List 49. go dar brtnišk m aro Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani sredo decembra 1863. Gospodarske stvari. Postava zastran živinskih zdravih listov. pomore družba pri deželnem zboru, da po deželi taki vradniki cesarsko službo dobé, ki so popolnoma zmožni domaćega jezika , in da naj se na to znanost kr državno ministerstvo je z razpisom od 10. pozimi zadnji čas ob posebno gleda pri zdravnikih, je bil kakor tretji v vednost vzet, po kterem naj se po kmetih zapró gostivnice uri ? poleti pa ob 10. uri ? in tega mesca št. 19206 ukazalo vsem deželam avstrijan- tako v okom pride brezštevilnim prepirom in pretepom y skim sledeče Ker Je treba da se pričbe zastran kteri celi deželi delajo sramoto. četrtem predlogu nskega ^eli poddružnica ustanovitev svilorejnega društva zdravja (zdravi listi, Gesundheitscertificate) enolično in (družbe svilorejcev) , da bi mogel vsak, kdor pridela odločno delajo, se k §. 3 pravilnika zastran živinskih kokonov, jih po poštenijem prodati in ne jih zameto- kug od leta 1859 ukazuje doli popisano kopito (for- vati P° odrtnikom. Predlog ta je bil potrjen v pornu lar). To kopito s 1. dnevom prihodnjega leta moč sebnem predlogu dr. Orlovém. Dalje je priporočila pod-zadobi; posihmal je vsaka spričba zastran živinskega družnica, naj kmetijska družba na svojem vrtu, kakor zdravj velj ? v očuva ojjii^ua, aasiraii z.ivinskega V41 i*«^»*^*», niv^iv^^.^« .1 ki je drugače zložena, ali ki ni je leP° začela, napreduje z zasajevanjem pritlikovcev prav po predelkih (rubrikah) tega kopita in po odločbah (pritličnih sadnih drevés), in naj zgor imenovanega skuša da se cepicev pride ? da to sestavlj > kar Ako pa 11a dan oddá po deželi. Da se pokončevanje gozdov saj ne- X h « É « 1 • » Vv • 1 1 It 1 W • 1 • 1 • krivec zapade kazni Protokol sko število Je V pričbo zapisano , ni resnica, koliko ubrani, je živa potreba, da bi se občinski gozdje razpartili, da bi potem vsak lastnik svoj delež bolje varoval in za zarejo dreves skrbel. Gospod Jakob Mencinger, učitelj v Gorjah , je priden učenik sad- Okraj Potni list. ]Oreje y U<\ IVt^l U JU UOWIV/ uuivnvv/ ^lULAUUl OC4VAJ VI V| vv spisal ; on pospeŠuje sadjorejo ne le z besedo , temuč za ktero Je dobre bukvice „Mladi sadjorejec u Ime Ime in prebiva-lin prebiva- lišče lišče prođajavca I gonjača ima kako stem-pljano ali vžgano znamenje na na I 1 na 1 na desni levi 1 1 desni i levi Kraj, kamor se živina žene tudi z djanjem; zato ga je poddružnica priporočila, naj se mu poděli častna svetinja. Zbor enoglasno pritrdi ta nasvèt. Gospodar Matevž Dešman v Predtrgu ima že svetinjo. spred zad Poddružnica planinska (predstojnik gosp i Koren) ponavlja tožbo, ki jo je že leta 1858 izgovorila, da zajci toliko škodo delajo sadnemu drevju, in prosi, naj bi družba karkoli storila, da se gospodarji sadnega drevja obvarujejo te škode, ktera jim podira veselje do sadjoreje; skrbiš in delaš, da izrediš žlahno drevesce ? Da je zgorej popisana živina pri odhodu od tod zdrava bila, in pa ti pride zajecčez-nj, in po njem je. Pa zajcev je čedalje več, ker „pasionirani jagri skrbijo za to, da se te da ni tukaj in ne v okolici kuge med rogato živino 7 se potrjuje. dné 18 Župan. živali čedalje več zareja; soseski se plača kakih 10 fl. za lov ( jago), lastnikom sadnih dreves pa se utegne čez eno zimo za 50 gold, škode narediti. Pa ne samo Letni zbor kmetijske družbe krajnske. (Dalje.) Poddružnica radoljška (predstojnik gosp. tehant drevju, temuc tudi drugim poljskim sadežem delà zajec škodo, se vé da pa tudi druga divjaščina in zverina. Letos, ko so mogle zavoljo kužne bolezni ovce pod prostim nebom na paši ostati, ker se niso smele goniti domů, je volk na Notranjskem pokončal več glav; čed- Vovk) predložila je sledeče nasvete : 1. naj kmetijska niki so hotli s strelom odganjati zver, pa prestopivši s družba prosi deželni odbor, da se požene za to, da bi tem lovsko postavo so zabředli v kažen. Gledé na vse umetniki, ne bi te žalostné skušnje nasvetuje poddružnica, naj se obrne da so se cigaň o m pod pretvezo, dajali potni listi (posi) v ptuje dežele, ker taki ljudje so kmetijska družba do visoke vlade, da se pre naredi umetniki" največ v tem, da pohajkovajo in da kradejo, lovska postava tako, da lov ni v škodo kmetijstvu 4 kar se sleparjem prostovoljno ne dá, in da ubozega kmeta nadležjejo in mu tu pa tam škodo delajo. Po da se poškodovancu povrne škoda popolnoma, in se v tacih krajih, kjer je roparske zverine y čednikom do- nasvetu g. Ambroža se bo ta predlog izročil deželnemu voli orožje, s kterim morejo varovati čede svoje zboru, da ga utegne porabiti o stroških za potirovanje Sklep zborov je bil, naj se glavnemu odboru (šuba) ptujih ljudi iz dežele. Drugi predlog: naj pri- predlog, da ga dovrši na administrativni poti izroči ta Pri tej 392 priliki je gosp. Lasnik priporocal sađno đrevje mazati s slanino (špehom), kar so tuđi že „Novice" sveto-vale , gosp. fajmošter Majnik pa, naj se leskove šibice vtaknej o okoli drevesa; leskovice odženó zajca. (Dalje prihodnjič.) Gospodarska skušnja. * Te li ce ali junčkeV Ako pustiš k biku kravo, kadar se počne ali kadar se jenja goniti, dobiš te lie o ; ako pa želiš dobiti juneka, pripusti jo tadaj, kadar se najbolj goni. Tako je skušal švicarski gospodar Kornaz po napotku gosp. Thury-a, profesorja v Ginevri. — - Gosp. List. 0 goveji kugi na dalje. Po naznanilu kr. namestništva zagrebškega od 29. nov. je bila kuga v 6 krajih zagrebške, v 8 krajih požeške in v 2 krajih križevske županije. V reski žu-panii je popolnoma potihnila. V vsem skupaj je Hrva- ška zgubila dosihmal 4318 goved. Na Kranjskem je zopet precej mirno s kugo, tako tudi na Štajarskem. Slovstvene stvari. j i V)ii j Nektere opombe. Spisal PoženČan.. 1. Da bi gosp. Vrdelski po svoji v 42. listu „Novic" tega leta izročeni želji laglje svoje mnenje podpiral in potrjeval, mu želim z eno opombo pomoči. Loje, fem. plur. (od liti kakor loj) se zove na Pivki vsak kraj, kjer voda iz tal lije, kar se ondot ob nekterih časih sèmtertjè vidi. V nekterih krajih je prejšnji dan suho, kakor bi ne bila ondot nikoli kaka vodica tekla, drugi dan pa ondot na celem iz tal silna reka buha. Ce so pri koroških Loj b ah kake take loje (ali viri), je mogoče, da so po njih imé dobile, in da je črka b iz-obrazivna, kakor v služba, gnjiloba od služiti, gnj iti. Toda pri krajnskih imenih Ljube (Laibach), Ljubija se le u kaže v ai zmenjen; Krajnec ne vé o Loj bah; koroške Loj be ali (Ljubice?) cikajo pa li tudi po korenini „ljub". Morda so Korošci bodi si nemški ali slovenski iz Ljub (Ljube) napravili Loj be, kakor so iz „Ljubelj-a" naredili Loj bel. Te dni sem pa iz gotovega vira zvedil, da se Lojbe (pri Plibrci) po slovenski imenujejo Lj'buče ali Li buče. Zato bo v zgornjem obziru zlasti na etimologii tega imena ležeče. % Pesem „Stari Krajnec" sem leta 1834 v ob- loŠki okolici zložil, pa veliko daljšo kot je sploh znana. ,,Novice" so po svojem okusu mnogo iz nje opustile. Od leta 1823 sem večkrat skušal kako pesem skovati ; svojega imena ttijim pesmam nisem podpisoval. Ce sem národně pesmi zapisoval, sem přistavil, da so národně. Sora, ime majhine reke, pride od sor,-a,-o (po nemški glanzend weiss, po lat. candidus). Od sor je dalje sora, bela krava ali svetlobela pasa, s o rij, bel vol, soraka ali skra j šano s r a k a (die Elster), surka ali s or ka, nekdaj belo oblačilo Bělili Hrvatov in Krajncev, osorno gledati (glanzend, funkeld schauen), kakor gledajo serditi ali osorni Ijudje. So vra v zgornjem pomenu je popačeno zgovarjanje, kakor kovs ali ka v s namesti kos. Nekoga sem pobaral: „Imaš li kake tiče?" Odgovoril mije: „kavse imam, kavse." Mislil sem si, kavsi so vsi tiči, ki kavsajo. Někdo, ki naji je poslušal, se je nasmejal rekoč: „Ta hoče kose reči." Vode imajo pogostoma po barvi imena, na priliko: Bela, Crna, Mura, Laba. S o vra ali sora pri vozu utegne iz so in vreti (= zavirati, zavreti) sestavljeno biti. í . ' ) • • f 4. r> i Solnee je po Vodnikovi in ruski slovnici in po rabi med ljudstvom našim v edinem številu srednjega, v množném pa možkega spola. Rodivni padež je v množném številu solncevnepasolnc. 5. * Da pišemo trd, smrt itd. je prav. Dolzega e pa r sam ne domesti; zato je pisati vérjem, bérsa. V tem obziru se včasi pomote pokažejo (tiskárně. Vred.) „Naprejeva" pisava je vredna splošnega posnemanja. vendar se mi besedica pre v nji tuja zdi. Francoz ďé: „pres 1' eglise, pres de 12.000, to je, „zraven cerkve, blizo (beihnahe, ungefáhr) 12.000." Mogoče, da je v slovenščini pre utrjeno; meni ni znano. V krajnski slovenščini se dalje razodeva dvoj a slovnica; vindiška in limigantska ; po eni se ravnajo krajnski, Gorenci in Korošci, po drugi pa krajnski Dolenci in Štajarci. i, 7. „Pratika" je hvale vredna, pa ne v vsem. V nji ni dovolj opomnjenega o slovenskih in Slovencem posebno važnih ali znanih svetnikov. V nje ni sv. Valentina 7. prosenca, ne sv. Jeme, ne sv. Klemena itd. Sv. Sikst I. je menda zavolj predosliške prifarne cerkve v nj ej 6. aprila; toda ta cerkev ni posvećena na čast sv. Sikstu L. ampak Sikstu II., ki je 6. avgusta. V nji so neznane imena : sv. Evher, sv. Roman, sv. Albin, sv. Beno, sv. Vilibald, sv. Kilián, ss. Feliks in Regula , sv. Re-migi, sv. Kordula, sv. Otmar itd. Res so svetniki vsi češčenja vredni, naj so bili domá kjerkoli si bodi ; ko pa Francoze, Nemce, Spanjole vidimo, da imajo v svojih molitvinih bukvah in pratikah ali koledarjih zlasti svet-nike svojega naroda zraven svetnikov po celem krian-stvu znanih, zakaj bi Slovenci ne poiskali svojih svetnikov, izmed kterih jih je več, ki so ljudstvu celó neznani. Namesti teh stojé v „pratiki" imena, o kterih se ne vé, so bili li Francozi ali Spanjoli ali Nemci ali kali. Našinců gré bolj k srcu, če mu poveš, da je bil ta ali uni svetnik tudi Slovenec, da je bil v Celji ali Emoni (Ljubljani), kot če mu poveš neznano ime svet-nikovo in imenuješ rojstni kraj ali kraj muke kako mesto v deveti deželi, ki ga pred in potlej več ne sliši. — Pred kacimi dvanajstimi leti mi je bil gosp. X. naročil, naj napravim v tem obziru „pratiko" bolj domaco. Mnogo sem si prizadel, da sem okolišinam ,,pratike" primerno število slovenskih godov spisal. Tudi sem povedal s kakošnimi podobicami, naj se v „pratiki" poznamovajo. V svesti sem si, da bi bilo to vsacemu pravému Slovencu všeč. Ko je bil pa moj spis dokončan, mi reče g. X., da bi naprava novih podobic za natisk utegnila mnogo stati. — Po kmetih imajo za mesce in njih dneve dvoj račun: kmetiškega in gospôskega. Po kmetiški se mesec začne z m laje m. Tisti mesec, ki se zadnji pred sv. Dnevom ali na sv. Dan mladi, je prosenec. Star pregovor je: „Prosenca je Bog rojen." Gosposki račun gré po listih pratike; na vsacih dveh stranéh je en mesec, kakor je znano. Da bi bila pratika prav po okusu slovenskega kmeta, bi morala nad vsacim^mlaj em zapisano imeti imé mesca, kteri se mladi. Ce se to komu judovski račun zdi, nic ne dé; naši Ijudje tako mesce rajtajo, pa je proč; vse judovsko pa tudi ni zavreci ; 10 zapoved so imeli in imajo judje, pa so tudi za nas svete. Od dvojeg dej U.CJU p 1 U S C li C t ^ J\1 «JllOJVl kJlU V CllUl jJc* j Ck il uai j ia. £ja lUj ojcwxxxxx viuiwivi »iv>u »luuoav/^a ^aiuua j xn ou V QLřtlU- ker se prosenec v decembra po gosposki rajtanem mladi, davnih in predpovestniških časih v tukajšnje dežele prvi mescev pride, da Hrvatje decemb krajnski Slovenci pa januar j skeg jezika Zato ne imenujejo krajnskega. Ko so s kraj skimi Gorenci vred vindskeg oda, in so v staro so Hrvatje celemu decembru dali ime prosenec. Kraj prišli in so pa zadnjemu delu mesca, ki se do 25. decembra proti iztoku eboj od zapada imé Vindi přinesli, pa ga dalj mladi y tudi ime pr dali ? zatoraj januarj tako ime ..Winden", „ » "jali, so Windische' imenuje] o Sprache a Se jim Nemci po vsi pravici dali jih jeziku „windische in ve y ----# J . j^"*—^ yy da sta si bila vindski in slovenski Morebiti mi kdo poreče: Kaj žlobudraš zmiraj jezik od nekdaj močno podobna, in do današnjih časov o Kraj ncih? — ali ti je beseda Slovenec zoperna? En svet mož je rekel, kolikor si spomnim : „Kristjan sta se v naših krajih v enega in dsk k Oboj zginja o staj ime topila SI Imé Vind s 1 o- ín Vindi in Slovenci ste pa spi mi jC llllO , -TVd.tUi.J.V-yCll-1 £»CL 1XXX JV ^illlUVIV« llliUJ V »«MU. íiM » vu ^iUXliUUt C4J UHIVJU Ut lUlOil , ua ZJCI liao » vsi slovenski narodi imé Slovenci, po priimkih so slovenščino priimek ali prilog „krajnsk" zato priporo T-\ • T-\ i» • •• • v V 1 TT • • • • • 1 r^r • Je ime tJ ^J O i Vj IV V JL y IX UAilAVi. UX V JlXJ. Ill 111 • J J 1V1 1WWJ Will T 11 U 11 V • V/ ^ VJ v-/ T 111 Vil 1 11 KJ IV I U11V1 U tV JJ CA> katoličan pa mi je priimek." Enako imajo vsak za vec plemen. Naj nihče ne misii ímeni y da za naso pa Rlisi. Poljaci, Srbi, Oehi itd«, oamu lili nniiíiiiiu lilo uaiu, xv tíi ocui íviajucu ^ iiiom 111 mai ZtU jJllil priimka. Zovemo se Slovenci, toda je li splošno imé, ali krajnsk, ne za štajarsk, ne za korošk y samo mi nimamo nic čam ker sem Kraj yy meni ni mar priimek Kraj ne pa (lasten) priimek. Rus Nestor zove Ruse in vse slovenske narode Slovence, ker je bilo ob njegovem resnico. Nič y mi ni sicer mar y ampak za času in ie še zdaj to imé splošno za vse. Nekteri na- novati . • i • i • ni • i i • ni • • J 1 • 1 mesti Slovenci dejo Slovani, nekteri pa Slavjani, toda zadnja oblika se ne dá kot slovenska ali domaća opra- Kraj , ali nas hoče kdo raje štajarske, koroške, vindiške ali jadranske Slovence ime- ; le to vem, čutim in povem, da nam priimka manjka, in da smo prav za prav krajnski Slovenci ali VlCltl VHJllJLj tllj Cl Dels Uia V Ij J kJICi VV Uli ZJKJ \ UJ VJ • U IU V U U Cil A 11 Ci 11 Ci j 1A Ci 1X1 j VA Ci KJ\J AAlCil 011\UU 1AA \J J 11J Slovan ne odvzame imenu Slovenec splošnega pomena. priimek zadeva, utegne prepozno biti Slave Slawen Ko bo stara povestnica ih krajev bolj do zovejo. Sloven ali gnana, upam, da bo marsikdo mojih misej, pa kar naš Ce me kdo v Jez menim, da je vseh slovenskih Korošcev, Krajn- teh rečéh trdno preuči, me ne bo sram; tudi ne bom cev , KJ l HJ >Çap Ta vas se imenuje po domače „Cep se razumljivo ; predmet sam po sebi pa še bolj polajša (Cepaven), in kakor mi je učen gospod vsakemu omikanemu dlovencu razumenje; da pa še vrh menda zato, ker je ta beseda sestavlj vsega tega ni Slovencu nobena beseda nejasna, je dodal '— iz 77 (čepat tropfeln) mal slovnik, v kterem hrvaško-srbske besede prevaja izvira tamkaj neka voda v slovenske. Tako tedaj izveš slovstvo slovensko, pa se vadiš hrvaško-srbskega jezika ob enem — in vse to za 35 nov. krajcarčkov, ako se knjižica kupi pri pisa- in iz „van pravil cepati ven) kakor se zdi M 7 Národopisné stvari. samému. * telju Književnik za povestnico, jezikoslovje in prirodne (natorne) znanosti začne ob novem letu izhajati v Zagrebu. Dělili se bojo spisi v teh znanostih na tri v kampe: 1. nauki, to je obširnega sestavka v omenje- nih predmetih; 2. kritika in 3. bibliografija (po-polna hrvaško-srbska z ozirom na ostalo slovansko pa tudi neslovansko, ako se tiče Slovanov. Izhajal bo -----.. . MUU"V 7 Književnik" v zvezkih „JLVUjiAíC V Uliv V ZiYďJYlU, po LL CA> krat plačati mora. Da bode „Književnik" vrlo dober, porok so nam imena vrednikov njegovih; gosp. dr. Fr. Hack i vredoval bode članke za povest in starine V. J agič, jezikoslovne, Crnogorci. Zgodovinska povest. V čeačinL spisal P. Chocholoušek. (Dalje.) V. Puške crnogorske razlegale so se vse bolj pogostoma po mejah turških; poedini Crnogorci napadali so turške hiše in odganjaii turške cede v Goro. Vezir mostarski pa je imel še vedno dovelj opraviti z oro-ževanjem; hotel je utamniti ohole Crnogorce. In res morebiti ni nikdar pretila veča poguba Gori, ? * Da se naročilo polajša nam Slovencem J. Torbar prirodopisne. Nemogoče je razlagati kraj inih imen, komur ni i ega kraja ; prejema naroc- i. t. d. znana, in pa ođlociti, ktera pisava je prava. Zato pred lagamo občinstvn dotičnega kraja to vprašanje. Vred. 395 kakor sedaj. Vezir sam pripeljal je 16.000 vojakov v boj proti Crni gori , paša s 4000 Albanci. Vranina je znamenita, in imenovana je trdnjava ťllťWJ"1 -»-vr.vvv ' -J —w T , , XUULUU jv, ^uumuu.t« , I1UVUV/ » UU« JV, ti J ^ in njemu se pridruži tudi skadrski da si trdnjavi ni podobna. Nizki, tanki zidovi, neko- liko obkopov in nasipov tù pa tam: to je vsa trd- Toda tudi vladika ni rok križem držal:^ pozval je njava. Zato je nemogoče bilo trdnjavo obraniti paševe vse junake v boj in zavzel vse klance do Crne gore ; sile, ki je s svojimi Albanci in mnozimi topovi na obali Nikšiču poslal je 400 vojakov, sam pa se ustavi z stal in pripravljal se za náskok, večim oddelkom Crnogoreev na grahovskih gorah. Toda Jefrem je dobro vidil pogubo, ki mu grozi in upo- vec vasi pustiti. i pred gorami ležečih, moral je Turkom pre- trebil je kot izurjen vojnik vse, da jo odvrne. Dal in 7 »Jefrem naj brani Vranino s prostovoljci!" po- nove nasipe kopati, tu pa tam zidovje popravljati, m ravno da je izvršil bil oprave , kar opazi nekega ve- roči vladika svojemu starešinstvu, ker je dobro vedil, cera, da se Albanci pripravljajo ^za naskok, in da bodo da Jefrem v hrabrosti in v paznosti vse druge prekosi. imeli zjutraj vse polno posla. Se enkrat pregleda vse Komaj je počil glas , da bo Jefrem s prostovoljci priprave in opominja nekega stražarja, naj dobro čuje Vranino branil 1 odpoti ? se Ivan Jefremu, ki Je ravno u Pazi dobro, Miha!" i reče stražarju na južni in pošiljaj ušesa ocem na pomoč, Zaido nagovarjal, naj ne hodi ž njim, ker je hotla vsa- obali stojećemu, — „ kako iti ž njim na bojišče. Ko je pa zapazila Ivana, da se Turčin ne bode mogel bahati, da je Crnogorce prebledi; dobro je znala, kaj pomenja pri Crnogorcih napadel nepripravljene. Ci krvna osveta; vsaka osveta preneha. Ivan poškropivši se sobo. govori tega ni znala, da o voj skinem času v Kako pa u odgovori stražar 71 toda na Gori z vodo se bolje vojska vodi kot tù: ondi si more človek sam i Jefrem! Turčin se na nas napravlja se pokriža in gré v odbrati neprijatla, tù ga pa moram Čakati V\ A V\ %% C\ TT 1 1 O ^ V"V TI A 1 /I /\ T /\ ♦ m /\ m rv W\ i n I i /I /\ /\ «■ «^B ^«A« da k meni zato naj bode mir med nama i spre-dokler ne VUU1U11 uv^/iijuviu , iu muiam uarvati , ua xv lii^l dojde. Jefrem, jaz mislim, da bomo jutri veselo igrali. u bodo pobiti nejeverniki. ii Meni se pa dozdeva' c 17 desnico. Naj bo!" odgovori Jefrem stísnivši podano mu nas morda že nocoj na ples pozovejo odgovori Jefrem ii da u „Aii pojdeš z menó, Ivan?" 17 77 77 11 Pojdem. Kdaj si se namenil, da se odpraviš?" Danes še." Dobro! Pripravim se. Věrolomní mož!" tem se porodí velik křič v trdnjavi; slišalo se je streljanje iz pušk, in brzo za tem vidil je Jefrem na jezeru čolnic, ki je s pomočjo nekoliko vesel na- Potem je šel. reče Zaida soprugu ravnost h turškemu taboru hitel. V njem je stal Turčin Zene z golim handžarom. naših haremov hvalijo věrnost Slovano\ Hití tedaj v grad Jefrem spozná, da pred ko pred zvé da je pase v aga «■• JJtJVAlV XJ.IU IVUWJ V ^IMU j U« IVU JJi^U £J\\j y kaj OU J U JJi jaz je ne petilo; toda med nizkimi vrati mu ravno nasproti dojde nekoliko Crnogoreev z Ivanom na čelu. „Izdajavstvo, Jefrem, izdajavstvo!" — kriči eden neprijatla bolje memo drugega. se je pri i vidim." n 17 Zaida!" Mar zavpije Jefrem. ni res 9« nadaljuje Zaida ii svojega, brata ubijavca mojega oceta, kličeš s sebój mene pa siliš, da ostanem domá." Jefrem se malo zamisli. ,,Ti tudi odloči nazadnje in objame Zaido. i i Ivan?" ,Kdo je izdajavee?" — praša Jefrem i ,povei 1 greš z menój !" ii (Jaki bratec! odgo se Jefrem je prav pametno storil, da se je tako rano k Vranini oddělil, kajti drugi dan grmele so že neprene- godi s tištim, ki svoje „Izdajica mora umreti „Pravo velíš, brate nago vorj eni daj 9a ii kaj zakřičí Jefrem žena dajavka, kakor ravno sedaj ?" homa puške crnogorske, kterim so turške pazno odgo-varjale. Osman Beg odpoti se s prvim vojskinim oddelkom iz Klobuka naravnost proti Grahovu. Cem bolj strese střahú, pa ni znal žena), mož njeni jo mora Jefrem ! kaj hoćemo tedaj, kadar je Poginiti mora tudi" se je približeval Crni gori, tem bolje pokali so Crnogorci; po prijeti zapovedi, nikjer se upirati dušmaninu akaj ubiti odgo Jefrem i m se u ako je udana (omo gvivi j ij\j |Jii|cn ZjCL^jkj V CUI , nirvjoi oc uhnali uuomauiuuj „Pripi'žlVl umikali so se tjè do Grahova. Osman je hitel za njimi, Goro Turkom se tedaj UU11AU11 ou ov IJV viu uiiHituim v^uimu ju mi/vi £Ji* ujiuji, VJ« Ul IJ 1 UlIVULU. Agd , XVi Otž IX Cl U pa ni pomislil, da bode ta pot njegovi vojski pripravil smo v razgovoru s tvojo ženo." , Jefrem — žena ti je izdala ki se nam je umaknil, zasacili propast. ( 'rnogorci, raztreseni po gorah, obtékali so mu čedalje bolj vojsko in^streljali na-njo izza grmovja; redkokrat se je pripetilo Crnogorcu, da ni zadel. Al v Grahovu se je vidilo, kakor da bodo ondi Turki zgubo nadomestili, ker Osman zapové, da na selo to z na- Časa Jefrem se strese strahú; toda zbravŠi se čez malo ujove in mm u u : u# časa udari na Ivana : „Nesramni^ človeče telebi ga na tla. Toda ostali Crnogorc skokom udarijo. Toda Crnogorci so se le toliko o gr abij o Jefrema adika te mora soditi priskoči) in kričali so vsi n da upirali i da so se izselile žene in deca si se predrznil o vojskinem času napasti črnogorskeg potem ostali vojski pridružili, ker v tacih okoliščinah spremeni se vsaka hiša v trdnjavo, in vsi, ki so uměli , možje pa so se junaka! Drug vodja se mora postaviti + 0 rO h rilzTvl n O 11 »nnATTA^ATrnli ii t nam ne mores dalj z orožjem se sukati, postali So vojaki za dom in za « J wv f vjwixi muu* uvam J1 111 - y j IVUa IV J\J ZJCM 11AU A ClllC*j Ml WiK rod. Crnogorci so se sopet okoli Osmanove vojske raz- pretresnila. Nadjam se, da mi Ivan odpustí apovedovat Jefrem se zavé. toda to je „Pravo velite, bratj rece me rana, ktera bi bila tudi Goro u suli in morivne střele v njegove vrste metali; tako so ----—---- - . " - ---v. .^„v, - 7 -------77 "íyxi stopali preko Kluše, Spilje in Zagora tjè do Reke. *) vse zabim Vidím tvojo bol' t odgo Ivan ii in zato Tù pa okrožijo Crnogorci Osmana tako da ni mogel x u j/« vivi \jcAkj \j vyoiuaua taivu y ua ni íuu^ui napredovati, ampak si je moral vrnitev z naskoki pri- zobmí Hodíte z menój dobivati. Tù so začeli Turki v najvećem neredu bežati „vvenm vas, pozove jih Jefrem škripaj da spoštujem starinske zakone z uvwi»u«i. i M. «V ÍÍWW41 AMim » UMJ » UUULU uuiwuu wuunu Vsi odldeju V biUUiaVU , UCX1CUI OlV^i * K>»vj in kakor brezumni hrabre Crnogorce na se veco osveto stan« Na okoli stali so Crnogorci z napětími puskami v trdnj Jefrem pa stopi v svoj spodbadati, paleči jim sela, na ktere so bežali. Komaj v sobi jih je pa nekaj varovalo Zaide, ker povezati ne da je Osman otél veziru dve tretjini vojske ; ostalim je sme nobeden svobodné Crnogorke. Pravica ta gré samo Gora grob pripravila. Enaka poguba je pretila Vranini in Lesendrii **) na kteri je paša skadrski očí obrnil. njenemu možu, pri neudanih (neomoženih) pa vladiku i (Konec prihodnjič.) T *) Rek mai potok **) Vranina in Lesendrii dva jezeru skadrskem 396 Dopisi. Iz Sarajeva v Bosni na Turškem 20. nov. Ko sva (Dal.) Do boj ni za las bolji kot Dervent. kakor je sicer pri ciganih navada, pod milim nebom na razgrnjenih kocih svoje kosilce povžila, sva se vzdignila in poleg vode Bosne, ktera je tukaj na primer tako velika kakor naša Sava pri Litii, pa ravno tako lepa in bistra, peljala se po lepih brdih in obširnih pašnikih v Mo- poti do tukaj ; zdaj pa o početji in delavnosti svoji za stran kuge in kakošne so tukajšnje razmere. (Kon. prih.) • Sprevidili so naši Gori- Iz Gorice dec. M. canje glaj, --^UOlWjV. AAV* Hjvj JV gozdov, pa midva nisva celo pot vidila nobenega velikega gozda; največ se nahaja bukevja, vendar tudi hrastja; ai dosti že je tudi tù golicav, v kterih se sicer obilo pa revnih bréz vidi. Sèm ter tjè vidiš kako si-nico škakljati ali kakega liščeka ; vse drugo pa so kavke, kterih je drugo postajo Pravijo, da je dežela polna , da tudi poljedelstvo zaostaja, ako ne napreduje. Zatoraj so začeli izdajati „Umnega gospodarja", za kmeta silno potreben list, ki se čedalje bolj širi in ljudstvu přikupuje. Toda veliko kmetov ne zná brati; drugi ne razumejo, kar berejo; drugi nimajo Časa časnikov brati, in zopet drugi si ga ne morejo kupiti, ker jim denarjev pomanjkuje. Treba je tedaj ljudstvo tudi ust m en o in tra- tem obziru morejo učitelji in duhovni z izgledom podučevati. „Verba movent, exempla hunt." veliko veliko pomagati. Zategadel uči v našem semi- > da Je téma. 5 M o glaj je lepše mesto od Doboja in Derventa v podnožji neke gore stoji v kaj lepem kraji na bregu nišču častiti gospod A. Pavletič, vodja gluhonemih poljedelstvo po eno uro na teden. Vdeležujejo se te lepe vednosti preparandje učiteljlstva in 52 bogoslovcev. Bosne. V hanu (gostivnici) pa nama je tudi tukaj slaba Pa pela ; kosilu sva se mogla na tla ničati so nama dali neki stol na voglov 7 , za mizo pa poldrug čevelj Lepo število! in čast spoštovanemu učitelju, tudi veselje poslušati, ker tako lepo in zgolj prak- ga Je tičn o uči, da se visok; rajž s pečeno piško je bil sicer izvrstno dober pa kaj > ker nisva dobila ne žlice, ne noža, ne vilic ? ga 1 • V • slisi ga ni mogoce u^an» naslišati. Vsak , kdor y svoji oblasti. mora mu priznati, da ima ta predmet celó v S v Stajarskega. (Gospodom volivcem deželnih občia V skušala sva s kosčiki kruha si pomagati, pa pretežavna nama je bila taka jed. Toliko bolje se nama pa je pri- celjskega VOlitnega okraja!) * Na Vaš ,, legel kaimák (neki sir), ki sva ga mazala na kruh. „Novicah" zastran volitve dné 14. grudna v. i., Turškega kruha pa, brate, ne spraviš lahko doli, če si ste me že lani bili počastili s tolikim zaupanjem Poziv t :adnjih in ker se tako gnječeno gladán ! neko rumenkasto, mehko > ? f na pol pečeno testé je , kakoi drugi palec visoka ? pa en čevelj goba, malo pol- za me akorav Vas blizo 70 gl poznate, Vam hočem iskreno odkriti me lično ne voj misli takih na tleh na svojih kocih ; znani živalici po tleh sva dala vedoči široka. Ležala sva rečéh, ker so me lani neki Ijudje nezasluženo črnili insektenpulver" pokusiti. Vstala sva zjutraj vsa polomljena, kakor da bi naji bil kdo stepel. 26. oktobra sva se peljala skozi malo pa prijazno in čedno mestice Z e p č e imenovano ; po vsem mesticu ? da y goreče ljubim naš sladki materinski pričal enski jezik in sem se po mnogih skušnjah pre > da j zbolj lag takrat mogoče y ce podučevanju, kakor tudi Nemci danjega stanů našega naroda voj jezik vzamemo za pod- svojega, Lahi svo- je turški tlak (tlašter). Pa kakošen je turski tlak? jega, Francozi svojega imajo. Komur je mar, bode tudi utegne ko pitati. Okroglo kamnje je kakor otročja glava debelo. Tu sva zopet pod milim nebom na kocih obědovala in se potem odpeljala; zvečer sva doš zanaprej priliko imel, tujih jezikov učiti se, vendar le za v Ze- SVOj trebno bilo potrebe, ne pa, da bi s tem za stranjce nepo nico ? tudi čedno mestice. Al han tudi tù ni bil za dlako bolji. Drugi dan sva hitela v Sarajevo, ob 11. uri ponoči Pa misli si, dragi bravec, in res sva dosegla glavno mesto bosniško. naj ina dolga obraza, ko v prvem opraviti Moj našega jezika učiti se, če imajo med nami kakor tuđi stoterih slovenskih rodoljubov vseh stanov geslo ali vodilo je y> z a Bog , dom, ce- in najimenitnejem hanu še skor slabeje prenočišče stak-neva, kakor prejšnje večere. Ker naji stanovanje, ki nama ~ I 1 • • , • \ 1 • ni rJ a Zaupanje na Boga nas ne bode nikoli zapustilo po in ga je turska vlada iz Carigrada pripraviti ukazala y še prazno, se naji je avstrijanski general-konzul bilo ^ usmilil in v svoji hiši za 6 dni v gostje vzel. nek avstrijansk stotnik od general-štaba, kteri je in dan z nekim lajtnantom po vsej Bosni potoval, pravilu: „moli ti bode tudi Bog delaj ", al pomagaj si sam in pomaga! Ko rJ Je leto Sa- Zvestoba Slovenca do presvitlega ce s a ne gane, akoravno se omaja hrast in pečina. Te svetinji se razumite tedaj sami po sebi. Kako pa pa se nasi bij slovenski rodoljubi dom j vam hočem na rajevo zapustil in se na Dunaj vrnil, sva presrečna bila, kratko povedati, ker jim nevedneži radi podtikajo krive da sva midva dobila njegovo stanovanje z dvema so- namene. bama (se vé da praznima), za ktero za mesec dni pla- Vsak pošten Avstrijan želi mirú in sprave, pa res- čujeva 175 piastrov (1 piaster je naših 10 novih krajc.) ; nično , ne hinavsko, med raznimi narodi našega ce-pohišje sva si sama kupila za 70 gld. Tù ti ni ne ka- sarstva po zlatih besedah našega ljubljenega vladarja: „enake bremena in dolžnosti, pa tudi enake pravice." To se bode tudi doseglo, če vsak ljubi vane ne gostivne; zajterk (mlečno kavo) mi kuha domá lajtnantov strežaj ; pa čuj te ! v kavo močim ro- gove (kifeljce), ki jih tukajvpeče nek slavonsk pek ; svoj narod in vse opoldne pa kosim pri neki Čehinji 7 ki mi dila daje njegove neločljive posebnosti ; za in Kranjca cesarske cekine in pol na mesec dni. Je' Ceha stakneš pač na svetu skor kamor koli naše vkupne druge narode pa vsak naj spoštuje; saj so vsi bratje in otroci enega očeta. Notranja edinost je pogoj moči proti zunanjim sovražnikom našega priđeš! Zvečer sva večidel povabljena pri avstrijanskem, cesarstva, ktero je gotovo božja previdnost zložila v angležkem, francozkem, ruskem ali talij anskem konsulu. teku stoletij , da smo mi avstrij ski narodi središče med Prav prijazni gospodje so; krona vseh pa je naš avstri- zapadnimi in jutrovimi. Za notranji srečni razvitek v janski general-konsul, oberstlajtnant Jovanovič, po- omiki in v blagostanji pa nam je treba drž a vij an skih mlad mož povoj ak od kreposti ali čednosti, da se bomo zavedli sreče in slave pred adjutant bana hrvaškega nog do glave, dober, pošten, odkritosrčen, Slovan z predrage očetnjave svoje, in ker smo odrastli v nezgodi vsaj naši otroci dušo in telesom. njegovi 1 • V • hisi kjer mu gospodinji mlada krasna ženka, doživljamo najveselejše ure. Popisal sem Vam potovanje in življenje svoje po casov, da skrbimo za to, da bodo deležni popolne sreče v naši staročastni do movini. ii . Zato imamo pred vsem v deželnem zboru in zunaj njega skrbeti za dob d To sem Vam, predragi rojaki, hotel povedati v od- iiaiuuuu owl, v kterih se prtem pismu, ker je mogoče, da me mrzlica, ivi me ^c ne žlahnijo samo misli in srca našega predragega za- delj časa tare, zadrži, Vam vse to dne 14. grudna v lice ki me ze oda, temuč v kterih se mladež tudi pođučuje v vsem kar je za djansko življenje zares potrebno. Le prebri 7 povedati. Bog bodi z Vami in sani gl pridnim rokam je v sedanjih težavnih časih Brežcah dné 5. grudna 1863. naj blagoslovi Vaše delà! mogoče, zadostiti vsem potřebám, da nam bode veselo jalo se poljedelstvo, vinoreja, živinoreja, obrtnija itd Svobod vsaki ustavnosti 7 b in ali smo se z Iz Loža na Notranjskeui za precej dobro letošnj o letino! dec. Dr. Razlag. Hvala Bogu ka je prva podlaga suga vse končala vselej resili tlake in desetine, bomo občini sami gospodarji Božj V se nekterih krajih je pri nas ni bila presilna; krompirja pomocjo za smo veliko přidělali, in zdrav je dozdaj ; pšenica je svoj hiše v svobodni Za to pa nam je malo ; saj se je pa zopet treba šol in šol, ker brez omike ne more občina na svojih nogah stati. letos posebno lepa; ajde je bilo tudi malo pri nas seje; sená po gricih je bilo piclo: to je naredila zadnja kopna zima. Za senožeti v hribih Davk se ne morejo pri sedanjih velikih prena Je 7 da edbah cesarstva in pri hudih jih ažnikih na razun za varc-ov in veče ro- enkrat znižati; pa deželni zbori imaj nost tudi za nove izvire obilniših pridelk dovitosti zemlje skrbeti po izgledu Belgije, Angležkega, Laškega in drugih dežel v umnem gospodarstvu nas deleč presegajočih. Le onda bomo veselo obdelovali , pri vendar in gričih je najbolje sneg pozimi. Znamenito crv že štiri leta na polji škode ne delà, in sicer odtistih-mal, kar je hudi spomladanski mraz in sneg (kteri je bil križev teden), večidel kebre pokončal. Babjoverci si pa izmišljujejo, kdo neki da je črva 77 panaP <9 toplih krajih, kjer mraz ni toliko škodoval 7 Je bolj bilo te svoje zemlj °J težkem delu dober živež odrajtovali primerne davke sako leto nekaj prihranili za pametno imeli, pa si se eJ otrok in za starost ojo leta več kebrov ali hrošcev, pa je tudi črv bolj po njivah jedel. Ta mrčes se bo pa zopet množil, ako si ne prizadevamo kebrov nabirati in končati. Očividno je, ako se keber pokončá, da tudi črva ni (saj je keber oče kebrica pa mati črvu), akoravno pri nas nekteri nespa- 9 Sodništvo želimo véstno, hitro in ne predrago, toraj popolnoma ločeno od uprave in na vse strani neodvisne sodnike s porotami na strani, vendar se ima zamude poboljšati telesno stanje naših vestnih sod- metno blodijo: Čem bolj kebre nabiramo in končujemo 7 črv jé in tem bolj naj povem še, njivam škoduje! da smo se skuhe ; to je 7 letini repe 7 brez nikov, cla bodo veselo opravljali težke opr Nam je k srcu prirastla ravnopravnost zelja in kavre malo nadjali; pa hvala Bogu govore kor enj a 7 dosti 7 smo oje g te reči přidělali, ker je bilo v jeseni obilno dežja; ubogi kmetje naši imajo tedaj za prasce dokaj piče, samo pre-ceni so pri nas prasci (po 12 do 18 kr. nov. dn.). Malo slovenskega jezika v šolah in v pisarnicah, bo po takem priredbe za kmeta pri prascih. — Huda in kadeř se bode on zdatniše glasil v sodnicah, se bode napaka je pa pri nas jesenska paša po njivah in lokah tudi čudovito hitro zaupanje vrnilo in vsi stanovi ? predrage domo\ celo čedo preganjajo z njive na njivo in plotove podi- bodo ima eseli lepe zastopnosti Kdor rajo 7 da živina lože gré, druzih jeziko^^ na 7 tal mater sicer da bi pr kamor hoče. Ni čuda, da veliko škode storijo goveda, ker mlade drevesca po vrtih emškega ali laškega, vendar ne obirajo, in jim mladike grizejo; po mokrih njivah vse- in priložnost, se bode tudi zanaprej učil 7 ktei pr ----------* .»««VjjWJ . ^ ~ -------J ~ 7 J "" *---------- O----V 7. 1 ---------- J ; tem v nemar pušal mili jezik svoje drage jano pšenico in ječmen teptajo in globoko v zemljo za- je edina podlaga dušneg se tudi našim otrokom tako godil da předka, ne znajo tlačijo; po lokah so pa luknje po čevlju globoke naredé konji 7 ki se ne -1 Ui cc IUU1 HclOUIl U LI U rvUill tetivu gUUliU, UĆI 11U ZjLIVLJV íica.1 xvwiiji., ivi OV_/ iikj x\j v x , vuiiiu. be nega popolnoma, in da se reveži ne bodo nikoli pasejo. Ali ni silna potreba, da se taka kar podnevi, temuč tudi ponoči kme- 7 za šopati mogli iz nadlog življenja, k t i pre duj i taj aj o. oni °J last d alj kod bolj ) za- tijstvo škodljiva paša odpravi? Kdo bo drevje sadil in gojil , aiw inu » xvv/xxv,t* xxx «v^ j^^vv^x ^ . Naj že pase vsak po svojem, kakor hoče; da pa bi imel zaupanja vreden poslanec sode- pravico po mojem pasti, ali da jaz pasem po njegovem, to ako mu živina vse končá in še ograjo podere! Kako ima lovati pri posvetovanji dobrih postav in pri* srečni osnovi je krivica očitna. Tem napakam v okom priti more Jv.^^ Alluma tcoaioiva, ucv uuac xxaii, sprava, sreča splošna zapoved, zakaj soseskini predstojniki se ne dajo in blagostanje vseh stanov pri nas domá, na kolikor odvrniti od te stare napake ; saj sem že sam večkrat dežele oziroma stva, da bode mir sreća je to mogoče v tej dolini olz 7 stora ob Vam tukaj nimam pro že več so vsi let trudij rredni popisati ; to pa vem da možaki ki se vidil delà župana, da konje po lokah pase in tako luknje vsaka pritožba zoper pašo pri županih je toraj nas ubog VC1JJ, ua liiu^clivi , Iv A DC t-i^ic«. , Y oai\a piiuíiwu ^^jjvi j^ojv^ ^^ « « Y J " slovenski narod usrećiti, bob v steno ; gosposka jih pa tudi ne more kaznovati 7 zaupanja. Zatoraj si izvolite ako se cela čeda pase, ker se prav ne ve, ce gava ZI- rr a poslanca v deželni zbor takega slovenskog r o- jak 7 ki ima tište čvetere lastnosti, ktere ste sami od denost 7 namr d visno s t vina je drevje ali njivo itd. poškodovala. Z Bogom! Drago tin. Iz Ljubljane. Njih ekselencija škof Stro s smajer njega terjali , neum c^ . HCUU.V10I1U0L, y u v c u c 11 u o a »«"'j""^» ^'J" ^^^^^^^^ —----j , govorno st in stalnost, in ker jaz nisem ne časti velikodušni podpornik tudi slovenske literature, so vred- ne kakega dobička celó nic željen, dolžnosti poslanca kteri jih hoče vestno spolnovati, pa so le težko breme 7 niku „Novic" s blagim pismom od dné t. m. iz Dia- kova poslali za ,,Matico slovensko" oblubjenih 1000 gold. zato am tudi n e p o n uj z ker živim in umrjem za svoj slovenski narod, vred vesel, če si bote vrednišega od mene izvolili. * ) / t^íJixv MX Axv/ i vv ;;------------------------------o u samega sebe, ampak bom, „želeč joj od Boga blagoslov i srečni napriedak." Slava! Vami Iz Ljubljane. 0. kr. državno ministerstvo je te dni naznanilo deželnemu odboru, da niso potrjeni pred- Pridite volivci gotovo vsi, kakor Vas je klical že zadnji poziv! Če celó bolni volivci se dajo peljati k volitvam, kaj bi zdravi ne prišli? Lep izgled o zvestem spolnovanji državljanskih dolž- poslednjega deželnega zbora, v kterih je želei, da logi bi se* v mnogih rečéh prenaredila rekrutna postava in znižala tarifa za oprostenje od vojaščine. Ministerstvo nosti je dal uni dan mestjan g. Matija Vavra v Pragi. Ko so pravi namreč bile 23. nov. volitve mestnega odbora pripoveduje vzeti 7 da takošne zahteve bi se mogle v prevdarek ,,Hlasu — se je bolni volivec v vozu peljati dal do mesta, kjer je bila volitev, da oddá svoj volitni listek; al pripeljavsi se do mesta zavoljo velike slabosti Se iz kočije ni mogel; komisija stopi tedaj sama do njega na ulice, da ji izroči svoj list. Vr. ta daj kadar bi se prenaredila cela rekrutna postava; za to pa zdaj še ni dostojnih vzrokov. bo tudi v tem treba potrpeti. — Ker je gospod Miroslav Vilhar zbolel Tedaj ; ni bilo 398 končne obravnave o tiskarni prvi njegovi tožbi ki je Holsteina Auiiv^nc uuirtvuavc v norwcixiii pvi uj^uvi iu^ui , «.i jt, xxv^.wu« po protokolu londonskem ; to pravico uuie av-bila odločena na 3. dan t. m. Končna obravnava druge strijanska in pruska vlada branile danski, pa to bote f^ n ak a ^an^avflrn tt \Tn * i C a/i wi ni n v\rv/i û 1 a h n i rrv\ a1 v*\ /\ y i /\ 1 r# m^n y-j w ^v .l 1 — » —--t i _ bote av voljo sestavka v „Naprej-i" od 26. maja pod terjale od nje tožbe naslovom : „Kaj se nekterim zdí ravnopravnost" , zoper steina ai odgo ? da y se kterega se je o aljenji časti pritožil c. kr. okraj v ktere ni bil tisti polne dolžnosti do Schleswig-Hoi takrat zavezala Ta ministrov predstojnik okolice ljubljanske, je odločena na 23. dan tega mesca. Tudi g. Fr. Levstik je zapleten v to tožbo edanj većini državnega zbora ni Beseda" ^v Čitavnici v nedeljo je bila zopet kakor po volji, ktera trdi, da „moč, ki jo ima imeti Avstrija v Evropi, se opira niti v Nemčii." Poslanci Schindler, Groholski ûa moč, ki si mora ohra prav zanimiva. Čveterospev hrvaški „Predivo je pa Rechbauer so oštro govorili zoper „nenemško předla' c ? besede Kukulj ? mosp slovenski, besede Prešernove napev Lisinskeg U bolj ' po- ? Kam , napev Mašekov, in zbor češki „Kovaška", besede Riegerjev napev Vogelnov, so litiko avstrijanske vlade, ktera se nistrovim govorom nikakor ni prikupila nemškemu na- to je gotovo , z mi pod y trudljivim vodstvom našega rodu škeg y kteri ravno zdaj ves gori za osvobodenj nem Fabiana bile pevske cvetlice te besede, za rleg orhestra, za njo pa po pevo vodja kterimi je sledila godb slovenjena šaloigra „Snubači", ktero ste dve gospod ki ste svoj prvi s tremi gospodi, že dobro die die Welt bedeuten". Schleswig-Holsteina iz „jarma danskeg u Le poslanca Šzabel in Kinski sta v državnem zboru odkri- da gori omenjeni poslanci so l^llil, debut z glasno pohvalo dovršile, igrale skušenimi „an den Brettern, tosrčno rekla , da čutita , • • 1 # i ^ jih govorih za Nemčij vec rodnega navdušenj kakor političnega prevdarka razodeli. To-je prava be se je tako dopadla i da seda nico" nemško, ne hodij e j ki bi iz Avstrije radi naredili ,,poddruž je tudi nje pisatelj g. Zabukovec bil nazadnje z velikim poganja za sorodne brate svoje prave poti. Da se Nemec ploškom klican. Prav zadovolj ^XXXViJLU. tuv, uiavu O * KJJ ^ , 1 GpU J C ili priču- to je dolžnost vsacega naroda, da se poganj Je z vsem so vsi joči proti desetimi zapustili dvorano. Prihodnja „beseda" na javnem tukajšnem gledišču priljubljena šaloigra „Do in častno , ker da Avstrij trdi za svoje j da interesi nemški so celó nedelj teden. Igrala se bo ta večer že leta 1849 teresi avstrijanski, in da v Avst nimamo bene veče skrbi kakor to y da zdaj în- no- bro jutro i« Tako si národno mestjanstvo v čitavnici za Schleswig-Holsteina zacnemo jsko z dansko vlado, to ni zdrava in na- samo napravlja, kar mu ne privošči javno glediš Od 10. dné t. m. zopet skozi celi mesec se bojo v Sattlerjevem sveto vidu (Jkosmorami) postavile čisto o,turško )vi reke ravna politika gledé na avstrijansko stal je a I 4 V V iisce ? gled, namreč Carigrad, gl Avstrij gorodno Avstrij (Standpunkt t ima v nove reci na mesto, No\ Niagare, veliki rudniki v Kubi, srecni in edini Jork v severni Ameriki G slap rojih narodih nepremaglj f P ako Avstrii 7 o sta-zado- moc y SO in ni J1 treba, da bi, kakor luna svitlobo na pósodo jemlje od y lem, kakor se vidi iz oljske gore, in se v vsem skupaj zopet 15 novih stvari. Kdor je vidil Jer u- drugih, da stopi, kadar je sonca, moci svoje drugod iskala, čeravno treba, za brambo to y >vojih pravih inte z nemško državo prvo vrsto svetovidov, gotovo samo Jeruzalem viditi za 20 nov. kraj tudi te ne bo opustil Ze se šel na Gosp. dr Dunaj. Tom Je z mlado pi resov v zvezo z drugo in tedaj tudi ako je ta v soglasji z njenimi interesi. Za gotovo se pripoveduj 7 da 19 dné tega mesca se svojo gospo z a vni zbori bor dunajski, in da 24. januarja se začnó ki pa bodo celó kratki, ker konec dežel sušca se ima zopet začeti d Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Državni zbor dunajski nadaljeval je ta teden pretresovanje državnih dohodkov in stroškov za leto kteri so se večidel po vladinih predlogih sprejeli lik P so se zbor na Dunaji, kakor ,,Ost u. za to odločili, da bi iz Hrvaške po 1864 kte- razun stroškov za vojaško in kupčijsko pomorstvo remu se je odbil precejšen znesek. Pri stroških za ministerstvo pravosodja je bila živa beseda o tem, da bi se sodniškim nižjim uradnikom dala bolja plača; sklep je bil: ker je državna kasa slaba in se ne more tudi Hrvašk West" pravi slanci v dunajski državni zbor, toda pod nekterimip< Po ravno tem listu so Njih ekscelencija škof St majer po svojem potovanji se zdravi in srecni povrnili na Dunaj 7 in 7 7 rekli tej prilik „Presse kakor smo že v poslednjem novičarji se podali zopet v Diakovo na prestol svoj zgrablja „Ost WÊL ■■■■■Ml JPPri u. West" Slovanom tako milo kako to 7 da n e dkrije naklep drugim zdaj y res pičlo plaćanim uradnikom povikšati za ostane povsod po starem. minister pravosodja Hein se prijel sv. pisma . ; naj tej priliki pa je podtikuje prezvišenemu škofu o snovanji „velikeg go slo vanskega kralj estva ? Kdor ktere Ju u 7 ki t ne more, je tolcuje, pa dok denuncijant — je rekel „Ost u. West" „s kakošno mero bote merili, s takošno se vam bo od- ---; —------y—.. ... pravi: unidan J?Pressi." Presse je na to vprašanje — omolknila merjalo" 7 in Je y kakor je unidan državni zbor očital ministerstvu, da ni že predložilo zboru za ustavno življenje potrebnih postav, očital danes minister državnemu zboru, da je počasen v svojih opravilih izgotovil konkursně postave Kdor pa molči — pravi pregovor Napoleonov„kong kaže, da pritrdi je pokopan, ker većina vlad mu dpovedala. Kaj pa zdaj? Prišla je v Parizu bro da se ni itlo pod imenom „Napoleon III. in , kon ktere da ze leti kuje postavo za društva, pa je še ni izkoval itd. Poslanec Berger in Iskra sta zagovarjala zbor in ministerstvu očitala, da je ono krivo, ako ni dovršil zbor tega in poslednja beseda je jska rokuje, se se prav ne ve. Kdo Na Nemškem čedalj tej brošuri pre bolj vrč za Schleswig-Holstein ; tudi Ilolsteinci so se navzeli unega. Svetu pa, ki željno pricakuje, da bi kola ustav- nega življenja se pomaknile zdatno naprej, to nasprotno te vrelice gi y tako naj y da jih danski kralja v posebne varuj ej o punta raz- Za Garibaldit Viae LI O V Cl 1 1, u «J V C\X »AJ VJ W VIA A V V. . + nakupujejo v Svajci orožja in na Neapolitanskem in očitovanje slišati pač ni prijetno bilo. dec. je po južnem Laškem nabirajo dnar za tisti milij 1/ « ^ A • t i • v i pušk y O dolgi odlogi odgovor dal minister unanjih oprav grof Rechberg na vprašanje poslanca Rechbauer-a: kaj misli vlada avstrijanska početi zastran Schleswig-Holsteina? Minister je odgovoril, da avstrijanska vlada je o tej pravdi popolnoma tistih misli kakor pruska ; danska vlada ima postavno pravico do Schleswig- kterih je pisal , da jih potřebuj P o lj ski punt je neki tako onemogel, da se giblje le še samo po imenu. Ruski časnik „Invalid" je te dni pisal, da ruska vlada ni zoper to da bi se b zuuer LU, Uď Ul SC Íiucuna Poljclkov, C4X liti , M.CV KJ oni v to prisilili; ona sama prostovoljna hoče dolo ne da bi čiti, kako in kaj Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.