Naši dopisi. Z (Jorenjskegra. Uže pri svojem dohodu z Dunaja iz tečaja za deška ročna dela v Neulerchenfeld-u, narnenil sem se bil slavnemu uredništvu ,,Tovariša" o tern nekoliko vrstic pisati; a ker je gospod kolega Petkovšek, kateri je tudi na Dunaji v tečaji za deška ročna dela v ,,Neubau"' bival, v cenjenem Vašem listu leta 1894. nekoliko o teh tečajih omenil, opustil sem tedaj kaj v tem poročati v ,,Tovarišu". Ker pa je ta list v svoji tretji letošnji številki pod rubriko ,,Vestnik" obvestil, da se tečaj za rokotvorna dela v Neubau na Dunaji z dnem 16. mal. srpana prične, naj se mi dovoli, da sedaj o tem nekoliko vrstic pišem cenjenim gg. tovarišem, ki nameravajo morda v ta tečaj iti. Morda bi jim utegnilo hasniti. Do sedaj so kranjski učitelji rokotvorni tečaj navadno v Neubau-u obiskovali; le 3 ali 4 učitelji s Kranjskega, rned temi tudi moja malenkost, frekventirali smo tečaj za rokotvorna dela tudi v Neulerchenfeld-u, XVI. Grundsteingasse štv. 65. v meščanski šoli pod vodstvom izvrstnega ter jako kolegialnega ravnatelja gosp. Josipa Urbana. Jaz, kot ne posebno izboren in spreten strokovnjak, ne vsojam si trditi, je-li tečaj v Neubau-u ali v Neulerchenfeld-u bolji; rekali in rečejo pa še spretnejši strokovnjaki, da je tečaj v Neulei*chenfeld-u mnogo boljši, od onega v Neubau-u. To so tudi slovenski učitelji in učitelji druzih kronovin o priliki pohoda svojih tovarišev meseca vel. srpana 1894 se izrazili. Jaz sern bil parkrat pri svojih rojakih v Neubau in rekli so, da jim v Neubau vse bolj vgaja pouk ter sistematično in praktično urejena metoda. Tudi je frekventantov v Neubau-u mnogo preveč, da bi se vsi mogli uspešno poučevati in da bi se jim moglo vse natanko pokazati. Da pa gre večina g. tovarišev v Neubau, pride od tod, ker tečaj v Neubau dalje obstoji, nego oni v Neulerchenfeld-u in pa od tod, ker je v Neubau manj ur, ko v Neulerchenfeldu delu odločenih in vsakdo raje manj, ko več dela. To je naravno. Učiteljem na Dunaj zahajajočim pa mora narnen biti, da se v stroki izvežbajo in da si zgodovinske in druge znamenitosti dunajske nekoliko prisvoje. Poučuje se v Neubau v treh, če ne celo v štirih strokah rokotvornih del. To je za 4 oziroraa 5 tednov preveč. V Neulerchenfeldu poučuje se le v dveh strokah, to je: v lepljenjstvu in v delih na stružnici (Hobelbank), a to temeljito in metodično in ravnatelj nadzoruje oziroina poučuje en od- delek, drugi učitelj pa drugi oddelek. Delo traja 8x/a ur na dan, a v soboto popoludne je prosto, da si učitelji skupno ogledajo znamenitosti dunajske. Orodje v Neulerchenfeld-u je izborno, kar pa v Neubau-u raenda ni; in to tudi menda nekaj pripomore. Vsemu temu pritrdita tudi gg. Levstek iz Idrije in Janovsky iz Ljubljane, katera sta ta tečaj pred nekaj leti obiskovala. Stanovanje se dobi v šoli in se za ves čas plača 7 gld. in za obrabljenje orodja in materijala plača se 8 gld. Izdelki so lastnina dotičnih učiteljev. Vožnja na Dunaj stane po južni železnici tja in sem 21 gld. in prej omenjeni iz* datki 15 gld. Ako je učitelj od Ljubljane oddaljen, računiti se mora vožnja do Ljubljane in drugi troški tudi najraanj 5 gld. To bi znašalo vkup 41 gld. Ako torej učitelj dobi podpore 80 gld., gotovo mora jako štedljivo živeti, malo jesti, še manj pa piti, da zainore 5 tednov z 39 gld. shajati. Dunaj je lep a drag, osobito za ptujce, ki si ne vedo pomagati. Prav je dejal torej Krpan: Kdor če iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj ? Ako sem kateremu gg. tovarišev s tem kaj vstregel, me bo prav veselilo. Izvoli pa naj si vsakdo, kakor mu bolj ugaja. Anton Požar. Iz Starega Trga pri Poljanah. (Dobrotnik naše šole.) Naša šola ima v osebi vč. g. dr. Jurija Štrbenca, dekana v Leskovci velikega dobrotnika. Kadar pride gospod doktor v svoj domači kraj, razveseli se šolska mladina, ker ve, da bo prišel prijazni gospod tudi v šolo, da se prepriča o nje napredku. V šoli spodbuja gosp. dekan svoje male rojake k marljivosti in lepemu vedenju ter obdaruje po učiteljih pohvaljene. Šolska knjižnica ima nad šeststo zvezkov, večinoma podarjenih po našem dobrotniku. Lansko leto je poslal kar celi zaboj knjig za župno in šolsko knjižnico, mej njimi šolski celega Valvasorja. Vsako leto vpiše blagi dobrotnik šolo v ,,Matico Slovensko." Pripoinogel je, da se je napravila krasna šolska zastava Da se preskrbe revni učenci vsako leto s potrebnimi šolskimi stvarmi, vpisal je vč. g. dekan te dni našo dvorazrednico kot ustanovnico ,,Narodne Šole". Bog mu povrni stotero! Te in še druge dobrote skazal je g. dr. Štrbenec šoli, v katerej je prejel prve nauke. Kar je pa storil druzega dobrega svojemu rojstnemu kraju, nečem popisavati — samo to naj omeniin, da je oinislil lani župni cerkvi krasne nove zvonove, ki bodo še poznim rodovom oznanjali njegovo veliko ljubezen do rojstnega kraja! Bog daj slovenskim šolam več takih dobrotnikov, kakor je vč. gospod dr. Jurij Štrbenec! _c.