jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
I Štev. 24.
Himiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifm
................i........................
LJUBLJANA, 10. junija 1921
mmiimiiiiiiiiiiiNimiimmiimiiiiiiiiiiiimiimiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Leto II. I
Reprezentacija L. N. P.— Reprezentacija Z. N. P.
v Zagrebu 0:8 (0:2).
Že parkrat se je letos naglašalo, da je kvaliteta v nobenem oziru. Obema moštvoma pa je bilo skup-našega nogometa nazadovala. Lansko jesen je cela no popolno športno pojmovanje, discipliniranost in vrsta rezultatov dokazala, da postajamo hrvatskemu fairnesa. Približno 5000 gledalcev je prisostvovalo nogometu kvalitativno dorasli. Reprezentacija L. N. interesantnemu, lepemu, četudi neenakemu sport-P. je lani podlegla Zagrebu le 0:1, Od takrat je nemu boju.
hrvatski nogomet jako napredoval, naš, slovenski,	V zagrebškem moštvu je bila izvanredna zlasti
Prvak Maribora
pa je komaj na lanski stopnji. Najprej Ilirija-Grad-janski 2 : 8, sedaj Reprezentacija L. N. P.-Reprezen-tacija Z. N. P. 0 : 8.
Igra, ki jo je razvila v nedeljo reprezentacija Z. N. P., je bila absolutno prvorazredna. Naši je razen nekaterih momentov in situacij niso dosegli
S. S. K. Maribor.
četvorica Heinlein-Vragovič-Plazzeriano-Rupec. Zagrebški listi ne poročajo zaman, da od tekme s Švedi v Zagrebu tako dovršene igre niso videli. O Hein-leinu, desni zvezi, že vemo, da je idealen vodja navale in virtuozen tehničar, Vragovič je brez sumnje trenotno najboljši centerforward v Zagrebu, Plazze-
riano ima edinega konkurenta za levo zvezo v Gra-necu, Rupec, bivši avstrijski internacionalec, je zopet izvanreden tehničar, ki skoro ne dela napak. V ta ensemble sta se prilagodila jako dobro Babič na desnem krilu in levi half Paškvan. Desni half Bažant in levo krilo Korošec sta bila manj dobra, a še vedno popolnoma na mestu. Obramba Šifer-Ferderber, ki je lepo vigrana, in goalman Friedrich so opravili svojo ne pretežko nalogo brezhibno.
Naša reprezentacija je imela proti temu moštvu, zraven še na 'tujem igrišču, z vsega početka težko stališče. Vendar je počela igro z veliko svežostjo in požrtvovalnostjo ter se je kmalu prilagodila taktiki napadajočih domačih. Polagoma je potem stopila na dan slaba kondicija Deržaja, Bregarja, Husa in Ba-linča. Igra je postala vsled tega razkrojena in brez načrta. Napadalna vrsta se je raztrgala in Pretnar in Schalecker sta razbila nešteto naval in popolnoma storila svojo dolžnost. Pelan v golu je bil izvrsten kot vselej v težkih tekmah. Forme, v kakršni je bil proti praški Slaviji, sicer ni dosegel, pokazal pa je reelno znanje in iznova potrdil, da je eden prvih golmanov v Jugoslaviji.
Sodniku g. Picku sta se postavili reprezentaciji v sledeči sestavi:
Z. N. P.: Friedrich (Hašk) — Šifer, Ferderber (Gradj.) — Bažant, Rupec (Gradj.), Paškvan (Cone.)
—	Babič, Heinlein, Vragovič (Gradj.), Plazzeriano (Hašk), Korošec (Sparta).
L. N. P,: Pelan (Ilirija) — Schalecker (Ati. SK. Celje), Pretnar (I.) — Deržaj, Zupančič (II.), Hus (I.)
—	Baline, Bregar, Oman (I.), Durschmied (Ati. SK.), Vidmajer (L).
Potek igre: V 2. min. kot proti Ljubljani. Zagreb napada; v 5. in 7. minuti Balincovi prodori, ki jih ubrani golman. V 9. minuti po Heinleinu prvi gol. Pelan ima mnogo dela, v 15. in 16. min. bravurozno drži dva ostra strela iz neposrednje bližine. Diirschmied in Oman pošljeta parkrat v ogenj Vidmajerja, njegovi centri postanejo vselej plen Šiferja ali Ferderberja. V 18. minuti zopet kot proti Ljubljani. V 28. min. kot proti Zagrebu, Diirschmiedov šut drži Friedrich. Po trajnih napadih Zagreba v 33. min. lepo kombinirana navala Ljubljane. Friedrich zopet drži. V 36. minuti tretji kot proti Ljubljani. V 44. minuti doseže Plazzeriano iz of side drugi gol. Polčas 0 : 2,
Po odmoru izrazitejša premoč Zagreba. Posamezne protinapade uvedeta Vidmajer ali Baline, Durschmied se umakne popolnoma med halfe. V 12. minuti doseže Plazzeriano tretji gol. Dve minuti kasneje kazenski strel proti Zagrebu tik pred kazenskim prostorom. Durschmied strelja v golmana. V 20. minuti sledi oster strel Vragoviča. V 24. min. kot proti Zagrebu. V 29. min. spusti Pelan peti gol (Vragovič), v 35. minuti nastane iz taktične pogreške Pretnarja 6. gol (Plazzeriano), v 41. minuti zvišuje Heinlein score na 7:0 in v zadnji minuti zakrivi Schalecker še osmi gol (Plazzeriano). — Koti 2:3. — Sodnik g. Pick izvrsten.
Javna telovadba
ljubljanske mladine.
V nedeljo 5. t. m. so priredili učenci in učenke ljubljanskih srednjih in meščanskih šol veliko javno telovadbo. Bila je srečna misel, pokazati na ta način občinstvu, kaki lepi uspehi se lahko dosežejo pri mladini s sistematično telesno vzgojo. Obenem je bila to najboljša propaganda za širjenje telesnovzgojne misli in najostrejše orožje za pobijanje zastarelih nazorov, ki so danes, žal, še razširjeni ravno v tem oziru med našim občinstvom. Krasno uspeli nedeljski nastop je brezdvomno mnogo več pripomogel k umevanju in razširjenju misli sistematične telesne vzgoje, kakor bi mogla to storiti cela serija še tako dobrih propagandnih člankov.
Šolska telovadba je danes na ljubljanskih šolah že dobro organizirana. Maščujejo se sicer še grehi avstrijske uprave, ki je vsaj pri nas telesno vzgojo sistematično zanemarjala in zato ni poskrbela skoraj za nikakšne priprave. Telovadnice so po vseh šolah popolnoma nezadostne, za telovadbo na prostem, ki je pač ideal posebno za mladino, pa ni bilo poskrbljeno nikjer. Naši telovadni učitelji so se imeli zato boriti z ogromnimi težkočami. Tem večjega priznanja je vredno, da so kljub tem oviram dosegli tako lepe uspehe, kakor je pokazal nedeljski nastop.
Javna telovadba je obsegala sedem točk. Nastopili so najprej učenci nižjih razredov v impozantnem številu 800. Pod vodstvom telovadnega učitelja Jerasa so precizno izvajali od njega sestavljene vaje s palicami. Prav dobro so izvedli mali korenjaki tudi nastop in odstop, čeprav je bil zlasti prvi precej težaven. Zanimivo je bilo opazovati serijoznost in vnemo, s katero so učenci nastopali. Oboje nam je najboljša garancija, da bo iz njihovih vrst izšlo mnogo vnetih zagovornikov telesne vzgoje, bodisi potom telovadbe, bodisi potom sporta, tudi za poznejše življenje.
V drugem oddelku je nastopilo okrog 400 dijakov iz višjih razredov pod vodstvom telovadnega učitelja Kozaka. Izvajali so simbolične proste vaje, ki jih je priredil gospod Kozak sam. Tudi njihov nastop je bil prav lep in impozanten ter je vzbudil splošno odobravanje.
Orodna telovadba se je vršila ravnotako v dveh oddelkih. Najprej so nastopili učenci nižjih razredov s telovadbo na drogu, bradlji, krogih, konju in kozi ter s skakanjem v višino in daljavo. Za njimi so telovadili na istem orodju dijaki višjih razredov. Posamezni telovadci pa tudi cele telovadne vrste so pokazali tudi s športnega stališča prav interesantne in pomembne uspehe. S ponovnim odobravanjem je občinstvo kvitiralo zlasti izvajanja na drogih in bradljah.
Ljubko in obenem imponirajočo sliko je nudilo 600 učenk, ki so nastopile z razmeroma težkimi prostimi vajami, sestavljenimi od telov. učitelja Kozaka in telovadne učiteljice gdč. Terdinove. Učenke so nastopile z enako strumnostjo in resnostjo kakor dečki. In tudi izvajanje vaj ni zaostajalo za dečki. Njihov nastop je tem bolj važen, ker je najsijajneje dokazal, kako nesmiselni in škodljivi so predsodki, ki so med našo publiko razširjeni še posebno proti gojenju telesne vzgoje med žensko mladino. Od onih tisočev ljudi, ki so brhke telovadke tako simpatično pozdravljali, gotovo ne bo nihče več imel kakih po-
mislekov proti pametnemu gojenju sporta in telovadbe med deklicami.
Lepo uspel nastop so zaključile telovadne igre učencev nižjih razredov in učenk. Vzbudile so tako med gledalci kakor proizvajalci mnogo veselega smeha in tvorile na ta način primeren razvedrilen zaključek po naporu, ki so ga zahtevale prejšnje resne vaje.
Javno telovadbo je organiziralo društvo telovadnih učiteljev pod vodstvom referenta za telesno vzgojo pri zdravstvenem oddelku, g. Bajžlja. Pri nastopih so sodelovali vsi telovadni učitelji, ki so imeli v lepih uspehih pač najboljše zadoščenje za celoletno dobo. Občinstva je bilo precej. Bilo pa bi ga še neprimerno več, ko bi se zavedalo, kakšen užitek jim bodo nudili nastopi naše mladine.
Kot športniki smo hvaležni gg. telovadnim učiteljem za njihovo delovanje in se ž njimi vred veselimo res lepih uspehov.
O
Športni teden 1921.
V prvi polovici septembra priredi Športna zveza Ljubljana po vzorcu lanskega športnega tedna, a seveda kolikor mogoče izpopolnjeno, tudi letos enak športni teden. Na sporedu so predvsem zaključne prvenstvene tekme v vseh športnih panogah, ki se goje v Sloveniji in katerih obdržanje bo z ozirom na vremenske razmere mogoče. Te zaključne prvenstvene tekme bodo nudile najlepši pregled o napredku letošnjega športnega leta. Tekme bodo obvezne za vse v Športni zvezi včlanjene klube. Zato je potreba, da se vsi klubi začno zanje pripravljati čim najprej mogoče. Lanski športni teden je v mnogem oziru pokazal, da je bilo treniranje nezadostno. Seveda so bili potem tudi uspehi nepovoljni. Ugled in čast našega sporta zahtevata, da presežejo letošnji rezultati v vsakem oziru lanske uspehe.
Da bo udeležba pri tekmah športnega tedna čim najbolj številna, program kar najbolj pester in obširen, moramo začeti z delom že sedaj. Športna zveza pozivlje radi tega vse klube, naj ji vsaj do 15. t. m. odgovore na sledeča vprašanja:
1.	Katere panoge goji klub in v katerem obsegu?
2.	Kakšne najboljše uspehe so dosegli do sedaj klubovi člani?
3.	Koliko klubovih članov se bo lahko udeležilo tekmovanj športnega tedna?
4.	Kdo izmed teh je dosegel do sedaj najboljše mesto v svoji panogi?
5.	Katere nove športne panoge naj bi se eventualno privzele v program športnega tedna (težka atletika, rokomet, hokej)?
6.	Ali ima klub še kašne druge predloge in želje, ki se tičejo športnega tedna?
Na podlagi vposlanih podatkov bo izdelala Športna zveza natančen in definitiven program športnega tedna.
Športna zveza si bo prizadevala, da nabavi za zmagovalce vsaj v važnejših panogah prehodna darila, ki bi brezdvomno zelo oživila zanimanje za tekmovanja in povečala udeležbo.
E)
Konjske dirke
v Št. Jerneju.
Ni konjerejca, ki bi ne poznal konjereje šentjernej-skega okraja, ne bo ljubitelja konj, ki bi se ne zanimal za tamkajšnje prireditve konjskih tekem. Št. Jernej je nekako središče dolenjske konjereje.
Po dolgih letih se je posrečilo ustanoviti lansko leto zopet dirkalno društvo. Konjereje! so uvideli, da brez preizkušenj ne gre! Preizkusiti je treba konje, da se ve, kaj se ima, širšo publiko je pa treba privabiti na te preizkušnje, da se omogoči odprodaja konj, brez katere se konjereja ne more razvijati in širiti. Malokje se bo našlo tako reelnega konja, kakor v šentjernejskem kraju. Ni sicer Amerikance, toda potomec je najboljših arabskih in angloarabskih plemen, in le želeti je, da se to pleme ohrani v tem kraju.
29. junija t. 1. priredi šentjernejsko dirkalno društvo, kot podružnica Kola jahačev, zopet dirko — kasaško in galop — in je razpisalo sledeče tekme:
/
Propozicije dirkalnih dirk v Št. Jerneju.
Dirkalno in jahalno društvo v Št. Jerneju priredi dne 29. junija 1921 ob 2. uri popoldne na dirkališču v Št. Jerneju na Dolenjskem dirko konj, ki so last kmetov krškega in novomeškega okraja. Spored:
I.	dirka: za 3- in dietne konje, pri kmetih teh okrajev rojene in gojene. Daljava: 1680 m. 31etni: 60 m popusta, vozovom na štirih kolesih 40 m; konji, ki so dobili v voznih dirkah več ko 600 K — 20 m. Vloga: 50 K. Darila: I. častno in 2000 K.
II.	800 K, III. 500 K, IV. 400 K.
II.	dirka: za 5 do 10 let stare in pri kmetih rojene in gojene konje obeh okrajev. Daljava: 2500 m, vozovom na 4 kolesih 40 m popusta; konji, ki so dobili v voznih dirkah več ko 600 K — 20 m. Vloga: 50 K. Darila: I. častno in 1000 K, II. 600 K, III. 400 K, IV. 200 K.
III.	dirka: za vse konje od 3. leta in čez 10 let stare, ki so last kmetov. Amerikanci in njih potomci izključeni. Daljava: 2520 m. Vozovom na 4 kolesih 40 m popusta. Konjem, ki so dobili pri voznih dirkah več ko 600 K — 20 m. Vloga 50 K. Darila: I. 800 K, II. 400 K, III. 300 K, IV. 200 K.
IV.	dirka. Dvovprežna dirka: za vse konje, ki so last kmetov. Amerikanci in njih potomci izključeni. Daljava 2520 m. Konjem, ki so dobili pri voznih dirkah več ko 600 K — 20 m doklade. Vloga: 100 K. Darila: častno darilo in 1000 K, II. 600 K, III. 400 K, IV. 200 K.
V.	dirka. Jahalna dirka: za vse konje, ki so last kmetov. ■— Daljava: 2520 m, brez zaprek in brez izenačenja teže. — Darila: I. častno in 1000 K, II. 600 K, III, 400 K, IV. 20 K. Vloga 50 K.
Posebna določila: 1. Kmet je oni, ki se osebno peča z domačim poljedelstvom; 2. vozijo in jahajo pri vseh dirkah le kmetje; 3. posestniki dirkalnih konj morajo biti člani dirkalnega in jahalnega društva (članarina je 20 K, ki pa se lahko plača neposredno pred dirko); 4. Prijave je vposlati do 15. junija t. 1. na tajnika društva (nadučitelj Karel Trost, Št. Jernej). Po tem roku sie sprejemajo prijave le do 29. junija opoldne proti dvojni vlogi. — Prijave morajo vsebovati: a) ime in bivališče posestnika, b) popis konja (ime, starost, barva, spol), c) koliko je konj pridirkal. Prijavam za I. in II. dirko je priložiti rodovni list, ki se posestniku vrne. Priglašeni konji morajo biti v posesti prijavnika vsaj 3 mesece pred dirko. Netočne prijave so neveljavne, vloga zapade. 5. Posamezne dirke se vrše v oddelkih, pri voznih po največ 5 voznikov, pri jahalni po največ 5 jahačev. 6. Vozovi na gumah prepovedani v vseh razredih. 7. Pri vsakem oddelku dobi prvi 200 K. Zmagovalec se določi v posameznih dirkah po času. 8. Vstopnina na dirkalni prostor je za gledalce 1 dinar. 9. Za eventualne nesreče na dirkalnem prostoru ne prevzame društvo nikake odgovornosti. Dirka se vrši pri vsakem vremenu.
Opomba: Najpripravnejše se pride v Št. Jernej čez Novo mesto. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri 34 minut
dopoldne. Treba je pa naročiti voz v Novo mesto k vlaku. Dirkalno društvo preskrbi radevolje voz in prenočišče in sprejema tozadevne prijave do 25. junija t. 1.
O
Prvenstvene tekme L. N. P.
Preteklo nedeljo so se vršile prve letošnje prvenstvene tekme v Ljubljani. Tekmovali so Primorje, Jadran, Hermes in Akademiki. Vsled nedostatnega treniranja ni nobeno teh moštev pokazalo lepe, koristne igre. Najvažnejša tekma Primorje-Jadran je razven tega trpela še vsled nediscipliniranosti Jadrana. Rezultati so sledeči:
Primorje-Jadran 3:0 (1:0).
Jadran nastopi z zamudo 12 minut in se najprej prereka radi žoge. Celo prvo polovico živahen, oster tempo. Jadran opetovano ugovarja sodnikovim odločitvam. Polčas 1 : 0. V drugem polčasu od obeh strani precej robata igra. Jadran se še naprej odlikuje z nedisciplino. Napadalna vrsta Jadrana, sigurno boljša od napadalne vrste Primorja, ni mogla napram dobri obrambi Primorja razvijati kombinacije, medtem ko se je napadalni vrsti Primorja posrečilo ustvariti pred protivnim golom mnogo ugodnih pozicij, ki pa jih večinoma ni znala izrabiti. Obramba Jadrana je uporabila čas bolj za prerekanje kot za igranje. — Sodnik g. Jerala.
V igro se je hotel vmešavati z medklici tudi del maloštevilne publike.
Primorje rez, - Jadran rez. 3:3 (1:3).
Sparta-Ilirija rez. 1:1, (Prijateljska tekma.) Najzanimivejša in najlepša igra tega dne, Oba moštva sta igrala fair in s kombinacijo. — Sodnik g. Zucchiatti.
Hermes-Akademiki 5:0 (4:0).
5. junija je bila odigrana na Spartinem igrišču prvenstvena tekma med Hermesom in Lj. akad. S. K. Lask, ustanovljen že lansko leto, je s to tekmo prvič javno tekmoval s svojimi mladimi močmi in je podlegel boljšemu Hermesu z rezultatom 5 :0. Lask je postavil na polje razmeroma dober material, kojemu pa manjka treninga
BOLO ONA,
K sloviti italijanski kolesarski dirki ,,Giro d’ltalia“ (2970 km). Zgoraj italijanska favorita Brunero in prvak Girardengo.
in čigar nastop je pričal začetnike. Težišče leži le v obrani, ki se je posebno uveljavljala v drugem polčasu in bila kos napadom Hermesa. Napadalna vrsta ni pokazala nikake prodorne sile in je zamudila marsikatero dobro šanso pred nasprotnim golom. Upati pa je, da se bodo vse slabosti s treningi in novimi silami v kratkem času odpravile.
Nasprotno je moštvo Hermesa kot celota bolje vigra-no in bolj rutinirano: rezultat resnih vaj. Forward, posebno notranji trio, je napadal v prostem polju z lepo kombinacijo. Igra je bila fair. Sodnik g. Hus zadovoljiv. Obisk minimalen.	R. G.
MiMMiiMiiiMmiiimiiiMMiiiMimmiimiMiiiiiiiiiMiiiiMmMMMmiiiiiiimii

:* ^'ri';-*- f-'-?
sp*'" .. -*■■ ■.


MHiimmmiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMHiiimHmimiiMiiMiiiimiiiiiiHMiiimi

Iz nogometne tekme Gradjanski — S.A.Š.K. v Sarajevu
MIIIIMMIIIIIIIIIIIIIMItllllMIIIIIIIIIIHIMIMIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMlT
V nedeljo, 12. t. m., igrajo na prostoru Ilirije mariborski Atletiki. Ilirija jim postavi nasproti iz prvega moštva in rezerve kombinirano moštvo.
Francoski team igra v Ljubljani definitivno 23. t. m. Moštvo je sestavljeno po francoski nogometni federaciji. Francozi bodo igrali nato 26. in 28. t. m. v Zagrebu in 2. julija v Beogradu.
Graški »S tur m« , prvak Štajerske, igra v soboto, 18. in nedeljo, 19. t. m., v Ljubljani proti Iliriji.
m
Nogomet na dalmatinskem otočju.
Kake dve leti pred svetovno vojno se je začel razvijati nogomet na posameznih južnih otokih, zlasti na Hvaru in Visu. Vsako leto je prišlo do prvenstvenih tekem med obema otokoma, od katerih je bil navadno Vis močnejši. Zlasti napete so bile nogometne tekme med mestoma Vis in Komiza, ki sta imela troje nogometnih klubov z nad 150 člani, dasi je imelo mesto le kakih 3.600 prebivalcev.
Početkom svetovne vojne je zamrl sport tu in po celi Dalmaciji. Zato pa se je pojavilo po vojni tem živahnejše zanimanje in brzo se je dvignil nogomet iz dolgega premora tako, da je izgledalo, da se bo zo-
Kluba lansko leto še nista bila člana nogometnega saveza, medtem ko bosta letos pristopila, ker so se financielne razmere vsled radodarnosti meščanov nekoliko zboljšale.
Pa tudi na drugih otokih, ki so bili dosedaj pod italijansko okupacijo, je nada, da nogomet v kratkem doseže staro stopnjo predvojnih let.
13]
Šport v Rumuniji.
Še pred kakimi 10 leti niso polagali v Rumuniii nikake vrednosti telesni vzgoji. Pomen sporta za zdravje naroda je bil še docela neznan. Le v šolah so igrali nekake vrste rokomet, imenovan »ojna«; za vsako drugo panogo sporta, kot nogomet, lahka atletika, rugby itd. pa je manjkalo zanimanja.
Šele nekaj let pred vojno so prišli angleški inže-njerji in delavci v Bukarešto in okolico, kjer so bili zaposleni pri velikih petrolejskih vrelcih. V kratkem so ustanovili več športnih klubov, v katere so pristopali tudi domačini, in tako se je pojavilo živahnejše zanimanje za sport. Naravno je, da se je po zgledu Angležev, ki so gojili skoro izključno le nogomet, razvila ta panoga sporta najbolj. V Bukarešti so se ustanovili domači športni klubi in kmalu nato se je ustanovil nogometni savez, katerega prvi predsednik je
Oto Oman, leva zveza.
Ivan Zupančič, desno krilo.
Ljubo Vidmajer, levo krilo.
Prvo moštvo S. K. Ilirija v Ljubljani.
pet ustalil; v tem pa so zasedli Italijani otoke in zabranili Jugoslovanom tudi nogomet. Vsak razvoj so onemogočili z zaplenitvijo že itak male zaloge športnih potrebščin ter začeli igrati s temi — sami.
Pač pa se je na bližnjem neokupiranem otoku Braču začel gojiti z veliko vnemo nogomet na iniciativo dijakov in s pomočjo amerikanskega admirala Andrevvsa. V mestu Milna se je ustanovil klub »M. O. Š. K.«, v mestu Supetar pa nogometni klub »Bum«, ki sta lansko leto priredila tekme za prvenstvo otoka Brača. (Tekma se je končala neodločno in sicer 4 : 2 v Supetru z »Bum« in revanš 4 : 2 v Mil ni za »Mošk«.)
bil današnji prestolonaslednik Karel. Kljub ogromnim težkočam in z velikanskimi stroški se je posrečilo savezu zgraditi športni prostor, ki je eden izmed prvih na kontinentu. Obsega šest nogometnih igrišč, dva rugby-prostora, tekališče in primerno urejen prostor za lahko atletiko.
Skozi več let je bil prvak Rumunije Romana-Americana F. C., katerega moštvo je bilo sestavljeno po večini iz Angležev. Pozneje se ie povzpel na prvo mesto Prahova F. C., toda tudi le s pomočjo angleških igralcev.
Sport je bil na najboljši poti, da prodre med širše ljudstvo. Tedaj pa je prišla vojna in večina klubov
se je razšla, tako da se prvenstva skozi pet let niso vršila. Šele po vojni se je začelo na polju sporta živahnejše gibanje, dasi se mnogo starih klubov tega ni aktivno udeleževalo. Prvenstva 1. 1919, in 1920. je dobil mlad klub s sicer nenavadnim imenom »Venus F. C.«
Kar se tiče načina nogometne igre, so Rumuni v mnogem oziru slični Italijanom. Njih tehnika je po-
manjkljiva, toda napadalci so izvrstne moči. Jako slabi pa so vratarji in redkokdaj nastopi dobro iz-vežban in siguren golman.
Najboljši klub v Novi Rumuniji je Makkabi iz Černovic, ki je postal nevaren tekmec za prvenstva.
Tudi med občinstvom raste zanimanje za sport, tako da bo v kratkem času dosegel šport v Rumuniji prav lepe uspehe.
UH MIMIIM M MM MIIMIIIIIIMIMIMIIIIIMM UH Ml IIIIIIIIIIIMII UH 111111111111111111111111111111111 MII Milili IM MII II IM IIII imuni IM nn MII lili II! UM III  ...............................................................................................................................................M............................Ml
Zunanji rezultati 5. junija.
Zagreb: Reprenzentacija Zagreba-Repenzentacija Ljubljane 8 : 0; Ilirija - Kombin. moštvo II. razreda 4 : 0; Slaven-Sava 2:1; Poštarji-Zmaj 2:0.
Novi sad:	Reprezentacija Beograda-Reprezenta-
cija Novega sada 1 : 0.
Dunaj: Rapid-Sparta, Praga, 1:1. Senzacija sezone. 25.000 gledalcev. 1 ekma ni v nobenem oziru nudila tega, kar se je pričakovalo; bila je vsakdanja tekma, kakor se jih vidi na Dunaju na tucate. — Amateure-Sim-mering 10:1; Hertha-WAC 5:0; WAF - Hakoah 3:2; Admira-Rudolfshiigel 3:1; Vienna-Floridsdorf 3:3; Slo-van-Sturm 4 : 2.
Budimpešta: Ogrska-Nemčija 3 : 0. 30.000 gledalcev.
Dresden: Slavia, Praga-Guts Muts 3 : 2.
Praga: Deutscher F. C.-Teplitzer F. C. 15:0. — Prvenstvena tekma, h kateri je poslal Tepi. F. C, svoje tretje moštvo. Deutsche Sportbiindler - Hagibor 3 : 2; Union Ž.-Hanacka Slavia 4 : 3.
Bratislava: Pozsonyi T. E, - Moravska Slavia 4 : 2; Bratislava-Meteor Vinohrady 4 : 2.
P a r d u b i c e : A. F. K. Kolin-S. K. Pardubice 3:1.
Nižozemska-Belgija. Reprezentančna tekma Nizozem-ska-Belgija se je končala neodločno 1 : 1.
Angleški prolesionali na kontinentu. Newcastle Uni-ted-FC Barcelona 3 : 2, Hudersfield Town-Red Star Pariš 2 : 0, 01impique Paris-Clapton Orient 2 : 1.
Anglija—Belgija 2 :0. Igrano v Anversu 26. maja. Angleška reprezentacija je bila sestavljena iz profesiona-lov, ki so podali vzoren nogomet in Belgijce za mnogo nadkriljevali.
Miting Hašk-Makali. Na mitingu Hašk-Makali so se dosegli prav lepi uspehi in postavili trije novi rekordi. Vsi rezultati so bili prav lepi: tek na 100 m Vojif in Rukavina 12T sek., tek na 400 m Hcp. (Kojič) 55-4 sek. (rekord), tek na 800 m (Vojif) 2 : 12-8 (rekord), skok v
daljavo (Kirin) 620 cm (klubski rekord Haška), met kopja (Kirin) 40-38 m (rekord).
Distančni marš v Brnu se je vršil ob nenavadno veliki udeležbi. Na 19 km dolgi progi je zmagal Schlehofer (A. C. Praha) z 1 : 38 : 40-4 ter postavil nov češki rekord.
Lahkoatletične tekme v Budimpešti, ki jih je priredil M. T. K., so se vršile ob udeležbi mednarodnih konkurentov. Doseženi rezultati so na srednji višini, boljši so v teku na 100 m 11-1 sek., na 1000 m 2 : 37 ter v metanju krogle 12-86 m.
Tek na 10 milj za naslov svetovnega prvaka profesionalcev na tej progi se bo vršil med Skotom Mc. Crea in Francozom Leon de Nys za ceno 10.000 frankov. De Nys, večkratni zmagalec olimpionika Guillemonta, izstopi s tem iz vrst amaterjev.
Avstrijski rekord. Pri zadnjem lahkoatletičnem mitingu W. A. F. je postavil Kiihnel (Rapid) avstrijski rekord v hoji na 2 km z 9 : 20-4.
Novi svetovni rekordi v teku. Kakor smo že poročali, je pretekel kalifornijski tekač Paddock progo 220 yar-dov v 20 ’/s sek. in tako zboljšal stari rekord iz leta 1896., ki ga je postavil J. B. Weefers z 2D/5 sek. Proti temu uspehu so strokovnjaki ugovarjali, češ da mu je pri teku pomagal veter. Ta ugovor je Paddock sijajno pobil z novimi uspehi. Dosedanje rekorde na 100, 200 in 300 m ter na 300 yardov je zboljšal v veliki meri. Progo 100 m je pretekel v 10-4 sek,, 200 m v 21-4 sek. in 300 m v 33-8 sek. Dosedaj je znašal rekord na 100 m 10-5 sek. (postavil ga je 1. 1911. Nemec Rau), na 200 m 21-6 sek. (Hahn, Amerika, 1. 1904.) in na 300 m 35-2 sek. (Finec Kuffšinov leta 1920.). Nov rekord Paddocka na 300 m znaša 30-2 sek. napram 30-6 sek., katere je potreboval Amerikance Wee-fers 1. 1896. na tej progi,
V teku na eno uro, ki se je vršil v Budimpešti ob jako veliki udeležbi, je zmagal Kiraly (E. Sp. K.). Pretekel je 16-816 km. Drugo mesto je dobil Kaiser s 15-565 km.
F. C. Barcelona je nedavno porazil znamenito angleško amatersko moštvo Civil Service v 2 : 1. Uspeh Špancev je tem večji, ker je bilo v angleškem moštvu nekaj igralcev slavnega kluba Corinthians.
Rekordi motornih koles. Na Brooklandskem dirkališču se je zboljšalo letos že več rekordov. V zadnjem času so postavili v kategoriji motornih koles 250 m3 tri nove rekorde. Tako na 1 km z letečim startom, ko je K. Don prevozil 1 km v 32-13 sekundah (srednja hitrost 111-576 km na uro). Za 5 km je rabil O. V. Pretsturich 4 min. 553/1() sek. Eno angleško miljo pa je prevozil isti v 51-73 sek.
Preskusna vožnja Amsterdam—Dunaj—Amsterdam
se bo vršila tekom meseca junija. 3042 km dolga proga se bo razdelila sledeče: Amsterdam—Dunaj pet etap (237, 329, 338, 179 in 273 km) ter Dunaj—Amsterdam na osem etap.
Italijanska alpska dirka. V času od 7. do 15. avgusta se bo vršila velika mednarodna trpežna dirka »Coppa delle Alpi« na progi 2300 km, ki razpade v pet etap, ki so deloma na nekdaj avstro-ogrskem ozemlju. Predpisana hitrost je 48 km na uroi
Auto-eksport Francije se je napram 1919 povišal za devetkrat. L. 1919. je znašal 124,509.000 frankov, 1. 1920. že 1.187,972.000. Največ se je prodalo v Anglijo, in sicer za 265,599.000 frankov, nato slede Španska z 219 milijoni in Belgija s približno istim številom.
Belgijski Grand Prix, ki je bil napovedan na 13. avgusta, je odpovedan vsled premalo prijav. V propozicijah je bilo sicer označeno, da se vrši dirka, ako se prijavijo le trije konkurenti, toda niti teh ni bilo.
Medklubski tenis-match Hašk—Gac 10 : 2. Na bin-koštne praznike je priredil Hašk tenis-match med svojimi člani in Grazer Athletik-Sportklubom. Za Haška so igrali Niki pl. Antolkovič, Fedor Freudenreich, J. Kaciančič in E. Kueter. Rezultati so sledeči:
Antolkovič-Wolf 6:2, 6 : 4_ Antolkovič-Schiitzenau 6:3, 6:4. Freudenreich - Schiitzenau 6:2, 6:3. Wolf-Freudenreich 7:5, 6:4, Kaciančič - Ludwig 10 : 8, 6 : 3. Kaciančič-Thomas 6:1, 6:3, Kueter-Thomas 7:5, 6:2. Kueter-Ludwig 4:6, 6:3, 13 : 11.
Double-igra:
Freudenreich - Kueter proti paru Wolf - Schiitzenau 6:1, 6:3, Freudenreich-Kueter proti paru Ludwig-Tho-mas 6:1, 8 :6, Antolkovič-Kaciančič proti paru Ludwig-Thomas 6:4, 6:3, Antolkovič-Kaciančič proti paru Wolf-Schiitzenau 3:6, 6:2, 8:6.
Zmaga naših igralcev je tem bolj pomembna, ker je GAC prvovrstno moštvo. Kvaliteta gostov in domačih igralcev je bila prav dobra.
Nov amerikanski prvak v tenisu. Frank T. Anderson je dobil v Brooklynu amerikansko prvenstvo na kritih prostorih. Zmagal je s 6:2, 6:1, 6:3. Novi Champion je v vseh ozirih prvovrsten tenis-igralec.
Francoz — prvak Anglije v tenisu. Pri zadnjih tekmah za prvenstvo na kritih prostorih sta si stala nasproti najnevarnejša konkurenta W. C. Crawley ter Francoz A. H. Gobert, ki je imel angleško prvenstvo že od leta 1911. Angleška nada, da bo topot dobil prvenstvo Anglež, je bila prevarana. V tekmi med Crawleyjem in Gobertom je zmagal zadnji s 6:2, 6:4, 6 :4, 6:0, 7:5 ter postal tako zopet »Covered Court Champion«, Gobert hoče do-
biti še angleško prvenstvo sploh. Kakor vse kaže, bo prihodnji prvak Anglije Francoz.
Prvenstva v Parizu. Tekme svetovno prvenstvo na trdih igriščih se vrše 28. maja do 5. jun. v Parizu. Ameriko bosta zastopala Mr. U. Tilden in Mrs. Malpory, Francijo pa M. Decugis.
Najhitrejši trabni dirkač Jugoslavije. Pri trabnih dirkah v Mariboru na binkoštne praznike je dosegel štiriletni žrebec Firlefanc najhitrejši čas v Jugoslaviji dosedaj sploh, namreč 1 : 32 za km. Žrebca je pred kratkim kupil g. Welle iz Maribora iz hleva Turnišče pri Ptuju.
Pri trabnih dirkah na Dunaju 15. in 16. aprila je bila jugoslovanska reja v ugledni meri zastopana. Izmed 15 dirk, ki so bile na programu v teh dneh, so zmagali v 7 dirkah konji jugoslovanske reje. Pet dirk je dobil lastnik hleva Kamendin pri Novem Sadu g. Gjoko Du-njersky, v dveh dirkah pa sta zmagala domača konja iz hleva Turnišče pri Ptuju.
Avstrijska trabna komisija za pospešitev trabnih dirkačev je stavila avstrijskim konjerejcem 28 prvorazrednih žrebcev na razpolago. Konji se bodo razdelili po vsej državi. Deset žrebcev je direktno importiranih iz Amerike, pet je Francozov, dva Italijana, ostali so domače reje, med temi trije zmagalci v derbyjih.
30.000 gledalcev se je udeležilo trabnega derbyja na Dunaju. Ob tej priliki se je stavilo nad 16,000.000 K.
Grand Prix dTtalia v vrednosti 25.000 lir se je končal v Milanu z zmago Michelangela, ki je dobil tudi rimski derby.
Plavalne tekme v Pragi so dosegle lep uspeh. Rezultati so na srednji višini, nekaj pa jih je tudi prav dobrih. 100 m (hrbet): Effert 1 : 28-44; prvenstvo Prage na 100 m: Ballasz 1 : 23-6; štafeta 4 X 50 m (prvenstvo Prage): A. P. C. 2 : 13; damska štafeta: 4 X 50 m: A. C. C. 3 : 13; 50 m prosti stil: Balasz 28-5.
Za mednarodni zračni derby, ki ga bo priredil ameriški aeroklub skupno s francoskim aeroklubom, so že določeni statuti. Konkurenca prične 1. septembra t. 1. in bo odprta do 1. marca 1923. Proga bo dolga 35.000 km ter je razdeljena sledeče: New York—Chicago—Omaha—
I
Seattle — Alaska — Aleuti — Kdmčatka — Kurili—Jesso —Jokohama — Shang Rangoon — Kalkuta — Kurachee— Bagdad — Solun — Brindisi — Rim — Pariš — London- -St. Johns (Neufundland)—New York. Prvo darilo, ki znaša 1 milijon dolarjev, dobi oni, ki za polet ne bo rabil več nego 100 dni. Ostalih šest daril, ki znašajo skupno tudi 1 milijon dolarjev, pa predvideva vožnjo 200 dni.
Ljubljanski nogometni podsavez.
Športni klub »Svoboda«, Moste pri Ljubljani, se je sprejel za začasnega člana.
Verificira se prvenstvena tekma S. K, Maribor-Ma-riborski atletiki 7:1. Protest M. A. K. proti verificiranju se je kot neutemeljen zavrnil. Igralcema M. A. K. NVinklerju in Kosiju se daje strog ukor radi nešportnega obnašanja pri tej tekmi.
Diskvalificiranje igrišča S. V. Rapid, Maribor, za, prvenstvene tekme se razveljavlja. Poslovni odbor v Mariboru ima v bodoče razdeliti prvenstvene tekme na oba prostora. Za prvenstvene tekme Rapid-Maribor je prostor izmenjavati.
Prvenstvene tekme v Ljubljani 12. junija: Ilirija-Svoboda ob 18. uri na prostoru Ilirije, sodnik g. Vodišek; Primorje-Hermes ob 16. uri na prostoru Sparte, sodnik g. Kra-maršič; Primorje rez.-Hermes rez. ob 9. uri na prostoru Sparte, sodnik g. Hus.
Prijavnice so trenotno pošle, dobile pa se bodo zopet v nekaj dneh. Klubi, ki nanje reflektirajo, naj se javijo in prilože naročilu pristojbino 1 dinarja za vsako prijavnico.
Prijavljeni so: za S. K. Hermes, Ljubljana: 226. Ogrin Rudolf, 227. Lukežič Ivan, 228. Pešl Rudolf, 229. Zemljak Pavel.
Za S. K. Jadran, Ljubljana: Pokorn Ciril.
Za S. V. Rapid, Maribor: Matkovič Franc.
Za S. K. Ilirija, Ljubljana: Grilc Josip.
Zabrana igre: V 23. štev. »Sporta« za S. S, K. Maribor prijavljenemu igralcu Skalaku Francu se v smislu § 10. občega pravilnika podeljuje šestmesečna zabrana igre, računši od 1. t. m.
Tajnik.
RAZNO
Koliko zamore človek? Presenetljivo je, koliko moči lahko razvije človeško telo, dasi ga živalstvo v mnogih ozirih prekaša. Zanimive pa so meje človeške moči, do katerih se pa povzpno le mali. Po novejših razikavanjih proizvajajo vsi ljudje na zemlji, ki bi dvignila v enem dnevu silo, 42'A bilijona kg 1 meter visoko, to je približno ona moč, ki jo proizvaja vse živalstvo ali pa osmi del sile, ki jo imajo vsi stroji zemlje. In vendar je človek le revež napram mravlji, ki zamore premakniti 23kratno lastno težo, ali pa napram kebrom, ki premestijo 14- do 42kratno lastno težo. Delo, ki ga vrši človeško srce, znaša pri vsakem udarcu 0-234, v 24 urah 31.000 kg, to je nekako ena desetinka dela težkega delavca v osmih urah. Medtem ko se delo srca ne da povečati, lahko pospešimo delovanje dihalnih organov. Tako pretvori 70 kg težak delavec v prvi uri težkega dela povprečno 350 cm3 v eni minuti
vdihanega kisika v toploto in energijo. To znači pri številu utripov 140 167. del konjske sile. Ako pa združimo vse svoje sile v teku 15 minut, potem se zaznamuje pri 180 utripih 0-220, v 5 minutah napetega dela pri 200 utripih 0-257, v l'A minute pri 220 utripih 0-37, v 5 sekundah pri 39 utripih 1-35 konjske sile.
Za uspehe v teku na kratke in daljše proge so notirani sledeče številke: rekord v teku 1. 1886. pri prvih 91-4 m je znašal hitrost 34-27 km na uro, pri prvi angleški milji (1609 m) se je že znižala na 22-85 km. Ta uspeh se do danes ni prekoračil, dasi so se v splošnem rekordi v teku znatno izboljšali in se še izboljšujejo. Pri progi, dolgi 161 km, pade hitrost teka na 12 km na uro. V hoji se doseže povprečno v prvi uri 14-48 km, v maršu na 161 km pa le 8-885 km.
Vobče ne bo mogoče znatno zboljšati dosedanje rekorde, medtem ko nekaj starodavnih (n. pr. prvi maratonski tek po bitki pri Marathonu) niti doseči ne moremo. Pač pa je zanimivo, v koliki meri izboljša človek svoje moči z vajo. Po opazovanjih berlinske visoke šole za telesne vaje dvigne srednjemočan, neizurjen mož eno polovico do tri tretjine lastne teže z rokami nad glavo; po večmesečni vaji in polaganem stopnjevanju pa dvigne 70 kg težak mož celo 140 kg; rekord so pa dosegli z 172-5 kg. Pri tem je poudariti, da gre za dvig z obema rokama nad glavo. Neizurjen tekač, ki rabi za prvih 100 m 14 sekund, doseže v treningu 100 m v 10-4 sek. Medtem ko neizurjeni le z težavo prehodi 30 km v 4 urah, prekoračijo izvežbani in utrjeni možje 100 km v 11-5 do 12 urah. Neki Nemec je celo prehodil 202 km s predpisanim odmorom 20 minut v 26 urah 58 min. V skoku na višino se je posrečilo dvigniti rekord od 1-35 na 2-04 m. In vendar nas pri tem nekulturni narodi v toliki meri prekašajo, da jih najboljši športniki nikdar ne bodo dosegli. Indijanci iz Peru n. pr. prehodijo do 200 km na en dan, in Indijanci, ki so zaposleni v čilskih rudnikih, nesejo težo 91 kg 73 m visoko 12krat na dan, medtem ko prebivalci iz Tahiti hodijo po cele dneve s tovorom 45 kg na vsaki rami. V teku so dosegli Seri-Indijanci iz Kalifornije neverjetne rekorde; že v mladosti dohite zajce v teku, kot možje pa vlove srne in divje konje. V skoku na višino so prvi orjaški Watussi-črnci, ki z lahkoto skočijo 2-5 m visoko (glej »Sport« št. 00). Moč rok je jako velika pri Novo Zeland-cih, ki stisnejo 45 kg, medtem ko znaša pri Avstralcih 46, pri Javancih pa 44 kg. V preskušnjah na moč bokov je dosegel izmed 1600 severoameriških črncev 1-62 m visok črnec uspeh 283 kg, izmed 704 mulatov 1-74 visok 231etni mladenič 315 kg im izmed 503 Indijancev 1-72 m visok 336 kg. Vse je pa prekosil 1-82 m visok Amerikanec, ki je dvignil 361 kg.
Mesto športnih prostorov je Hannover. Število igrišč se je po vojni nenavadno zvišalo. Ob koncu vojne je imelo mesto 39 športnih prostorov s površino 68 ha. Danes jih ima že 64 z več nego 107 ha, tako da odpadejo na vsakega prebivalca 32 športnega prostora! Pač posledica pravilnega spoznanja mestne uprave ter podjetnosti športnikov.
Nemška vojaška prvenstva za leto 1921. se bodo vršila koncem avgusta v berlinskem stadionu. Program obsega: plavanje ter rešilno plavanje, troboj in tek patrulj, de-kathlon, distančni marš v kolonah, tek štafet ter metanje ročnih granat. Končno motorna vožnja na 250 km in nogometna tekma med mornarnico in pehoto.
SPORT izhaja vsak petek.	Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K.
Inserati po tarifu. ESED Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. ESISi Izdaja Športna zveza Ljubljana. EjEj Urejuje Stanko Virant. E5E2IEJ Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. @j