po abecednem vrstr.cm redu. Prostoi za vpis posameznega študenta obsega naslednje rubrike: ime in priimek učenca; starost; rojstni kraj, okrožje in dežela; ime, stan m kraj bivanja očeta; pred izobrazba; prehodne doiočbe; navade; versko p rep.'ič a nje (v okviru te r.ib.ikc sta še podrubriki napredek in pridnost); napredek (učni uspeti); in rubrika pridnost; opombe. R.ibrike se raztezajo na dveh straneh kataloga. Jezik je bil nemški vse do šolskega leta 1868/69, ko je prišlo do razdelitve.
Drug. pregledani katalog za isto šolsko letuje imel že razčlenjeno notranjo strukturo in jc bil razdeljen na tri samostojne enote glede na Studijsko smer. 1'rvi del z naslovom Katalog über die Hörer der Aritmethik und Algebra und praktische Geometrie und Trgo-nomdric nach dein ersten und zweiten Semester des Schuljahres 1831 jc zaobsegel slušatelje teh pred metov, v dr.igcm delu so sc nahajali študenti mehanike m hidravlike, v tretjem pa Študenti specialne tehnične k ;mijc.
Na začetku vsakega dc'a kataloga so zbrani skupni podatki o nacionalni oz. deželni pripadnosti slušateljev. V veliki večin so bih študenti po narodni pripadnosti predvsem Čehi in Moravci.
V naslednjih letih je katalog obdržal svojo obliko s tem, da so sc pojavljale neve študijske smeri kol Wasscrbauknnst (vodre gradnje), Verv/altungskundc
ARHIVI XVII \994
PcroCiln o delu društva m zborovanji!,
Ci
der Landgüter (uprava deželne imovine), Banknnsl-schule (umetne gradnje), Allgemeine Chemie (splošna kemija), Maschinenlehre in Jahrgangc (strojništva), Miticralcgic (mineralogija).
Do oelnc spremembe nrslova kataloga pri Jc v Studijskem letu 1851.'52, ko se naslov glasi Katalog der Studierenden am ständischen polytcehm eben Institute zu Prag im Sehuljaiirc 1851/5?.. Vse i^isne Tibrikc pa ostanejo nespremenjene, s tem da se pojav Ij-ijo vedno novi piedmcti kot mehanika; zoologija in botanika, -isja matematika in med ostidimi tudi češčina koi poseben predmet.
V Šolskem letu 185?/5.3 se je poleg lubiikc deželna pripadnost ilodatno uvedla rubrika nacionalna pripadnost. V i M ein šolskem letu se uvede šc ena nova rubrila z nazivom Studienfächer.
Z razvojem šole se vse bolj Siri (udi predmetnik, take da je v Studijskem letu 185.1/54 že ! 5 predmetov, v šolskem letu 1855/56 pa že '9 predmetov. To dejstvo nam pove,, daje Sola pridobila ugled, pri! ujali so štcviln1 novi in no/i slušatelji.
Potrebno je poudarili, da sta od leta 181] daljo v uporabi dve vrsti vpisnikov, ki se delila na glavni katalog t Haupt katalog) in pomožni katalog, v katerem so bil zbran, podatki o plačani šolnini po semest.ih.
Vc.ikn sprememba pa sc je zgodila v študijskem lciu 1X68/69, ko so začeli voditi dvojezične vpisnike v eeškem i i nemškem jcziKu. Norost pomeni luai uvedba zapor"dne Številke pred imenom in prii-nkom študenta, istočasno pa je uvedena nova rubrika Odbor vyiiiovactoz raehabiciliing (strokovni oddelek). Šc v stem Studijskem letu p? je prišlo tudi do dokončne ločitve Visoke tehniške šole v Pragi na dve samosJojn politehniki; Češko in nemško, ki sta vzporedno dc 1 oval i vse do 1. 1945. Od ¡očitve dalje sva prcglc dovala le vpisnike češke politehnike z naslovom Kata-logy jcdnotlivyeh prednašek a evičeni 1 RGS'P^ Katalog posli lehnen prvnihu ročniku. Na češki politehniki so se tako lahko slušatelji odločili za naslednja štuoijske smer: matematika, fizika, mineralogiji!, geologija m paleontologija, geodezija in tehnična mehanika.
M.'d leti 186" in 1871 so bili katalogi vpisanih študentov ukinjeni, uvedene so bih vp sne pole za vsakega posameznega študenta, ki so buc naknadno zvezane v abecednem vrstnem redu Tako so za to obdobje ohranjene štiri knjige vpisnih pni štndentov, prva knjiga od črke A - O, druga od irke H - L, tretja od črke M R in četrta od črke S - Ž. Vpisne rubrike so ostale nespremenjene, vendar napisane v češkem icziku. Na notranjih straneh pole seje nahajal nred-metnik s predmeti, katerih predavania je poslušal pc samezm študent. Na zadnji strani jo zapisovati opombe o končanju oz. prenclianju študija
Od leta 1871 dalje je bil v uporr.bi spe. slan i in Sin "odenja c vi dene o .študentih z naslovim Seznarr po-sliicfiačii na českem polyteehnickem nsiam zemskem v stud r 1871 72 zapisanycli, ki ga 'nbko imenujemo tudi glavni kataiog. Poleg tega seje pnv tako ohranil tudi pomožni katalog s podatki o finančnih obveznostih študentov. V te n letu seje pren inc a p'nrr :k študenta uvedla tudi zaporedna številk,- Oblika .p, nega kataloga se do konca stoletji ni več spreminjala,
spremljamo pa lahko količinski porast študentov m vpisanih predmetov.
Bianc Kozina, Branka Radii lovič
Ddflvoi »liisk v Kumuli, 20. 11 -12. 12,1993, termi 15, 11.-3. 12. 1994
PoTonla i' dciovnent obisk» v h a tu t d., 20, tiirvtnner do 12. dicemher ) 991
V Kanadi sem se mudila pri slovenskih izseljenskih društvih v okolic Toronta, Hamiltona in St. Catharinesa v provinci Ontario.
Namen obiska:
1. Pri najstarejši bratski zvezi slovenskih izseljencev ki je v preteklem letu slavila svojo bO. obletnico delovanja, sem ob zbiranju in pregledovanju adi'vskega g-adiva za društveno monografije njenega Odseka, št. 13 - PLANICA, ki je izšla v letu 1993 našla v razsutem stanju, v dveh kovčkih približno 3 !m arhivskega gladiva Z,reze BI ED oz njene korespondence z društvi. Gradivo je bilo pomešano do te mere, da sem posamezne lisle morala najprej icienficnati. Te gradivo, k. sem ga sedaj uredila, bi bilo v prinodnosti potrebno še popisati. Popisala pa seni oslau del arhi 'skega fondii zapisnike.
a)	Zapisniki SIovensko-Konadskcga podpornega društva 1933-1940 (t.j. d« preimenovanja v Zvezo BLFDi, ki obsega 96 zapisnikov. Popis cbsega 5 tipkanih strani. Kopije zaptsnikov -189 listov sem 2c oddala Arhi zu Republike Slovenije
b)	Zbrala sem zapisnike vseh 14 konvencij ZVEZE H LED Gradivo obsega 2?0 listov popis pa 2 tipkani strani. Tudi to gradivo bom takoj po obja/i oddala v Arhiv Republike Slovenije,
c)	Prinesla sem tudi neka' originalne dokumentacije Zveze Med (pravila društva, članske izkaznice, certifikate za člane in mladince v društvu, ...). Tudi to gradivo bom oddala v Arhiv Republike Slovcrujc.
?. V Wellandu je v preteklih štirih :etih nastala nova "seniorska" amrte^ka instrumentalna skupina, ki si kljrib temu, da ¡grato izključno slovcrsko na odno glasbo, hitro utira pot navzgor med naciunaln.m. ansanb1.. Iz rjihcve dokumentacije sem odbrala nekij arhivskega gradiva za objavo prispevka o delovanju tega ROSE CITY SENIOR CENfRF POLKA I? AN J v Wellandu, v provinci Ontario
3. Pogovariala sem se tudi s prejšnjim čbm slovenskih kulturnih društev v Vaneouvm, B.C.. lcr njegovi okolici, kicr delujejo slovenska dniStva že preko 30 let ter s poznavalci delovarja dmštcv v Winnipegu, kjer ic tudi bogat Muhikulturaln. arhivski center.