Ljubi mladenči in deklice t M ukaj vam -zopet ponudim nekaj korist¬ nega blaga! Berite radi lepe spise, in na tanko jih premišljujte, in spoznavajte, kaj vam pra¬ vijo. — Vsaka dobra knjižica je vertec poln lepih, ljubeznjivih cvetic, ktere naj mladost rada nabira, ter naj se ž njimi veseluje in zališa na duši in na telesu. Dobro in ne¬ dolžno serce in v e dčen um je naj lepše cvetje, ki koli cvete v veseli pomladi človeškega življenja. Bog daj, da bi tudi ta tretji zve¬ zek mojega malega „Dareka“ našo ljubeznjivo mladost kolikor toliko lepšal s takim nezven- Ijivim cvetjem! — Ljubi mladenči in deklice , prizadevajte se, da se bo tako godilo! Bog daj srečo ! ■ V Ljubljani mesca rožnika 1864. .Andrej Praprotnih. Presrečni čas so mlade leta, Obilno se jim vencev spleta Naj lepši vendar tisti so, Ki mlado serce kinčajo. 5 Angel varil. Zljubi mali, tu na svetu Cvetje pravo ne cvete, — Pri očetu v večni slavi Pravi raj se le odpre. Kdor na svetu je pobožen, Večni Bog ga rad ima, —- K sebi ga v nebesa vzame, Ko življenje to konča. Varujte, da hudobija Vam ne krade mladih dni; Dokler ste nedolžni, čisti, Bog se z vami veseli. 6 Podobice. atevžek je bil prav priden učenec; f- ^ gospod duhovni učenik so mu pri izpraševanji keršanskega nauka več¬ krat podarili kako lepo sveto podobico, ktere je vse prav zvesto hranil in jih doma večkrat pregledoval, pa tudi očetu razkazoval in jih prašal, kaj ta ali una pomeni in kaže. Modri oče so od mladih nog radi brali „življenje svetnikov", tedaj so vedili sinku od vsake po¬ dobice kaj povedati, da je razumel, si zapomnil, ter se ravnal po lepih zgledih božjih prijatlov. Enkrat v nedeljo popoldne se deček z očetom tako le pogovarja: Deček: ^Glejte, oče, to podobico! Kdo je li ta stari mož z milim otročičkom?" 7 Oče: „Ta podobica kaže svetega Jože¬ fa, ki ima božjega deteta Jezusa v naročji. Učil si se v keršanskem nauku, da je bil Jožef rednik Jezusov, kako je popotoval z Marija v Betlehem k popisovanji, kako je iskal za se in za devico kake hiše, da bi prenočila v njej, pa ni mogel dobiti pri ljudeh kotička, in je mogel iti z Marijo v neki hlev zunaj mesta, kjer je bil rojen sin božji, — potem, kako je mogel bežati z materjo in detetom v Egipt i. t. d. 8 Sveti Jožef je bil tesar, zato ga nekteri podo¬ barji tudi kažejo, da ima tesarsko orodje, se¬ kiro, žago in merilo pri sebi. V naročji ima usmiljenega deteta Jezusa, ki ga skerbno pe¬ stuje. Lepo cvetico lilijo pa ima sveti Jožef zato v roki, ker pravijo, da mu je — ženinu Marije device — palica ozelenela in se na nji lilija rascvetela. Sveti Jožef je patron ali po¬ močnik kranjske, koroške in štajarske dežele; častijo ga pa tudi razni stanovi, posebno tesar¬ ji in sploh rokodelci, pa tudi mladenči in de¬ klice, matere in očetje, zapuščene sirote, po¬ sebno pa umirajoči. — Njegov god se obhaja 19. sušca — večidel v postu pred veliko nočjo. V cerkvi molimo: Prosi za nas, sveti Jožef! — da bomo vredni obljub Kristusovih*. Deček: „Tu imam drugo podobico; pro¬ sim, oče, povejte mi tudi od te kaj! 9 Oče: „GIej , to je sveti Janez Kerst- nik, ki je učil pred odrešenikom in ljudi pri¬ pravljal na njegov prihod. Živel je večidel v samoti, v tihi puščavi; zato je ogernjen z ži¬ valsko kožo in prepasan z usnjatim pasom. V levi roki ima knjigo in križec iz dveh palčic zve¬ zan; z desnico pa kaže proti nebu, in na obra¬ zu se mu vidi, kakor bi hotel reči: „DeIajte pokoro, bliža se božje kraljestvo!" Zraven njega je jagnje, ktero pomeni, da je kazal na Jezusa, rekoč: „Poglejte jagnje božje, ki od- to jemlje grehe sveta!“ Spomin njegovega rojstva obhaja se 24. rožnika, t. j. na kresni dan, ke- dar otroci nasteljejo s praprotjo po tleh — menda v spomin, da je sveti Janez v puščavi jedil praprotove koreninice. Povem ti tudi lahko staro pesem od tega svetnika! tako le se glasi : O Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! Prebival si v puščavi sam Gez tri in tridčset že let. Za tvoj’ življenje nič ni b’lo, Le kakor praprotov koren. Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! Za tvojo postelj’co je b’la Le sama siva skalica. Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! Se Janez vzdigne in mi gre Tje proti vodi Jordani. Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! 11 Le tam pa najde Jezusa — Oj usmiljenega Jezusa. Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž ! Kaj Jezus pravi, govori: Bi Janez kerstil mene ti ? Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! Kako čem kerševati te, Ker sam ti nisem keršen še? Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! Zdaj Janez Jezusa leersti, Spozna osebe božje tri. Oj Janez, Janez, ljub’ Šentjanž! Bod’ hvaljen Jezus prav lepo, Da revnim nam si dal nebo. Oj Janez, Janez profc’ za nas!« Deček: „To je lepa pesmica; zapisal si jo bom, da se jo bom naučil. — Vidite, oče, tu imam pa zopet drugo podobico! kaj patakaže?“ 12 Oče: „To je podoba svetega Seba¬ stijana. Glej, kako ljubeznjivo gleda v naj hujših mukah! — Bil je lep mladeneč v službi pri iačasnem rimskem cesarji Dioklecijanu, ki ga je prav prav rad imel. Vendar, ko pa ta cesar, hud preganjavec kristijanov, zve, da je Se¬ bastijan kristijan, ga ukaže privezati k drevesu in s pušicami v njega streljati. Tako kaže tudi podoba: privezan je k drevesu in s pušicami nastreljen“. 13 Deček: „Ubogi mladeneč, kako se mi smili! — Vidite, ljubi oče, tukaj imam tudi še eno tako podobico! povejte mi, kdo pa je ta mladeneč ?* Oče: „Tudi ta podoba kaže mladenča, ki je umeri za sveto vero. Ta je sveti L o v r enec; oblečen je v diakonovi obleki, in ima raženj v roki, na kterem so ga hudobni trinogi pekli; v desnici pa ima palmino vejico — znamenje mu- čenstva in zmage“. Deček: „Kako je to, da so takrat po- 14 božne keršanske ljudi' tako zelo in neusmiljeno terpinčili?" Oče: „Poslušaj, ti bom prav kratko po¬ vedal! V letu 14. po Kristusu je umeri rimski cesar Avgust. Za njim je sledilo mnogo ce¬ sarjev, ki šobili imenitni in žlahtni možje, ne- kteri pa tudi naj grozovitnejši ljudje. Eden naj grozovitnejših neusmiljenikov je bil cesar Nero, kteri je pervi začel preganjati kristijane. Ve¬ liko jih je bilo posekanih in pokrižanih 5 nektere so zašivali v kože divjih zverin, in so jih psam dajali, da so jih tergali; druge so povijali v slamo in smolo, in sojih po noči zažigali, da so namesto bakel svetili. Pri tem preganjanji so tudi od¬ sekali glavo svetemu Pavlu, in so križali svetega Petra. — Pa tudi še pozneje se je kristijanom ravno tako hudo godilo, ali pa včasi še hujše. Naj grozovitnejše je preganjal kristijane cesar Decij leta 250. po Kristusu. Izmišljevali so si ta čas naj hujše in strašnejše muke. Vendar pa vse to naj grozovitnejše preganjanje ni moglo za- 15 treti svete vere ; razširjala se je po vsem svetu. Poznejši rimski cesarji so bili kristijanom bolj dobri. Pervi keršanski cesar bil je Konstantin leta 325. po Kristusu". Deček: „HvaIa Bogu, da je sedaj vse drugače; imamo lepe cerkve in keršanske šole, kjer lahko Boga očitno častimo in se učimo ži¬ veti po sveti veri!“ Oče: „Ljubi moj, le nikoli ne pozabi, kar se sedaj mlad naučiš lepega in vidiš spod- budljivega!" Deček: „Gotovo vas bom vbogal, ljubi oče, in vedno si bom spominjal pregovora, ki sem si ga uni dan zapisal v šolsko knjižico. Tako le pravi: „Če mlad se v dobrem vstanoviš. Si terdno srečo pridobiš". Naj večja učenost. Učenec Ljudovik je bil sin bogatih staršev, ki so ga pošiljali v mestne višje šole. Dobro 16 se je učil in je bil tudi skoro vsako leto pervi iz med učencev v tistem razredu. Zavoljo tega pa je bil tudi precej ošaben in je nekako visoko mislil sam od sebe. Vsakemu, kdor je prišel k njemu, mu je kazal bogate šolske darila in do¬ bre spričala, ki jih je dobil v šoli. Bil je v šolskih praznikih doma na kmetih, in k njemu je prišel večkrat sosedov sin Janezek, ki je bil tudi prav priden učenec — toda le v domači farni šoli; se ve, da ni vedil marsikaj, kar vedo učenci višjih šol; pa je bil vendar prav priljuden in dober deček, ki je svoje starše in učenike lepo vbogal in se povsod spodobno obnašal. Pri začetku se je Ljudovik rad pečal in igral s sosedom Janezkom; pozneje pa se je vendar nekako zmišljeval, kakor da bi bil Ja¬ nezek prepriprost in preneumen, da bi se še dalje ž njim menil. — Nekega dne pride Janezek k Ljudoviku, in mu kaže lično knjižico, ki jo je dobil za šolsko darilo. Bil je „Darek £ ‘ z nekterimi malimi 17 podobicami. Ljudovik pogleda knjižico in reče : »Take otročarije me ne mikajo; jaz berem le bolj učene in gospodske reči. S takimi praznimi igračami me le motiš, pa ne razveseljuješ; ven¬ dar pa naj bo, — še se bom tovaršil s teboj, če mi odgovoriš nekaj, kar te bom vprašal, da bom saj vedil, ali si kaj prebrisan, ali nič. Povej mi, kako se izštevili poveršni prostor kake kro¬ gle ?“ Janezek ne ve kaj odgovoriti. Ljudovik: »Zdaj vidim, da si v številjenji malo malo izur¬ jen; poskusiva tedaj kaj drugega. Kako se spregajo glagoli in stavijo stavki?" Janezek: »Pripovedovali so nam enkrat gospod učenik v šoli nekoliko od tega, toda ne vem se dobro spomniti, kaj in kako“. Ljudovik: »Dobro si se odrezal; pa povej mi, kedaj, kterega leta je bilo mesto Rim sozidano?“ Janezek: »Nikar, ljubi moj, prosim te, nikar me ne vprašaj tega, sej veš, da se v naši šoli ne učimo takih zgodo¬ vinskih reči; beremo le zgodbe stare in nove zaveze*. Ljudovik: »Dobro! pa povej, ktere Harek. III. 2 18 mesta so na desni in levi pri Labi?“ Janezek molči, potem pa reče: „Ne bodi tako siten, sej nisva v šoli; usedi se k meni in poglejva moj „Darek“; vidim, da so prav lepe povesti in podobice notri; se bova gotovo dobro veselila**. Ljudovik: „Ne maram za tvoje igrače, in tudi s teboj se ne menim več, ker ne veš naj po- glavitnejših reči, ktere imam jaz vse v mazin- cu“. Janez ne ve kaj odgovoriti, in mu je težko pri sercu, da Ljudovik zanj ne mara, ker sta bila ves čas do sedaj prav zelo prijatla. Ža¬ lostno pa tiho se oberne proti domu, in malo manjka, da glasno ne joka. Naenkrat pa mu pride naproti njegova teta, stara, pa prav spo¬ štovana gospa, in vendar še prav malo znana. Ime ji je bilo „pohlevnost“. Nji ni bilo nikoli všeč, če je kdo otroke preveč hvalil, ker ve- dila je, da jih hvala večkrat spači in nesrečne dela. Slišala je, kako je sosedov Ljudovik ošabno govoril in tovarša Janezka od sebe sognal, in je tudi ravno zato prišla, da bi to 19 reč poravnala in ošabneža nekoliko zavernila. „Ti tedaj nič ne veš®, pravi ljubeznjivo Janez¬ ku; „znabiti pa mi vendar veš povedati, kaj mora človek storiti, da bi srečno ži¬ vel in srečno umeri!® Janezek: „To pa dobro vem, ljuba teta: človek mora vboga- ti Boga in z vsakim dober biti®. Teta: „To je že nekaj; pa vem, da to še ni dosti, da bi se mogel meriti z učenim Ljudovikom. Pojdi z mani, Ljudovik; ti preveč veš in znaš, da bi se pečal s takim priprostim dečkom; pe¬ ljala te bom v družbo učenih pisavcev, kjer se ti bode bolj spodobilo.® — Gospa vzame dečka sabo, in naenkrat ga postavi v neko zvezdoslovno dvorano, kjer je pri dolgi mizi, obloženi z raz¬ nimi knjigami in spisi, sedel mož, ki se mu je učenost že na obrazu vidila. Bil je res učen mož; on je na tanko izštevilil, kako velika je zemlja; je tudi določil kako hitra je svitloba, da preide v enem trenutku 39,986 milj daleč; on je na tanko izštevilil, kako težko je solnce, a * 20 kako se obračajo druge zvezde, kako daleč je od ene do druge i. t. d. Gospa „pohIevnost“ ga prijazno pozdravi, ker bila sta že davno znana, ter reče: „ Tukaj vam pripeljem mladega modri¬ jana , kteri bi se rad kaj z vami pomenkoval". „To me veseli", pravi zvezdoznanec „dobro do- šel mladi gospodič! tako mlad, pa že modrijan. Ali bi mi ne hotli pomagati izšteviliti tek neke repate zvezde, ki je že nekaj časa pričakujem? Jaz ravno preiskujem, zakaj da je tako dolgo ni; to bova zdaj oba vkup številila". Da bi naš mladi modrijan iskal repate zvezde, je vendar preveč učeno zanj, kar sam odkritoserčno in sramožljivo spozna. v Zvezdoznanec: „Ce to ni za vas, bodeva se kaj drugega pomenila. Govorila bova od lo¬ garitem ali razmernih števil, kar je že navadna reč, pa vendar v nekterih zadevah se ne strinja z ojstrimi matemačnimi vodili." Ljudovik se ko- moj premaguje, da glasno ne joka, tako ga je sram, ter pravi, da od tega nič ne ve, pa da 31 ve izšteviliti poveršnino kake krogle. — Zvez- doznanec začudeno pogleduje gospo »pohlevnost®, in jo hoče vprašati, kakšnega modrijana mu je pripeljala; toda ona ga hitro vpraša: »Učenik, jaz poznam mladega kmečkega dečka, ki pravi, da mora človek Boga vbogati in z vsakim do¬ ber biti, če hoče da bi srečno živel in srečno umeri. Ali morda veste o tem kaj boljega svetova¬ ti?® — Zvezdoznanec: »Bog vari, da bi hotel kaj boljšega terditi; ta deček je vse prav kratko rekel, kar se more reči o tej imenitni reči®. „Pojdi“, pravi gospa; »pohlevnost® »greva dalje**, — in pri tej priči se jima odprejo vrata v veliko dvorano, kjer je sedel mož pri samih starih, prav velikih zgodovinskih knjigah in pismih. Ljudovik se zelo zelo boji, da bi ga gospa teta zopet ne naznanila za modrijana, ker razun njegove male zgodovinske knjiži¬ ce ni še nikoli vidil takih velikanskih knjig in toliko skladov različnih učenih pisem. 22 Ko učeni zgodovinar zagleda gospo „po- hlevnost", jo vljudno pozdravi kakor staro pri- jatlico. Gospa teta pravi Ljudovika kazaje: „Gospod, tukaj vam pripeljem mladenča, ki si¬ cer še ni popolnoma učen, pa vendar ve, v kterem letu je bilo sozidano mesto Rim. Zgo¬ dovinar pravi smehljaje : „Ljubi moj , ali res gotovo veš določiti ta čas?“ Ljudovik: „Prav gotovo; še le včeraj sem se naučil celo stran iz šolske knjige, ki to pripoveduje*. v Zgodovinar: „Ce pa to gotovo veš, si pa bolj učen od mene; jaz odkritoserčno spoznam, da ne vem gotovo, kedaj, v kterem letu, je bilo sozidano rimsko mesto, ker zgodovinarji ne pišejo in ne terdijo enako“. Ljudovik prav začudeno gleda učenega moža, in ne ve, kaj bi rekel. „Verjemi mi, prijatel“, pravi učeni zgo¬ dovinar, „da je v nekterih knjigah komaj tretji¬ no res od tega, kar se piše. Taki, ki nič ne vejo, hočejo biti edini, ki mislijo, da vse vejo“. „Gospod*, pravi potem gospa teta, „jaz 23 poznam mladega kmečkega dečka, ki pravi, da mora človek Boga vbogati in z vsakim dober biti, če hoče, da bi srečno živel in srečno u- merl. — Kako pa vi, gospod, ali kaj dvomite o tem vodilu?" „Bog vari, da bi o tem kaj dvomil, kar terdi ta deček", pravi učeni mož. Ljudoviku so čevlji pretesni, in podplati ga pečejo; pa gospa teta mu reče: „Vem, da so ti gospodje preučeni za te; peljala te bom k našemu pisaveu, da se bota kaj pomenila o slovnici. Kmali sta pri njem. Gospa teta po¬ kaže pisaveu mladenča, in pravi: ,,Tukaj pri¬ peljem mladega dijaka, ki je pervi slovničar v šoli, in bi se rad z vami nekoliko pogovarjal o slovnici". Pisavec pravi smehljaje: „0 tej ved¬ nosti si ne upam veliko govoriti; jaz pišem, kakor mi bolje kaže, in se ne menim dosti za slovnične vodila. Pa vendar, ljubi moj slovni¬ čar, povej mi, kaj veš povedati posebnega iz slovnice?" Ljudovik: „Vem, kako se spregajo glagoli in stavijo stavki". Pisavec pravi zopet 24 smehljaje: „Ko sem bil še mlad in učenec, sem se tudi jaz učil enakih reči; toda sedaj ne potrebujem tega". Potem reče gospa teta: „Jaz poznam mladega kmečkega dečka, ki pra¬ vi, da mora človek Boga vbogati in z vsakim dober biti, če hoče, da bi srečno živel in srečno umeri. Kaj pravite, gospod pisavec, ali bi se tudi brez tega nauka moglo shajati na svetu?" Pisavec: „Žalibog, da je res mnogo ljudi na svetu, ki tako mislijo, pa vsi se zelo zelo motijo. Ko bi bil ta modri deček tukaj, objel bi ga; on ve, kaj je vsem ljudem potrebno in naj bolj koristno". Gospa teta pelje mladenča iz pisarjeve so¬ be, in pri tej priči on vidi, da je doma, kjer zopet zagleda svojega nekdanjega tovarša Janezka, in od tega časa naprej ga nikoli več ne za¬ sramuje, temuč ga še vse bolj ljubi, kakor prej, in se tudi prizadeva, da se ravna po zlatem nauku, ki je vsem ljudem naj potreb- nejši, in ki pri vseh stanovih velja za pervo in 25 naj terjo podlago vse človeške sreče: „Vbogaj Boga, in bodi z vsakim dober!“ Požlahtnjene drevesca. Nekega lepega dne mesca malega travna Jožek očeta gleda, ko na vertu delajo; toda ni mu kaj po volji, kar oče delajo, in večkrat zamišljeno odmaja z glavo. Oče namreč vre¬ zujejo v kožo mladih drevesec, vtaknejo malo vejico v zarezo, in rano obežejo potem z ličjem. Mlade drevesca tako poškodujejo; to gotovo ni prav. Kmali pa se deček še bolj čudi. Oče pri¬ nesejo malo žagico, in odžagajo kakih pet mladih drevesec komaj en komolec od tal. Jožku se mlade drevesca zelo smilijo, in si misli: „Ako bi jaz kaj takega storil, bi bili pač oče hudi, in ne vem, kako bi se izšlo!“ Drevescem pa se je še huje godilo. Oče prekoljejo z nožem odžagano drevesce, vtaknejo v to razpoko vejico, in ga 26 zopet zamažejo in obežejo. In tako delajo oče tudi z vsemi drugimi drevesci, tako da se je vidilo, kakor bi po vertu stali sami ranjenci z obezanimi glavami. Jožku se žalosti solze vtrin- jajo, ko vidi namesti prejšnjih lepih, zelenih drevesec sedaj same popačene in pokvarjene. Oče poznajo dečka, da mu ni prav, in mu re¬ čejo: „Zakaj si žalosten, ali ti drevesca niso všeč?* Jožek: „Tako lepe drevesca so bile pred, sedaj pa so vse pokončane!“ Oče: „Tako misliš ti; poslušaj me, da ti povem, kako je to, in potlej sodi! — Ali si že jedel hruške z drevesa tam na ledini?* Jožek: „Kaj ne, lesnike; te so kaj grenke, da bi človeku usta zvlekle!“ Oče: „Kakšne se ti pa zdijo hruške in jabelka v na¬ šem vertu?" Jožek: „So dobre kakor med, ve¬ selim se že jeseni?" Oče: „Tako je, ljubi moj. Zdaj ti pa še nekaj povem: vse drevesa v na¬ šem vertu so bile nekdaj tako cepljene, kakor si danes vidil pri malih drevescih. Une dre¬ vesa na ledini pa so ljudje pustili, da so rastle, 27 kakor so same hotle. In kakšen sad rode!" Jožek: „Pa, kako je to, da se z drevesci tako hudo — bi rekel — neusmiljeno dela, da rode potem dober sad?" Oče: „Vem, da poznaš Sternadovega Toneta!“ Jožek: „Tega maloprid¬ neža, kakor ga že vsi ljudje imenujejo". Oče: „Ta ti tedaj ne dopade; kaj pa Golobov Andrejček, ali ga imaš rad?" Jožek: „Andrej- ček pa je prav dober in moder deček in naj pridniši v šoli". Oče: ,,Ali veš, ljubi moj, zakaj je Andrejček boljši od Toneta; gotovo zato, ker ima Andrejček dobrega očeta, ki ga vedno lepo uče in opominjajo, t. j. ga lepo iz- rejajo. Tone pa je zato slabši, ker nima očeta, da bi ga lepo izrejali, tedaj raste brez vsega strahu po svojem slabem nagnjenji. Andrejček bo zrastel dober in pošten človek; Tone pa bo težko kterikrat drugači, kakor je sedaj. — Ali niso tedaj tudi otroci podobni mladim divjim in požlahtnjenim drevescem?" Jožek: „Sedaj vas razumem, ljubi oče; mlade drevesca se morajo 28 požlahtniti, da rode dober sad“. Oče: „Tako je; in če se ne požlahtnijo , so divji ali div¬ jaki za vselej, kakor človek; kdor se že mlad lepo ne uči in tako na duši ne požlahtni, je tudi potem navadno sirov, dokler je na svetu“. Jožek: „Zahvalim vas, oče, da ste mi to reč tako lepo razjasnili, — toda na tanko bi rad vedil, kako se drevesca požlahtnujejo; ko ste to delali, nisem pazil, ker nisem vedil, kaj to pomeni“. Oče odrežejo od jabelčnega drevesa vejico, jo pokažejo dečku in pravijo: „Glej, tukaj je vejica od požlalitnjenega drevesa — od jablane. Te vejice odrežem nekoliko, in je le pustim za en popek, tako, da imam samo popek ali očesice z nekoliko kože in lesom; tudi pustim pri popku pol peresca. To je cepič, s kterim se divjak požlahtni. Vidiš tedaj, da se z enim žlahtnim drevesom lahko požlahtni več sto divjakov. Tako je tudi pri ljudeh: en sam dober in pošten človek more zboljšali po sto in sto sirovih ljudi. — Glej dalje! Tukaj vrežem 39 z nožem v kožo drevescevo, kakor da bi na¬ redil podobo • potem odgernem obe kožici vsaksebi in vtaknem notri oni cepič, ga ne¬ koliko pritisnem, in denem kožico zopet vkup. Ker se pa sedaj kožici ne sprimete na tanko vkup, in ker je drevesce ranjeno, obežem to rano z ličjem, da mu ne škoduje veter, dež i. t. d. Tako je storjeno poglavitno delo, in dre¬ vesce je požlahtnjeno. Vidil si, ljubi moj, da se to ni zgodilo brez sile; mogel sem drevesce raniti. Tako je tudi s človekom; s silo se mu mora vcepiti v serce čednost, ker preveč je nagnjen k slabemu, in potem se mora vedno paziti, da mu kdo ne pokvari, zamori in ne po¬ konča dobrega serca. Pa tudi sama pri sebi se dobra reč zavira. Poglej tukaj drugo drevesce, ktero sem še vlani požlahtnil in vse storil, kar sem vedil, da mu je bilo za rast treba; pa glej! sedaj je žlahtna vejica sama, in okoli in okoli nje pognale so divje mladike. To drevesce je podobno otroku, ki je že od začetka ves-popa- 30 čen, tako da ne mara za lepe nauke in opo- minjevanja, ter se raji ravna po svojem slabem nagnjenji, kakor pa bi se poboljšal. Toda še bom poskusil rešiti tega mladega siroveža; glej, divje poganjke ali mladike mu porežem, in še enkrat ga požlahtnim z novim cepičem; če bo do jeseni dober, zgubi sicer nekoliko časa, pa bo vendar žlahten; sramuje pa naj se potem, ko bodo njegovi tovarši pred cveteli in sadje rodili, kakor on, ki je bil ž njimi ob enem požlaht- njen; če pa še to ne bo pomagalo, bo pa šel terdovratni divjak iz verta, da ne bo drugim kratil prostora. Tudi s človekom, ki po nobeni ceni ne mara za lepe nauke in opominjevanja, naj bi se tako storilo: izključili naj bi ga iz boljše, poštene družbe!* Jožek: „Pa, ljubi oče, kako je to, da se morajo mlade drevesca požlahtnovati? Jaz mislim, če je drevo požlahtnjeno in rodi dober sad, zakaj bi iz tega semena ali iz pesek ne zrastle, žlahtne drevesa?® Oče: „To bi bilo si- 31 cer dobro; toda če je s človekom tako, kakor z drevescem, je pa tukaj z drevescem tako, ka¬ kor s človekom: hudo nagnjenje hoče vedno gospodariti, in če se mu vun in vun ne na¬ sprotje, se zopet vkorenini. Če vsadim peške od naj bolj žlahtnih jabelk, bodo potem te dru¬ ge jabelka sicer žlahtne, pa vendar ne bodo tako dobre, kakor perve, in drevesa, ki bi jih hotel zopet iz teh dreves po peškah izrediti in bi jih ne požlahtnil, bi rodile zopet slabeji sad od prejšnjih, in tako bi šlo vedno na slabeje tako dolgo, da bi se žlahtni rod od divjega roda kar nič ne ločil. Tako, kakor drevesa tukaj, so tudi ljudje: marsikteri žlahtni rod je že popolnoma poginil, ker si ni prizadeval, da bi bil vedno boljši, da bi se bil požlahtnoval; marsikteri sin je ves drugači, kakor je bil nje¬ gov stari oče. Ves človeški rod bi se ravno tako shujšal, če bi se neprenehoma ne žlahtnil s sveto vero, z umetnostjo in učenostmi od roda do roda. Ljubi sin, uči se tedaj od dreves 32 in zapomni si: človek se mora vedno truditi, da je od dne do dne vedno boljši. Kristus je rekel: „Bodite popolnoma, kakor je vaš nebeški oče popolnoma". P 1 e v i c a. Prišel je mesec rožnik, in razgernil je brez števila cvetic po travnikih in poljih. Tudi lan se je že pripravljal za cvetje; tedaj rečejo mati hčerki Metki: „Lan je že velik in bode skoro cvetel; pojdi ga plet, da ga plevel ne preraste in ne zaduši!" — Metka vzame jerbasček, si dene nekoliko kruha v žep, in gre k njivi. Tu vidi, kako lep je že lan, ki je odeval njivo, kakor zelena odeja veliko posteljo; le tu pa tam gleda iz odeje kaka osatova glavica ali kak drug enak plevel. Metka misli: „Ta plevel in pa nič; to delo me ne bode grelo. Bojim se le, da bi lami preveč ne pohodila". Deklica prime tedaj z levico janko, gre počasi po njivi, ter puli z desnico osat, kije stal sim 33 ter tje po njivi. Njiva ni bila velika, torej Metka kmali dokonča svoje delo, in gre domu. „Ali si kaj veliko oplela?“ jo vprašajo mati. „Vso njivo sem oplela“, odgovori priprosta hčer¬ ka. Ker mati vendar tega nikakor ne verja¬ mejo, jih prosi Metka, da bi šli sami k njivi in bi se prepričali, ali je to res, ali ne. Drugi dan gredo mati s hčerko na polje. Ko pridete k njivi, Metka veselo pokaže materi lan, in pra¬ vi: „AIi mar nisem vsega lanu oplela? kje vi¬ dite kaj plevela ?“ Mati pa stopijo bliže k lanu, in ko ga razpognejo, se vidi, da so vse tla za¬ raščene z malim plevelom, in molčeče ga poka¬ žejo Metki. Ona pa pravi: „Ta plevelček ne bo velikemu lanu nič več škodoval; sej ga je že lan prerasteF. Mati si prizadevajo, da bi hčerki dopovedali, kako škodljiv in nevaren je še ta plevel lanu; toda deklica ne more tega nikakor verjeti. „Veš, Metka“, pravijo mati, „na koncu njive mali krajček je tvoj; pusti tedaj v njem plevel; sicer pa bom vso njivo še enkrat Darek. III. 3 31 oplela". Več dni je bilo tedaj treba, da je bil lan popolnoma oplet. Metka je materi ves čas pridno pomagala, in ko ste ga oplele, pravi ma¬ teri: „Vidite mati, kaj ste naredili; vaš lan je sedaj ves razmeršen in povaljan; moj pa tako veselo raste, kakor bi se hotel zahvaljevati, da ga nisem nadlegovala £i . Mati molče. Med tem časom je prišlo vroče poletje in dela na kupe, ter ni bilo časa, da bi se kdo še kaj pečal z lanom; tudi gledat ga ni šel nihče, ker je bila ta njiva precej daleč za gojzdom. Neki dan pride vendar sosed s polja, se oglasi memo grede pri materi, in pravi: „Danes sem bil za gojzdom, in sem vidil, da je vaš lan že popol¬ noma zrel; treba ga bo izruvati". Drugi dan so šli mati, Metka in dekla lan pulit. Namesti ze¬ lene odeje, kakor pomladi, vidilo se je polno zlatih glavic, ki so bile vse na eno stran nag¬ njene. Na koncu njive pa je bil mal konček ves preprežen z različnimi rastlinami; bil je Metkin krajček, ki ga ni oplela. Malo malo 35 lami se je vidilo na njem, in še ta, kar ga je bilo, je bil ves pri tleh in sim in tje zakrivljen. Plevel ga je prerastel, povil in na tla potlačil. Metka zamišljeno gleda svoj lan, in ne ve, kaj bi rekla. Mati in dekla pa začnete hitro lan ruvati, in tudi Metka jima pomaga. Ko pri¬ dejo do Metkinega krajčka in ni bilo kej ruvati, je Metki toliko težko pri sercu, da se milo raz¬ joka. Po končanem delu gredo vse vkup domu. Metka je tiho in se še vedno solzi; mati pa nič ne govore od tega, ker vidijo, da je hčer¬ kino serce zelo ginjeno. Drugi dan je bila nedelja. Duhovni gospod so v nedeljski šoli razlagali, kakšen je greh, in so rekli: „Velike grehe človek lahko pozna, da se jih varuje; toda mali pogreški so kaj po¬ tuhnjeni in skriti, in se včasi človeku tako ka¬ žejo, kakor bi bili vsi nedolžni in kar nič ne¬ varni, samo zato, da bi jih človek ne izganjal. Krasti in ubijati se ne sme, pravijo ljudje; jaz pa pravim, da se mora človek, posebno dokler 3 * 36 je mlad, varovati naj manjših pogreškov in napak. Mali pogreški se nahajajo le pri malih otrocih; ko pa otroci odraščajo, odraščajo tudi pogreški in napake ž njimi. Kdor misli, da ima te in une dobre lastnosti, in se zavoljo tega ne boji, da bi se razvadil in postal hudoben, se močno močno moti. Dobre lastnosti mora človek posebno varovati in lepo gojiti; pogreškov in napak pa ni treba kaj vravnovati, temuč so za¬ dovoljni, da jih človek le ne zatiral Ko duhovni učenik tako govore, je Metka nekako vsa spremenjena, in vidi se, da ji je to razlaganje zelo vnemalo serce. Duhovni učenik to zapazijo ter vprašajo Metko: „Ali si me dobro razumela, Metka ?“ „Sem“, pravi, — „z grehom je ravno tako, kakor z mojim lanom". Potem od- kritoserčno razloži Metka vso žalostno prigodbo o lanu in plevelu, in duhovni učenik na zadnje še pristavijo: „Pazno gledajmo stvari, Vsaka nekaj nas nči“. 37 •KV- . HJ :VSjj «•>.' .1' h~y, V ih £ : 0 V s*".’:'" Dober svet f\\ . •' l ; > ' -v. Stoji tam gora Joštova, Kjer cerkev ima stolpa dva - In hiša je za romarja. '*«»y • , , , Pusčavnik tam je nekdaj bil, Ki ojstro se je pokoril — Za sveti raj samo zoril. i Ljudje so spoštovali ga, Ker celil rane je serca — In s svetom jim krepil duha. Mladeneč bil je pod goro, Ki zmir si belil je glavo, Kje sreče bi dobil stezo. In ker ne najde je drugod, Se vzdigne, gre na božjo pot, Da rešil bi se tesnih zmot. Ko božjo pot opravi že, K pusčavniku pod cerkev gre, In reče mu besede te: »Oj ljubi mož, povejte mi, Kje prava sreča se dobi, Alj res na svetu sreče ni?« 38 Pusčavniku svitli oko, Pokaže listek mu samo, Besedo reče zraven to: »Ta listek sabo 'mej povsod, Če boš doma, alj boš drugod, In našel boš do sreče pot«. (L istek:’) ^ o>p ,1/ Po božji volji se ravnaj, Nikoli greli« se ne vdaj, In v sercu nosil bodeš raj ! 3 ^ Dobro delo ni brez plačila. France je šel jeseni iz mesta na Gorensko k svojemu stricu na šolske praznike. Stric je imel lepo zemljišče na visokem, od koder se je lepo vidilo po dolini. France je bil deček ka¬ kih 13 let star, in je bil do sedaj le v mestu in 39 večidel doma in v šoli med ozidjem; ni čudo tedaj, daje bil neizrečeno vesel, ko je smel iti na prosto in se tudi bolj prosto obnašati. Stric so imeli 11 let staro hčerko, Minko po imenu, ki se je tudi zelo veselila svojega rodovinca; veselo sta si igrala in sprehajala po bližnjih hribčkih in logih. ,,Minka“, pravi Fran¬ ce nekega dne, „danes je prav lep popoldan, pojdiva v dolino k mlinu; lepo se mora viditi, kedar večerno solnce sije na kolesa, ki mečejo na kviško brez števila zlatih kapljic. Kaj ne, Minka, da boš šla z menoj!" „Prav rada grem s teboj", pravi Minka, „če naji le mati puste". Hčerka steče tedaj v hišo, in prosi mater, da bi jima dovolili v mlin. „Le pojdita", pravijo mati, „sej sta že pametna; blizo k vodi nikar ne hodita, in po poti se tudi predolgo ne mudita, da vaji noč ne prehiti. France in Minka vse obljubita, ter gresta veselo skozi gojzd v dolino, in kmali sta pri mlinu. Tukaj se France ne 40 more nagledati, kako čversto teče bistri potok in goni velike mlinske kolesa in žago. Ravno je zahajalo solnce, in še večerni zadnji žarki so se vtrinjali okoli koles v naj lepših mavričnih barvah. Ko solnce zaide, gresta France in Minka zopet na hrib proti domu, in glej, ne daleč od mlina v bregu zaslišita, da nekdo milo zdihuje in joka. Bil je mali deček, ki je nesel težek meh moke iz mlina, in ko si hoče nekoliko odpočiti, ga potem ne more za¬ deti in dalje nesti. Francetu in Minki se ta deček zelo smili, posebno pa še zato, ker je rekel, da ima doma bolno mater, ki nimajo kej jesti, in že težko težko čakajo moke iz mlina. France pravi: „Deček, daj meni meh, — jaz sem stareji od tebe, ti ga bom ponesel do¬ mu!" Deček veselo izroči in zadene svoje bre¬ me Francetu, ter gre naprej po stezi, da kaže bližnjico do svojega doma, kteri ni bil daleč od posestva Francetovega strica. Ko pride France 41 z mehom na herbtu v leseno hišo, se bolna dečkova mati zelo začudi, in prav serčno za¬ hvaljuje mladega mestnjana, da je bil toliko dober in usmiljen do njenega sina, ter ju pri odhodu serčno blagruje, rekoč: „Dobro delo ni nikoli brez plačila*. — France in Minka podvizata prav hitro proti domu; toda vendar ju prehiti noč, in ko prideta v gojzd pred domačini poljem, se jima naredi že prav gosta tema. Oba navdaja nekaka gro¬ za, pa vendar eden drugemu tega nič ne kažeta, ter gresta nekoliko bolj tiho in hitro med go¬ stimi smerekami, med kteriini je stala tu pa tam kaka bela breza kakor bela žena, kar ju je v vselej do vročega pregrevalo. Cez nekoliko časa pravi Minka: „Mene je strah; kaj bi bilo, če bi kdo prišel!“ „Ne bodi tako maloserč- na*, pravi France, akoravno je že tudi prav tesno dihal; „kdo bi bil sedaj v gojzdu, in če bi tudi kdo prišel in nama kaj hotel, se ga ne bojim; podnesel bi mu noge, in vergel bi ga na 42 tla, kakor bi bil dolg in širok“. „Kdo bi me prijel in vergel na tla?“ debelo zareži nekdo se sklonivši na kviško enak velikemu divjemu možu. Minka se tako prestraši, da se ji ko¬ lena šibijo, in da se na tla zgrudi. France pa se vendar nekoliko serčneje zave in praša, kdo je in kaj hoče. „Jaz sem tistih eden, da se desetkrat deset takih, kakor sta vidva, ne bojim“. „Razumem vas“, pravi France, „tukaj, prosim, vzemite svoj del, in pustite naji naprej !“ Pri teh besedah mu namreč France da svojo uro in mošnjiček iz žepa, kar mož molče vza¬ me, ter se zgubi v goščavi. France in Minka pa tudi podvizata proti domu, kar moreta. Ko se nekoliko oddahnete, in že vidita luč iz svo¬ jega doma, pravi France: „Zdaj vidiš, kako pla¬ čilo nama je prineslo dobro delo. Ko bi mi dva ne bila pomagala dečku meha iz mlina nositi, bi bila šla naravnost domu, bi bila že davno z nočjo vred doma, starši bi ne skerbeli zavoljo naji, in ne bila bi se tako prestrašila in si ško- 43 de naredila“. S takimi pogovori prideta domu. Starši so že zelo skerbeli, kje da se tako dol¬ go mudita, in so veseli, da sta zdrava in srečno prišla domu. France in Minka hvalita, kako lepo je bilo v mlinu, kako sta se zamudila, ker sta malemu dečku pomagala meh iz mlina nositi, — zamolčita pa vse drugo, kako se jima je godilo po poti proti domu. Starši jima dajo večerjo, in ko vsi vkup odmolijo, gresta spat. — Drugi dan vsta¬ ne France zdrav in vesel, in bi se za prejšnji dan sicer kaj malo zmenil, da bi le imel uro, brez ktere pa se je bal iti nazaj v mesto. Zju¬ traj tistega dne pa pride domač hlapec k Fran¬ cetu, in mu da nekaj v debelem papirji zavite¬ ga, in pravi, da mu je dal neki človek, da naj odrajta Francetu. France odveže papir, in kaj dobi v papirji? V tem papirji je bila zavita njegova ura in mošnjiček, kar mu je bilo prejšnji dan vzeto; zraven je bilo še pisemce, ki je bilo tako le pisano: 44 „Ljubi mladi mestnjan! Nikar ne misli, da sem bil jaz pravi ro¬ par, ki sem vzel tvojo uro in tvoj denar; tukaj ti pošljem oboje nazaj, ker nikoli nisem mislil tega storiti, in sem te hotel le nekoliko postra- šiti, ker si se mi preveč šopiril. Uro in denar sem vzel, ker si mi oboje sam dal, pa mi je bilo precej žal, ker še nikoli nobenemu človeku ni¬ sem kaj premaknil; posebno pa, ko sem te sli¬ šal, da si malemu sosedovemu dečku pomagal iz mlina meh nositi, me je še le bolj spodbudilo, da ti pošljem tukaj tvoje blago nazaj, in prosim, da mi odpustiš , ker sem bil toliko prederzen , in da se prepričaš, da „dobro delo ni brez plačila". Z Bogom! A. L. dervar^. Franceta te verstice zelo ginejo. Hitro gre k Minki, in pravi: „Zdaj zopet verjamem, da dobro delo ni brez plačila, kakor mi je vče¬ raj zagotovila una kmečka žena. Vidiš, tukaj imam svojo uro in denar in to le pismo; beri ga!“ — Minka se zelo začudi, ko vidi uro in 45 • U * denar, še bolj pa, ko prebere pismo. ^Res, do¬ bro delo ni brez plačila", pravi do solz ginjena Minka. — France pa hrani to pismo, in ga ima za vedni spomin tega resničnega pregovora. Dvojni kal. V sercu dvojni kal se skriva, Ysaki hrepeni na dan; Eden je ljubezen živa, Drugi če rt je imen’van. Torej; kedar še izrine, In pokaže se ti kal, Glej, iz ktere korenine Ti na svitlo je pognal. Slabega le berž odpravi, Da se ti ne vstanovi-, V njem je strup, hudo žadavi, Kar se dobrega rodi. Dobri kal pa 'skerbno vari, Da požene čversti cvet, Da vihar ga ne pokvari In ne vniči slabi svet. I 46 Tako tvoje polje klilo Bode kakor zarija, Klasje zlato bo rodilo Živeža obilnega. Učiteljevi nauki. Poslovenil J. Jančar. - » < Živel je učitelj v nekem gorskem selu. Spoštovali so ga mladi in odrasčeni ljudje, in so ga radi poslušali, ko jim je ob nedeljih po¬ poldne pod srenjsko lipo to in uno pripovedo¬ val in jih podučeval. Vedil je veliko, ker je bil zelo skušen in naj starji mož v tisti vasi. v Stel je svoje leta na križe, in je rekel neki dan svojemu sosedu: „Imam devet križev; upam pa z božjo pomočjo preživeti še desetega. Vem, ljubi mladi sosed, da živiš rad zdrav in vesel; to pa lahko dosežeš, če se prizadevaš, da se ne boš mehkužil in da stanovitno terpiš, kedar moraš kaj terpeti. Jaz se popolnoma vdajam 47 božji previdnosti, ker Bog mi je dal in ohra- nuje življenje, in tudi on mi ga lahko vzame". ^Povejte mi, ljubi učitelj, kako živite, da ste še tako zdravi in terdni?^ vpraša mladi so¬ sed starčka. Učitelj : „Od mladih nog se varujem le¬ nobe, ki je začetek vsega hudega; vstajam pre¬ den solnce izide, in nikoli ne ležim več kakor sedem ur. Zdravi zrak, kruh, voda, sočivje, enkrat na teden meso in rekdo kdaj kaj vina je moj živež. Oblačim se lahko in čedno, in tudi doma v hiši mora biti vedno vse lepo snažno. V nesrečah sem serčen in vdan, s svojim sta¬ nom sem zadovoljen, in nikoli nisim nevošljiv drugim, če jim je dobro. Žganih pijač nikoli ne pijem; tudi ne pijem in ne duham tobaka, in navadil sem se, da lahko terpim vse hudo, kar koli me zadene". Sosed; „Ali niste bili nikoli bolni?" , , •* , . J ' Učitelj: „Samo enkrat sem bil bolan; zbolel sem zavoljo presilne žalosti, ko mi je 48 umerla moja ljuba žena Rotijca; Bog ji daj do¬ bro! Ta nesreča me je zelo poterla, in menil sem že, da bodem tudi jaz šel za ljubo rajnco.“ — Pri teh besedah se starčku vderejo britke solze, in ne more dalje govoriti. Prebližala se je jesen, in listi so se ru¬ menili na lipi, in tiče so se že davno poslovile od tega kraja. Neko nedeljo po keršanskem nauku se stari učitelj iz cerkve grede zopet pomudi pred cerkvijo, in se usede pod lipo. Mladi in stari ga terdo ostopijo, ker davno ga že niso slišali govoriti. Starček se opiraje na palico sklone, ter tako le govori: „Danes, ljubi moji, govorim naj berže zadnjikrat pod to ljubo domačo lipo, ker zdi se mi, da kmali bode prišla zima in ž njo tudi bela smert po mene. Rad bi vam še kaj po- i vedal ; posebno pa tebi, preljuba mladost, bi rad še to in uno položil v serce“. Vsi pričujoči žalostno pogledujejo častit¬ ljivega starčka, in nihče ne zine besedice; vse 49 je tiho; le včasi si veter poigra z rumenimi listki na stari lipi. Starček govori: „Dragi moji, obljubil sem vam, da vam bom še kaj govoril in povedal za spomin, te¬ daj danes spolnim svojo obljubo in prosim, da me prav pazno poslušate. Ne bodem vam pra¬ vil kratkočasnih pripovedek, da bi se ž njimi kratkočasili, le svetoval vam bodem še to in uno, kar vem, da bi vas osrečilo. Poslušajte me, in prepričajte se, da vas resnično ljubimi Glejte, ljubi moji, Bog je vstvaril nebo in zemljo in vse, kar se vidi in ne vidi. On pa tudi vse to vlada in gospodari. On ljubi in obdaruje ljudi, ki dobro delajo, in kaznuje jih, ki so hudobni.— Zemlja, na kteri prebivamo, je božje delo. Prevdarjajmo in hvalimo tedaj vse dela božje! Bog posluša hvalo in molitev pravičnega; on pa tudi kliče k svojemu sodnemu stolu vse, karkoli je ljudi na svetu — poslednje in perve, mogočne in revne. Ljuba mladost, spolnuj vse, kar Bog zapoveduje. Ljubite naj pred njega Darek. III. ' 4 50 čez vse, potem pa bodite tudi z vsemi ljudmi pravični in dobri! Poslušajte radi, kedar vas opominja vaša dobra vest! Ona je notranji glas, ki nas vedno uči in opominja, kako naj delamo. Varujte se, da vas vest ne bode pekla in grizla; pekoča in grizeča vest se ne more potolažiti. Bodite pohlevni, in ljubite se med sabo. Če je kdo premožen, naj pomaga s premoženjem ubo- v gim. Čednost vsaka se le blišči, kedar se ji pridruži tovaršica — ljubezen do bližnjega. Ako srečaš človeka, ki kaj terpi, pomagaj mu, kolikor moreš; tudi tebi bodo ljudje pomagali, kedar boš nesrečen. Ne čakaj vselej, da bi te nesrečni klical in prosil na pomoč; če mu po¬ magaš hitro, mu pomagaš dvakrat, in toliko slajša je pomoč, kolikor manj jo je kdo priča¬ koval. Tudi ne pomagaj bližnjemu samo zato, da bi te ljudje hvalili; Bog ve za vse tvoje dobre dela, in plačal te bo za nje gotovo. — Ljubite in spoštujte svoje starše, in vbogajte jih. Oni skerbijo že od vaših mladih nog za 51 vas, torej jim bodite vedno zelo hvaležni. Oj, kako ljubeznjivo je v taki hiši, kjer otroci spoštujejo svoje starše! Pri taki blagi družini kale in cveto naj lepše čednosti, iz kterih izvira naj slajše in nedolžniše veselje, ki je podlaga vse družinske sreče in zadovoljnosti. Pa tudi bratje in sestre, ki jih je Bog djal vkup pod eno streho in dal ene starše, se morajo vedno med sabo ljubiti in eden drugemu pomagati, kjer je treba. Bodite si edini, in ne tergajte vezi, s ktero vas je Bog zedinil. — Spoštujte stare ljudi, in poslušajte radi, kedar vam kaj v svetujejo. Ce vam Bog da prave prijatle, spoš¬ tujte jih, in varujte, da jih ne zgubite. — Sveto čednost cenite čez vse. Vsako slabo misel, ki se vam rodi v sercu, jo zadušite precej pri začetku, da ne požene na svitlo in vas ne premaga. Kar bi se kdo bal očitno storiti, naj tudi ne stori na skrivnem. Pa tudi si zapomnite pregovor, ki pravi, da kar se ne stori, se ne zve. Nesramno obnašanje pripelje za sabo sramoto 52 . — ;• - » pred vsem poštenim svetom in kazen božjo. — Kdor misli, da ga bode greh osrečil, je podo- v ben slepcu, ki teče po gerdi poti. — Čednost daje človeku mir in zadovoljnost v vseh okolišči¬ nah življenja. — Radi se učite; v vsakem stanu, tudi v kmečkem mora človek kaj vediti. Bog je dal človeku pamet in um, da si ju lahko na- polnuje z naj lepšimi vednostmi, ki mu jih je treba za dušo in telo. — Tudi delati mora člo¬ vek rad; delati pa mora vsak razumno, da svoje dela dobro in spešno opravlja. Brez ljubezni do dela ni mogoče, da bi kdo zadovoljno živel. Dan brez dela naj vam bo zgubljen. — Tudi počivajte, kedar ste težko delali. Posebno pa naj vam bo nedelja za počitek in duhovno ve¬ selje. Nikar je ne onečastiti s slabimi nevred¬ nimi deli! — Preljubi, bodite v vsakem stanu pošteni! Dajte in pustite vsakemu, kar je nje¬ govega, in ne kratite nobenemu njegovih pravic! Ne bodite nikomur nevošljivi zavoljo kake reči; glejte, da tudi vi pošteno dosežete to, kar že 53 drugi imajo. Ne obrekujte nikogar. Poštenje in dobro ime je naj drajši zaklad, ki ga ima člo¬ vek: nikar ga tedaj nikomur ne kratite! Bodite pravični z vsemi in natančni sami s sabo! Po¬ šten človek ima le en obraz za vse ljudi. — Varujte se jeze! Kdor se preveč jezi, se go¬ tovo kesa pozneje. Jeza je nevarna megla, ki prinasča mnogo hudega in pogubljivega vremena. Jeza, kakor tudi vsaka druga strast, pa podko- puje tudi telesno zdravje. — Prizadevajte se, da na tanko poznate in spolnujete svoje dolž¬ nosti. Veliko dolžnost ima človek tudi do svoje domovine. Ljubite svojo milo domovino, kakor ljubite starše, brate in sestre. Pravi domoljub ne išče vedno le svoje sreče, ampak tudi dela in veliko stori za svoj dom in narod. Ne le samo učeni morejo koristiti domovini, tudi prost kmečki človek more delati za blagor domovine. Če starši lepo odgojajo svoje otroke, in če jih otroci radi vbogajo, da se radi uče in vadijo 54 delati, skerbe vsi vkup za srečo domovinsko. — Slišali ste že velikrat govoriti o časni sreči, pa redko vam je že kdo razložil, kaj je ta sreča. Ne hrepenite preveč po časnih dobrotah, ki jih ne morete pošteno doseči. Časna sreča se mora družiti z notranjo dobro vestjo in s po¬ štenjem. Brez poštenja ni stanovitne sreče. Skerbite, da vas bode osrečevala prava omika, ki jo dobivate doma, v cerkvi in v šoli. Revni in sirote niso samo taki, ki nimajo premoženja in staršev, ampak posebno tudi taki, ki so od¬ rasli brez omike. Preden kdo kaj stori', naj popred dobro premisli. Kdor gre brez potrebe v nevarnost, navadno tudi pogine v nevarnosti. — Povsod in vselej se ravnajte po božji volji. In potem, ljubi moji, se vam ni treba bati, kedar se vam v bode bližala zadnja ura tega življenja. Člove¬ ku je odmerjeno, da enkrat umerje; tako je volja božja. Vse življenje je potovanje, ki se 55 začne pri rojstvu in konča s smertjo. Smert nas preseli v pravo stanovitno domačijo". S temi besedami sklene starček svoje uke, ki so jih vsi zbrani pazno in ginjeno poslušali. Kmali, še tisto zimo, je umeri ljubljeni star¬ ček. — Potihnili so sicer njegovi govori pod cerkveno lipo; toda blagor njegovih lepih nau¬ kov je vedno živel in osrečeval vse, ki so se po njih ravnali. Sirota. Ura bije polnoči, Deklica se prebudi, Tretjič plane že iz spanja, Konca ni ji žalovanja. 56 »Ljuba mati kje ste , kje ? Kam so nesli vas možje? V trugo vas zakaj so djali — Nesli in vas pokopali? Alj vas zemlja tak teži, Alj se v grobu sladko spi, Da se niste še vemili, Hčerko svojo vtolažili? Serčno ste ljubili me, Za me preskerbeli vse ; Zdaj sem reva zapuščena, Sreča za me ni nobena. Pridite vi saj po me, Z vami hčerka v grob da gre, Solz da več ne bom točila, V čemi zemlji se vmirila«. Zarja zjutraj se žari, Ko sirota še ihti; Vstane, gre na grob ji mili, Tako moli v serčni sili: 57 »Oj nebeški oče ti, Ki skerbiš za vse stvari, Prosim te, zaceli zgubo, Daj nazaj mi mater ljubo! Zvesto bom jo vbogala, Le veselje delala; Ž njo povsod še bom hodila, Da ne bom je spet zgubila.« Veterc mimo vzdigne se, Cvetje, travco pomaje , In cvetice zasumijo, Te besede oglasijo: »On, ki cvetje oživi, Pticam živež ki deli, Bode za te skerbel tudi, Služiti mu ne zamudi! Kratek je življenja čas — Skušnja prava pa za nas; Kdor jo zvesto zmir prestaja, Čaka ga veselje raja. 58 Gori spet se družijo, Ki se tukaj ločijo, Večna pomlad jih ovija, Sreča srečo jim nalija«. Deklica vtolažena, Zopet sama je doma; Upanje ji živo sije, Dokler se ji raj odkrije. Prava hvaležnost. Anton je bil sin ubogih staršev, ki mu niso zapustili premoženja. Bog pa mu je po¬ magal, da je bil pozneje vendar prav premožen mož. Imel je dovolj oblačila, lepo hišno opravo, veliko lepe živine in tudi dovolj gotovega de¬ narja. Akoravno zelo premožen, pa vendar ne pozabi na Boga in njegove zapovedi, ter vedno rad pridno dela in rad moli. Neki večer pri¬ stavi k navadni večerni molitvi še te le bese¬ dice: „0 Bog! jaz sem bil nekdaj ubožen de- 59 ček; ti pa si mi me toliko osrečil in mi dal premoženja, kako bi se ti vendar za to milost spodobno zahvaljeval? Vem, da ti ne potre¬ buješ mojega premoženja; vse, kar imam je tvoje; pa vender bi ti rad pokazal, da sem ti iz serca hvaležen; prosim te torej, povej mi, usmiljeni Bog, kako bi ti bil naj bolje hvale¬ žen?" — Po tej lepi molitvi gre Anton počivat. Po noči se mu sanja, da pride sam Bog k nje¬ mu, in mu pravi: „Anton, jaz imam po širokem svetu veliko otrok, ki jim nisem dal toliko bo¬ gastva, kakor tebi; veliko jih je revnih, in ni¬ majo vsakdanjega kruha, pa tudi nimajo po¬ trebne obleke, strehe in postelje, da bi tako sladko počivali, kakor ti sedaj počivaš. Daj od svojega premoženja tudi kaj revežem, ki so tudi tvoji bratje in tvoje sestre, in lajšaj jim potrebe! Če jim le daš nekoliko tega, kar tebi ostaja, bodo tako srečni kakor ti pri vsem svo¬ jem bogastvu. Stori tako, Anton, — jaz bom to tako cenil, kakor bi bil ti to storil meni samemu*. 60 ;■ • - v ■ Ko se Anton prebudi, spozna, da ta sanja ni prazna, serčno zahvali Boga za lepi nauk, ter gre iskat po hišah revežev. Kjer dobi lačne, jim da jesti; žejnim daje piti, nage oblači, ptujce sprejema, bolnikom streže, — z eno besedo: Anton je od tega časa pravi oče ubo¬ gih in resnično hvaležni otrok svojega nebeš¬ kega očeta. Zaupanje do Boga. Stari mniški učitelj oče Jordan je bil na¬ vajen, da je svojo potnino podelil perveniu re¬ vežu, ki ga je srečal. Kedar je kam popoto¬ val, je vselej tako delal, in nikoli mu ni pri¬ manjkovalo potrebnega živeža, in ni bil brez dobrega prenočelisča. Enkrat potuje z očetom Jordanom tudi njegov tovarš, ki se zelo čudi, ko vidi očeta Jordana, da potnino da precej pervemu revežu, ki ga sreča; še celo nevoljen je zavoljo tega tako, da skoro cel dan ne go- 61 vori kaj ž njim. Ko prideta zvečer v mesto, kjer sta se namenila, da bota prenočila, vpraša oče Jordan, kje je kaka dobra gostivnica, da bi se človek kaj prida poživel, in kjer bi se ■H.s" ' „ moglo prenočiti. Tovarš se temu vprašanju zelo čudi, ker ve, da se človek brez denarja in še celo v ptujem kraji malo malo more po¬ krepčati. Oče Jordan gre tedaj s tovaršem v naj boljo gostivnico tistega kraja, in precej ko stopi v izbo, ukaže gospodinji, da naj jima pri¬ pravi prav dobro večerjo, ker sta zelo trudna, in zraven je tovarš še nekaj otožen. Med tem časom, ko gospodinja pripravlja večerjo, se oče Jordan pogovarja z domačimi otroci v go- stivnici. Razlaga jim, kako dober je Bog, kako skerbi za vse svoje naj manjše stvari, kako ima tudi rad otroke, če so pridni in dobri, in jih osrečuje že na tem svetu, enkrat pa jih bode vzel k sebi v naj lepšo in boljšo domo¬ vino. — Otroci in vsi pričujoči starega po¬ božnega moža radi poslušajo, in vsem se 62 lepi večer le prezgodaj steče. — Drugi dan vpraša oče Jordan gospodinjo, koliko je dolžan za toliko skerbno in dobro postrežbo. Gospo¬ dinja pravi: „Prav nič niste dolžni; rada vas imam še dalje tukaj, ker tako lepo podučujete otroke". Oče Jordan in tovarš se zahvalita in gresta. Zunaj pa reče oče Jordan tovaršu: „Zdaj vidiš, kako dobro in gotovo je, če člo¬ vek zaupa v Boga in na njegovo dobroto". Zelo dobro ni dobro. Mati pridejo iz sejma, in prinesejo za štruco otrokom sladkega malega kruhka. Naj raje ga je Rezika, in pravi materi: „To bi bilo dobro, če bi jaz vsaki dan jedla sladki mali kruhek! Zjutraj, opoldne in zvečer— vedno bi imela medene usta, — to bi bilo sladko živ¬ ljenje!" — Mati pravijo: „Ker imaš tako rada sladkarije, naj pa bo; storila bom, kakor želiš; toda obljubiti mi moraš, da ves dan ne boš 63 drugega jedla, kakor mali kruhek*. „Pravrada, ljuba mati*, pravi vesela hčerka, „prav rada pustim žgance in mleko, tropine in kašo in vse, kar kuhate dobrega, da bom le imela dovolj sladkega medenega kruhka!* Mati dajejo od tega časa naprej Reziki toliko malega kruhka, kolikor ga le hoče jesti. Pervi dan ji prav dobro diši; drugi dan se ji že ne zdi več toliko dober; tretji dan pa se ji že tako prišiti, da ga ne more jesti, in da ji je že slabo, tedaj se oklene matere, in pravi: „()j, ljuba mati, pustite mi, da bom zopet smela z vami jesti žgance in mleko, tropine in kašo, sicer moram lakote pogi¬ niti; malega kruhka ne morem več jesti*. — „Dobro sem vedila*, pravijo mati, „da boš slad¬ karij kmali sita, toda nisem ti hotla dopovedovati, ker bi mi ne bila rada verjela, zato sem te pustila, da si sama skusila. Zdaj boš zopet jedla z nami navadne jedila; zraven pa si za- 64 pomni nauk, ki pravi: „Zelo dobro ni do¬ bro; neizmerno veselje podere veselje. Pravi namen. Trije otroci gredo vkup v šolo, in se po poti tako le pogovarjajo: Tinče: „Danes bom v šoli prav pazno poslušal in se pridno učil; oče so mi obljubili eno šestico , če bom prinesel listek, da sem bil priden. Jože: „Tudi jaz se bom pridno učil, da me bodo mati radi imeli, in me bodo v nedeljo popoldne sabo vzeli na cerkveni shod“. Lovro: „Jaz pa že nimam očeta in ne mater, pa se bom vendar vedno lepo obnašal in se pridno učil, da bom enkrat kaj znal, in da me bo Bog rad imel“. Kteri iz med teh otrok je bil dober in se je učil iz pravega namena? 65 Spoštuj starost! V neki vasi je živel star mož, ki je pro¬ dajal mišnice, in se je pečal z mišjim lovom. Zato so ga ljudje sploh imenovali Mišjeka. Mišjek je imel že vso sivo glavo; pokrit je bil s klobukom, ki je imel prav niško štulo in široke kraje. Hodil je ob palici, ker mu je že starost herbet in noge šibila. Potoval je od vasi do vasi, od hiše do hiše, kjer je mislil, da so miši. Zadovoljen je bil, če je le dobil nekoliko jesti in kako šestico na dan. Nekaj pa ga je vendar zelo žalilo in mu stare dni grenilo. V neki vasi so bili nekteri razposojeni dečki, ki so starega Mišjeka dražili in zasramovali, ko¬ likor in kjer so mogli. Letali so za njim, ga klicali, ga oponašali, in še druge take nespo¬ dobnosti so ž njim počenjali. To so bili hu¬ dobni in neusmiljeni dečki. Stari mož Mišjek jih je večkrat lepo prosil, da naj mu ne naga¬ jajo, in tudi jim je že obetal, da jih bo staršem in učenikom zatožil, pa vendar vse ni nič zdalo; Da rek, lil, 5 66 ti otroci so bili vedno bolj razujzdani, in so starčka še gerje zasramovali in mu še hujše nagajali. Nekega dne je stari mož Mišjek precej miši vlovil in mišenc prodal, in je zaslužil in imel v žepu kakih trideset soldov, in ko gre donni, ga hudobni otroci zopet po navadi za¬ sramujejo. To pot pa jim Mišjek pravi: „Otroci, kdor iz med vas hoče hitro zaslužiti en krajcar naj gre k meni". Vsi dečki se zberejo pri njem; Mišjek pa jim reče: „Poslušajte me, kaj vam povem, in potem bodem dal vsakemu en kraj¬ car". Stari mož Mišjek se usede na klop pod srenjsko lipo, se odkrije, in tako le govori: „Ljubi otroci, vi ne delate prav, ko stare ljudi zasramujete. Poglejte moje sive lase; nekdaj so bili ravno tako lepi, kakor so sedaj vaši. Poglejte moje čelo, kako je gubasto; pa je bilo enkrat tudi tako gladko, kakor je vaše. Po¬ glejte moje lica, kako so vpadene in zvenjene; pa so bile enkrat tudi tako polne in eveteče, 67 kakor so vaše. Jaz še nimam vseh zob: nekdaj pa sem imel vse zobe — ravno tako lepe in bele, kakor jih vi imate. Moje roke so terde in se tresejo; nekdaj pa so bile tako okrogle in gibljive, kakor so vaše. Herbet imam pripog- njen, ki me že tisi v zemljo; nekdaj pa sem hodil ravno po koncu, kakor vi, in bil sem cverst vojak. Poglejte moje šibke noge; ne¬ kdaj pa so bile močne in urne, in sem skakal čez plot in pot, kakor sedaj vi skačete; in, ljubi moji, ne sam, ampak Bog mi je dal starost in ž njo njene nadloge. Tudi vi ne bote vedno mladi. Poglejte me! Taki, kakor sem jaz se¬ daj , bote enkrat tudi vi, in gotovo se vam ne bo dobro zdelo, če vas bo kdo zasramoval in vam nagajal. Oj, to je britko! Moji dnevi se bodo kmali stekli, in šel bom počivat v černo zemljo. Ali mi bote tedaj ta moj kratki čas še dalje grenili, da me bote zasramovali in mi na- gajali?^ — Pri teh besedah se starčku vlijejo solze po velih licih; obriše se z rutico, potem 5 * 68 pa seže v žep in pravi: „To, ljubi otroci, sem vam želel povedati; in ker ste me radi poslu¬ šali, nate, vzemite vsaki en denar!“ — Pervi deček ne vzame denarja, drugi tudi ne, in tretji ga tudi noče. Starčkove besede so jih ganile v serce. Tiho grejo vsak sebi, in nikoli več ne zasramujejo starega moža Miš- jeka, temuč le spoštujejo ga in strežejo mu, kedar mu morejo. Anton piše svojemu prijatlu Francetu v bližnjo vas, in ga prosi, da bi mu povedal, kako se narede božične jaslice. Pisma dveh prijatlov. 69 /ežzfenz//zrazzzz/z/ vame ore/e z/a=- fe/ zzz /zea/ vfrc^z a/eva/; /efev /za /z čzz,c/z pizz/ zme/yav/zce, /za ne vem, /zi/o ve napec/e. ,č/ya/z zzzy, čz vz mz ze v ec/ral /ue^/zavec/a/; /zpovzm fe, /zozy mz, /cz/e naryav yczv/zce, c/a yz/č lae/z ya z narec/zn. £/pazz Pač/ /z /z reve/ vam / fe/z, /za vy zj-ev, c/a ve vec/y fež/e /am yre, /ep ye /zrcc/e/e/ vney ze^ac/e/ zjve /zeta. ( /S/zam, c/a mz /ov vferz/, /a/oP fe /zpovzm; lac/z yaz /z /z pac/ yzevfe'eye/ /e /z /z /e /cy moye/ c/ zc/rav zn zjeve/ zn nemuc/oma/zzvz dva/ema *yfn /ant*, //a č/eimzni /u/iz z v. c/ecem/ia / $ . . ?0 Odgovor na prejšnje pismo. Čudem se ti, da še nikoli nisi vidil ja¬ slic, in prav šal mi je, da ne moreš k meni, da bi jih vidil. Božične jaslice kažejo sveto prigodbo Jezusovega rojstva, to je, kraj in jaslice, kjer in kako je bilo rojeno sveto dete. Vidi se hribček, kjer pastirčki pasejo ovčice, pod hribčkom pa je votlina, kjer je hlevec, v kterem so male jaslice z voličkom in osličkom. V jaslicah leži božje dete; pri njem sta Jo¬ žef in Marija in nekaj pastircev, ki se ču¬ dijo, in ga kleče molijo. Nad lilevcem je pri¬ peta zlata zvezda, ki svetim trem kraljem kaže odrešenika. Če so jaslice velike, nare- de nekteri tudi še kako drugo prigodbo iz Je¬ zusovega življenja, p .; mestice Nazaret in pot v Betlehem; nedolžne otročiče i. t. d. Jaz narejam božične jaslice tako le: že jeseni na¬ berem po gojzdnem drevji ali po skalah prav n lepega zelenega mahu. Iz tega mahu naredim na kako desko lep hribček in pod hribčkom votlino za jaslica. Podobice za jaslice kupim v mestu za nekaj soldov, jih zrekem in jim prilepim zadaj klinčke, da jih potem poljubno postavljam in vtikujem po mahu. Tudi nare¬ dim vmes kako hišico, kak mlin in vodnjak. Pota potresem z belim peskom, in jim naredim čedne ograje ali derkaje. Tako, ljubi moj, jih naredi tudi ti, in povej mi, kedar jih bodeš dogotovil. Ker pra¬ viš, da bi mi tudi rad kaj postregel, te pa prosim, pošlji mi lepo bokično pesem „En’ petje sem slišal^, ki so jo vlani vaši koledniki pri nas peli. Z Bogom ! France. 72 Anton piše Francetu. AAAit^ttAe France / AAvepe /r/azna/edmece me /e zeAo razvede/cla. SAeaAaa vem, AceAine de fadAece en AaAo de na/rat'y,a. 3A'ree^- cAaned dem de yzie AeleA. tzAAeeA dem cAaAcA na dlare /aAAane na vet^la, en dem j^a na ajp/^edca/,'zodudeA. AAAacAa* Aece da me /a male ez medla/renedAe, en dec/a/, aAeAam, Aar na/, Aelrepe ma= rem, Aer Aozecne/razneAe da ze AAeza. tfJem, e/a m.o/e ^ad/ece ne AaAo /eaA laAo Ae/e, AaAar da lao/e, /a lac/e ne m are/, o Aele laAe A