Cie ol£2l'\

Ljubi mladi bravcil

■JV«, V v

|!tjd nekdaj vas že presereno ljubim, in rad
(tribi vam kaj dal, kar bi vas veselilo.

c£o

‘f' Vem, da radi berete lepe bukvice, in da
jih še nimate veliko. Nate, ljubi moji! Tu¬
kaj vam podam nekaj lepih povestic, pesmic,
dobrih naukov in drugih dobrovoljnih reci.
Berite, učite in veselite se, in bodite dobri
in pobožni! Kdor je mlad dober, je veči¬
del tudi pozneje dober in pošten človek.
Bog daj, da bi bil kdo iz med vas kaj
boljši, ko bo bral te le bukvice! Tega bi
bil jaz neizrečeno vesel; in če bo Bog ho¬
tel, vam bom po tem kak drugikrat še kaj
več podaril. Z Bogom!

V Ljubljani na sv. Jakoba dan 1861.

Blagor mu, ki nič ne zalenuje
V pomladanskem času pridno seje
Zmiraj mu veselje serce greje,
Sladki sad obilno ga plačuje!

Kako moramo moliti.

nedeljo popoldne so šli mati s svojim
sinkom v cerkev molit. Tudi sinek bi
rad molil, in prosi mater, da bi mu po¬
vedali, kaj in kako naj moli. Mati svojega
ljubčka za roko peljejo, in mu tako le
razkladajo:

„Ljubi moj! praviš, da bi ti povedala, kako
bi molil. Kaj ne, ti bi rad z Bogom govoril!
Kaj bi mu li povedal? Vem, da bi mu rad po¬
vedal, kako zelo ga imaš rad, da bi se mu rad
zahvaljeval za vse, kar ti vsaki dan podeluje,
pa tudi, da bi ga kaj prosil, in se mu priporočal.
Stori tako! Časti, hvali in prosi ga! Kadar
pa moliš, moraš pa ravno to misliti in v sercu
občutiti, kar moliš, pa tudi sam si moraš pri¬
zadevati, da bi ti Bog dal, kar ga prosiš. Kdor

pobožno ne moli, ga Bog ne posluša. — Molimo
povsod lahko, kjer in kadar koli hočemo. Bog
nas povsod vidi in sliši. Posebno pa moramo v
cerkvi lepo pobožno moliti in se spodobno ob¬
našati. Cerkev je hiša božja. — Usmiljeni Je¬
zus ima pobožne otroke rad, in jih k sebi kliče.
Ako pa bi bil kak otrok hudoben, bi mu gotovo
Jezus ne rekel: „Pustite temu otroku priti k
meni!“ Ljubi moj! moli tedaj vselej in povsod,
posebno pa v cerkvi, prav pobožno, in se lepo
obnašaj, da te bo Bog rad imel in ti dal srečo
na duši in na telesu!“

Tako so učili dobra mati svojega pridnega
sinka po poti v cerkev. Sinek je mater ubogal,
je rad in lepo pobožno molil, in se tudi pov¬
sod spodobno obnašal.

Kdor moli rad in vede se lepo,

Nabira prave sreče si blago.

7

Pobožni otroci.

Trije otroci neke pobožne matere so se
prav radi moliti učili, pa tudi sami so radi mo¬
lili. Enkrat jih mati kličejo, pa jih dolgo ne

morejo dobiti. Pozneje jih dobe pri domačem
znamnji, kjer so pred podobo matere božje kle-

8

čali, ji vsak svoj venec podajali in tako le mo¬
lili: »Ljuba mati božja! prosi svojega ljubega
sina, za našega očeta in našo mater, da bi jim
vse vse prav obilno povernil, kar nam otrokom
dobrega store, — da bi jim dal dolgo in srečno
živeti, nam pa pomagal, da bi jih ubogali, spo¬
štovali in ljubili vse svoje žive dni!“

Mati se veselja solzijo, ko slišijo svoje
otročiče tako lepo moliti; prav preserčno jih ob¬
jemajo, in so neizrečeno veseli, da imajo tako
dobre in pobožne otroke.

Otroci, kteri starše ljubijo,

Tud’ radi za nje k Bogu molijo.

9

Molitev.

K Bogu serce povzdig’vati,
Sladka res dolžnost je ta,
Čast in hvalo mu dajati,

Naj bo naša želja vsa!

Bog povsod nam v serce vidi.
Pred, ko prosimo, že ve;
Lahko moremo odkriti
Svoje mu povsod želje.

Mislimo, če smo veseli,

Kak dobrotljiv nam je Bog;

10

Če težave smo prejeli,
On spet reši iz nadlog.

Neprenehoma molimo.
Srečo kličimo ’z nebi!

In nikol’ ne pozabimo,
Sladka da dolžnost je ta!

Radovedni otrok.

Janezek je večkrat mater kaj vprašal. En¬
krat pravi: „Kam pa bi prišel, če bi šel od
doma po cesti daleč naprej ?“ Mati mu pravijo,
da bi prišel zopet v drugo vas, čez hrib in goro
v mesto in daleč po svetu — vedno iz vasi v
vas, iz mesta v mesto, iz dežele v drugo de¬
želo, in zadnjič bi prišel do velikega morja. In
če bi se tudi po morji naprej vozil, bi prišel
zopet na suho i. t. d. Janezek tudi mater vpra¬
ša, če je že davno vse tako na svetu, kakor je
zdaj. Mati mu pripovedujejo, kaj in kako je

11

Bog vse ustvaril in lepo naredil na svetu, in
kako da še vedno skerbi za vse svoje stvari.
Pripovedujejo mu tudi nektere prav lepe pri-
godbe. Janezek se čudi, da mati toliko reči
vedo, ker ve, da niso vsega sami vidili in slišali.
„Ljubi Janezek! to vse so mi povedale podučne
bukve, ktere so nam modri pisavci spisali in
nam jih še zdaj spisujejo“, pravijo mati. — Ja¬
nezek gre precej k maternim bukvam, in hoče,
da bi mu kaj povedale. Bukve pa le molče.
Nevoljen vpraša mater, zakaj mu bukve nič ne
povedo. Mati mu razlože, da iz bukev le tisti
more kaj zvediti, ki zna brati, in pravijo: „Le
počakaj, Janez, jeseni te bom peljala v šolo,

v

kjer se otroci brati uče. Ce boš priden, se boš
kmali naučil brati, in potlej boš lahko vse zve-
dil, kar je v bukvah zapisanega ££ .

Janezek komaj čaka, da bi šel v šolo. Ko
je bil šolar, se je pridno učil, in kmali je znal
brati vsake slovenske bukve. Neizrečeno gaje

12

veselilo, da more toliko lepega brati in se tako
lepo veseliti s podučnimi bukvami.

Kdor bukve dobro brati zna.

Veselja vedno dost’ ima.

Dobra šola.

V  neki vasi med visokimi gorami so prav
pridni in pametni otroci. Radi ubogajo svoje
starše, so med sabo dobri in postrežljivi in z
vsemi ljudmi prav prijazni in vljudni. V cerkvi
se lepo vedejo in pobožno molijo; po vasi, na
polji, na paši, in kjer koli so, se vedno prav
pametno in spodobno obnašajo. Ptujci, ki ho¬
dijo v to vas, ne morejo nikoli prehvaliti teh
priljudnih in pridnih otrok. — Pa tudi odraščeni
ljudje so v tej vasi modri, pošteni in vsi dru¬
gačni, kakor njih sosedje v bližnjih vaseh. Za¬
kaj neki? V tej vasi je že veliko let prav dobra
in lepo vravnana šola, v ktero otroci vsaki dan
po dvakrat hodijo. Po leti hodijo tudi vsaki
dan iz šole v cerkev k sv. maši, kjer pobožno

13

molijo in pojejo. V šoli se uče moliti, misliti,
brati, pisati, prav govoriti in razumeti, spiso-
vati in peti. Tudi se uče številiti ali rajtati iz
glave in pismeno, risati, poznavati zemljo in
vse druge stvari, ki so na zemlji, v zemlji in
nad zemljo. To je: Uče se naj poglavitnejše
reči iz zemljopisja in povestnice, naravoslovja,
od kmetijstva, obertnije in rokodelstva, naj važ¬
nejše reči za gospodarstvo, zdravje, domače
življenje, poznanje nebesa, občne pratike i. t. d.
Uče se tedaj za vsakdanje  življenje potrebnih
reči, ter skerbeti za svojo časno in večno srečo.
— Starši in otroci dobro spoznajo, koliko jim
koristi njih šola, zato pa jo tudi zelo čislajo in
svoje učenike ljubijo in spoštujejo, kakor svoje naj
večje prijatle in dobrotnike. — To tedaj stori, da
so v tej vasi otroci in odraščeni bolj omikani in
dobri, kakor drugod, kjer nimajo take dobre šole.

Dobra šola je zaklad.

Ki donaša zlati sad.

14

Sjpeeai' ©troei.

Otroci tisti srečni so,

Ki radi v šolo hodijo,

Ubogajo , in se uče.

Ter žlahtnijo si tud’ serce.

Veselje pridnim zmir cvete,

Jim vse po sreči steka se;
Modrost jih spremlja v stare dni,
Krepost čez meje časnosti.

Neenaka brata.

Matevžek in Jakec sta biia sina enega
očeta; toda obnašala sta se pa zelo različno.
Jakec, mlaji brat, je bil pri vseh rečeh veliko
bolji, kakor Matevžek. Starji bratje in sestre
morajo svoje mlajše bratce in sestrice lepo va¬
rovati in jih tudi svariti in učiti, kadar je treba.
Toda pri Matevžku in Jakcu je bilo ravno na¬
robe. Mlaji brat Jakec je Matevžka večkrat

15

kaj opominjal in mu branil, da naj ne stori tega
ali unega, kar ni bilo prav, in je starše žalilo.
Matevžek pa je Jakca malokdaj poslušal, temuč
se je večidel ravnal po svoji slabi navadi in
termi, ter je bil ves samopašen in neroden. Ni
ga veselilo, da bi se bil kaj učil in lepega na¬
vadil, zato je bil pa tudi zelo neveden, in ni¬
koli ni nič vedil, če ga je kdo kaj prašal. Samo
pohajkoval in potepal se je rad z malopridnimi
dečki, kteri vse počenjajo, le tega ne, kar je prav
in dobro. — Jakec je bil ves drugačen. Je rad
hodil v šolo, se pridno učil, in je tudi doma rad
ubogal in delal. Starši, učeniki in vsi, ki so
ga poznali, so ga radi imeli in ga imenovali
pridnega  Jakca. Za Matevžka pa nihče ni
maral, ker so ga vsi poznali, da je neumen in
samopašen deček. Matevžkovi in Jakcovi starši
umerjejo. Jakca je neki dobrotnik vzel k sebi,
in ga je še dalje pošiljal v šolo in zanj skerbel,
da se je tudi rokodelstva učil. Zrastel je do¬
ber mladeneč, in je bil pozneje prav moder in

16

pošten mož, ki so ga vsi radi imeli in spošto¬
vali; nikoli mu ni manjkalo dela in kruha; prav
dobro se mu je godilo. — iMatevžka pa nihče
ni hotel vzeti k sebi, ker je bil tako neroden
in neumen fante. Hudo se mu je godilo. Prav
terdo je mogel delati, da je imel kaj jesti. Ja¬
kec mu je velikrat kaj pomagal. Na stare dni
je Matevž spoznal, da je bil mlad preveč len
in samopašen; zelo mu je bilo žal, da ni ubo¬
gal in se kaj učil, kakor njegov brat, pridni
Jakec. Prav, da se je tako kesal, toda pre¬
pozno je bilo.

Kar kdo v mladosti zarnndi,

Na starost več ne prihiti.

Nevedna Lucija.

Lucija je bila edina hči bogatih staršev.
Mislila je, da se ji ni treba učiti, kakor drugim
revnim otrokom. Že deset let je bila stara, pa

17

še brati ni znala. Vendar pa je menila, da je
kaj več in boljša, kakor nje tovaršice. Prav
zalo se je oblačila in šopirila, in včasi še celo
ktero revno deklico kaj zaničevala.

Nekega dne se obleče v novo oblačilo, in
se gre v bližnjo vas svoji teti kazat. Nazaj
grede zaide v gojzdu, in ne ve, kje je prava
pot do doma. Vsa spehana bega sem in tje po
hosti in germovji, in novo oblačilo zelo umaže
in stex - ga. Proti večeru pride na neko razpotje,
kjer je bilo na potni roki zapisano, kam ta in
una pot derži. Toda, ker Lucija ne zna brati,
čaka, da bi kdo prišel in ji povedal, ktera pot
je prava do doma. Zdihuje in kliče, pa ni ga
človeka, da bi jo rešil. Noč se naredi, in Lu¬
cija mora še celo prenočiti v samotnem gojzdu.
— Zjutraj pride neka majhna deklica po poti v
gojzd suhih derv nabirat. Lucija se je neizre¬
čeno razveseli in misli, da vidi angelja, kteri jo
bo peljal iz gojzda domu. Deklica pa ji pravi:

„Vidiš, tukaj na tej roki je zapisano: „Kolo-

2

Dar. I.

18

vozna pot v Žvirče.“— Lucija se zelo sramuje,
da je mala, uboga deklica bolj zbrihtana, kakor
ona. Gre domu, se v šoli pridno uči, je bolj
ponižna, in nikoli več ne zaničuje svojih revnih
tovaršic. Vedno se spominja potne roke in male
deklice; pa tudi ne pozabi, kako in zakaj je
mogla prenočiti v samotnem gojzdu.

Kdor brati ne zna,

Sam sebe golj’fa.

Šolska pr c skuš iij a.

Približal seje konec šolskega leta in šolska
preskušnja, ktere so se učenci zelo veselili, ne-
kteri pa tudi bali. Zjutraj je bila šolarska maša,
in po maši se je začelo izpraševanje. Prišlo je
poslušat mnogo duhovnih in drugih gospodov, pa
tudi veliko staršev in drugih kmečkih ljudi in
šolskih prijatlov. Ko odmolijo, naj pred gospod
duhovni učenik izprašujejo iz kerščanskega na¬
uka. Po tem pride na versto branje, številstvo,

19

pisanje, pa tudi marsikaj iz sadjoreje, od kme¬
tovanja in drugih lepih reči. Vsi se čudijo, da
se otroci morejo eno leto toliko lepega navaditi
in naučiti. — Ko nehajo izpraševati, stopi pra¬
znično oblečena deklica iz klopi, se vsem spo¬
dobno prikloni, in tako le govori:

»Gospodje slavni, prečastiti!

Pustite meni deklici
Očitno danes 'zgovoriti
Čutilo, ki mi v sercu tli!

Ker ste nas tako počastili
Ponižno vas zahvalimo!

Ak, nismo v vsem vam zadostili,

Nam zanesite, prosimo !

In vam, preljubi učeniki,

Kako bi zahvalili se?

Dolžniki vaši smo veliki.

Hvaležnost k vam nam v sercih vre!

Drugač’ ne vemo poplačati
Vam trude, ljubeznjivosti,

Po naukih hoč’mo se ravnati,

Molit’ za vas vse žive dni!

3 *

20

0 bratci moji in sestrice,

Nauke hranimo v serce!

In čednosti, kakor cvetice,

Naj mlade leta nam zlate.

Bog daj, da srečno bi živeli
Otroci in odraščeni!

Kar smo sejali, da bi želi
Obilno zdaj in v večnosti! 14

Ko deklica dokonča, povzamejo gospod
šolski oglednik besedo, in učencom prav živo
priporočajo, da naj bodo vedno tako pridni, ka¬
kor so ravno pokazali, — da naj vedno radi
hodijo v šolo in ubogajo starše in učenike, in
tudi kadar bodo šolo zapustili, naj nikoli ne po¬
zabijo lepih naukov in koristnih reči, kterih so
se v šoli učili. — Po tem pokličejo vse naj
pridnejše učence in učenke k sebi, jih še po¬
hvalijo, in naj izverstnejšim iz med teh tudi po-
dele lepe bukvice in podobice. Ko se je to
zgodilo, vstanejo vsi učenci in učenke, in za¬
pojejo to le pesmico:#)

*) Iz „Šole veselega petja 44 .

21

„Poskušnjo dokončali
Otroci srečni smo;

In da smo toljko znali
Boga zahvalimo!

Zahvahmo učenike
In ljube stariše,

Dobrotnike velike
In tud’ prijatle vse!

Pohvala toljka mila.

Ki smo jo slišali,

Nas bode veselila
Vse naše žive dni.

Vse svoje dni živeli
Po naukih prav zvesto,

V nebesih pa prejeli
Plačilo bodemo!

Ker šolo dokončali
Življenja našega,

Bog daj, da b’ tak obstali,
Nam sodba mila b’la!

22

Da b’ ravno tak veseli
Iz strašne sodbe šli
In večno hvalo peli
V nebesih zvoljeni! f ‘

Več poslušavcom f^o med tem solze v očeh
igrale. Vsem pa se je dobro zdelo, da se je
šolska preskušnja tako lepo in ginljivo izšla.

N «a polji.

Mati so bili na polji, in so na njivi pleli.
Otroci so se igrali pri njih po zeleni meji. Na-
cek praša mater, kaj da tergajo iz tal. „Pleval
rujem <£ , pravijo mati, „to so take rastline, ki
med žitom rastejo, pa niso dobre in še žitu
škodujejo. Ako bi plevela ne izruvali, bi žito
ne moglo lepo rasti in tudi ne kaj prida done-
sti. Ljubi moji otroci! tako, kakor tukaj na
njivi vidite, je tudi pri vas. Lepi nauki, ki
vam jih pravimo, so dobro seme, ktero
sejemo v vaše mlade serca. Iz tega dobre-

23

ga semena priraste pokorščina, pridnost, lju¬
bezen. priljudnost, prijaznost , in vse take
lepe čednosti. To je prelepi sad, kteri se mla¬
dim ljudem naj lepše poda, in kterega so vsi dobri
ljudje veseli. Toda niso vsi otroci vselej dobri in
pridni, in večkrat kaj store, kar ni prav, in bi ne
smeli storiti. Lejte, to je plevel, kteri se pri
njih pokaže, in kterega morajo drugi odraščeni
iz njih skerbno ruvati, da jim lepih čednost ne
zaduši. Ako vas tedaj svarimo in opominjamo
ali še celo kaznujemo, mislite da vas plevemo, to
je, da vam hočemo dobre lastnosti uterjevati,
slabe pa zatirati 44 .

„Tako je prav“, pravi \acek . ..prosimo
vas, ljuba mati, le vselej nam povejte, kadar
kaj ne storimo prav; vse vas bomo prav radi
ubogali 44 .

Le pravih naukov zernjice

Naj v mlade serca vraša se!

24

Metka in rožica.

Metka je šla z materjo, ki so šli k stu¬
dencu prat. Bilo je lepo pomladansko jutro.
Deklica zagleda v germovji pervo rožico vijolico.
Hitro seže po njo v germovje, da bi jo uter-
gala; pa joj! revca se zbode v ternji, da milo
zajoka. Mati ji pravijo, da naj ne sili tako zelo
za rožico, temuč naj počasi odpogne ternje in
rahloma seže po njo. Metka stori tako, in dobi
lepo vijolico. Zelo jo ima rada, in ne ve, kako
bi se ž njo veselila in igrala. Duha in duha jo,
da se je z nosom preveč dotakne, in ji odlomi
nježni repek. „Nič ne de, jo bom pa na knof-
ljico nataknila", pravi deklica. Natakne jo, ter
jo še vedno duha in popravlja. Veseli se že
nedelje, kako bo zala šla v cerkev z rožico za
pasom. Pa ni bilo tako. Se preden Metka z
materjo domu pride, je bila vijolica že vela in
pobešena. „Lejte mati, kako hitro se mi je
rožca spremenila in uničila", pravi žalostna de-

25

klica, in pove, kako je ž njo ravnala. „Tako
je“, pravijo mati; „če bi bila rožico varno in
počasi utergala, in bi jo bila vtaknila v mokro
perst ali v vodo, bi jo bila imela več časa, in
bi se bila dalje ž njo radovala. — Tako se godi
ljudem, kteri hočejo kako veselje prehitro in
nezmerno vživati".

Veselje vsako slajše je,

Če vživa vedno zmerno se!

Moli in delaj!

Urška je večkrat molila in Boga prosila,
da bi njenim staršem dal dolgo živeti. Toda
Bog je drugače hotel. Umerli so ji oče, ko je
bila še komaj deset let stara. Tudi maier ji je
Bog kmali po tem vzel. Večkrat je zdihovala in
se solzila pri postelji svoje bolne matere.
Mati pa so svojo hčerko lepo tolažili in djali:
„Urška, le rada moli in delaj, in zaupaj v Boga!
on te gotovo ne bo zapustil". — Ko ni imela

26

staršev, je bila vedno pobožna in pridna. Rada
je molila in delala. Dober sosed jo je vzel k
sebi, kjer si je služila živež in obleko. — Šest¬
najst let stara pride k nekemu prav dobremu in
pobožnemu kmetu služit. Prav pridna je bila,
ni besedovala, in se je povsod prav krotko, po¬
hlevno in pošteno obnašala, kakor se spodobi
dobrim poslom. Tudi je bila zelo sramožljiva,
in je cvetela, kakor ponižna vijolica med svojimi
verstnicami. Večkrat je rekla: „Nimam očeta
in matere; toda Bog je moj oče, ki tako lepo
za me, ubogo siroto, skerbi. Rada bi bila tudi
jaz vedno njegova dobra hčerka".

Gospodar jo je prav rad imel, in ji je
vsako leto še nekaj k zasluženemu plačilu pri-
vergel. Pozneje pa ji še celo obljubi, da bo
za njo skerbel, dokler bo živel. Tako je tudi
bilo. Urška je bila vedno pridna in dobra, zato
pa se ji tudi ni nikoli slabo godilo, in spoznala
je, da Bog vse prav naredi in lepo za nas skerbi,

27

ako le v njega upamo in se ravnamo po njego¬
vih svetih zapovedih.

Pobožno, kdor če prav živi.

Nikdar ga Bog ne zapusti.

B e 1 a ? a © s te

Delo nam življenje slajša.
Uterjuje našo moč;

Lenost pa nam dneve krajša
In razširja v glavi noč.

Prizadetje, pridnost marna
Dije kruha tečnega;
Postopanje pot nevarna
Je, ki v zgubo nas pelja.

38

Delati vsak človek mora,

Delo vsem je vmerjeno;

Trud gotova je podpora,

Srečo stavimo na njo.

Pridnim solnce lepo sije,

Kazvedruje jim serce;

Lenost v dušo čmernost lije,

In prinaša vse gorje.

Delajmo le vselej radi,

Vstvarjeni smo vsi tako!

Delajmo , dokler smo mladi,

Da nam enkrat žal ne bo!

Na planini.

Pastirji so pasli živino daleč od doma na
visoki planini. Ko je bila nedelja in niso mogli
iti v cerkev, si narede sami cerkvico iz zelenih
vej in majev. Namesti altarja postavijo vanjo

29

ličen križec, kte-
čednik, prav u-
rezal. Potem se
lijo, kakor da bi
cerkvi. Na zadnje
pesmico:

rega je stari mož
metno iz lesa iz-
odkrijejo, in mo-
bili doma v farni
zapojo tudi to^le

„Na tihi planini
Tud’ Bog je doma,
Vse z zarjo obliva

Od verha do dna.

Pošilja nam veter,

Ki piha ljubo,

In solnce rumeno.

Da greje gorko.

V dolini razgrinja
Zelenje in cvet,

V snežnikih pa hrani
Skalovje in led.

Živinico var’je,

Da zver je ne vje, —

30

Nam daje pa zdravo,

Veselo serce.

Naj njemu se hvala
Odmeva vse čez.

Čez gore, doline
Do širnih nebes!

-'g>(2a-—

Miza r.

„Oče! sosedov France se bo pa šel učit
mizarstva. Jaz bi pa ne delal rad vedno le
miz, stolov in takih ropotij, — raje.se bom kaj
boljega lotiF, pravi sinek očetu. — Oče: „Kaj
misliš, da je mizarsko delo tako malo vredno!
Ko bi ti to prav razumel, bi drugače govoril.
Le pomisli, kadar si bil še prav majhen, in si
bil zaspan, kam so te mati položili? Djali so
te v zibelko, ktero je mizar naredil. Kje po¬
čivaš zdaj, in kam hranuješ svojo obleko in
druge svoje reči? V posteljnjaku in na stolih

31

počivaš, na mizi ješ in delaš, v skrinjo in v
omaro hranuješ svoje reči. Vidiš, vse to je
naredil mizar. In kadar boš mogel umreti in se
ločiti od vseh svojih ljubih, in boš zapustil svojo
obleko in vse, kar imaš, in boš šel počivat v
hladno, černo zemljo, kdo ti bo naredil posled¬
njo posteljico? Kdo drugi, kakor mizar ti bo
prinesel trugo iz šest diljic, v ktero te bodo
zabili, in takrat ne boš porajtal, ali si bil bo¬
gat ali reven, gospod ali kmet, rokodelec
ali kupec, mizar ali pisar. Le to ti bo koristi¬
lo , ako prideš z mirno in s čisto vestjo k
božjemu sodniku.

Dobrote vsaki stan imi;

Spoštujmo radi vsakega!

• / G)eD\@©'~—

Kaj j c pravo.

Oče so bili s svojimi otroci na vertu, kjer
je bilo polno lepih cvetic, in drevesa so se ši¬
bile polne naj lepšega sadja, po kterih so

32

imeli ptiči gnjezda, in so od jutra do večera
prav lepo prepevali. Marica, starja hčerka, pravi,
da nobene reči nima rajše, kakor lepe pisane
cvetice, ki tako krasno cvetejo in duhtijo. —
Tonče pa terdi, da ga drevje in sadje naj bolj
veseli, in Jožek pravi, da za nobeno reč toliko
ne mara, kakor za vesele, drobne ptičice, ki
tako veselo letajo in prepevajo po vertu. —
Tako se otroci menijo in prepirajo, kdo ima
bolj prav, in kaj je pravo. Oče pa jih lepo
poduče, rekoč: „Res, vse je lepo, kar vidimo,
slišimo in vživamo v božjem stvarjenji, toda
same stvari nas še ne morejo popolnoma raz-
veseiovati. Pravo veselje še le občutimo, ako
vse te stvari bolj na tanko premišljujemo in se
spominjamo Boga, kteri je vse tako lepo nare¬
dil, in za vse tako lepo skerbi. Ako iz božjih
stvari spoznavamo bolj Boga, in v njih zapazu-
jemo njegovo neskončno modrost in ljubezen, in
tako s tem sebe in druge podučujemo in spod¬
bujamo, imamo pravo dušno veselje, kterega se

33

nikoli ne nasitimo in ne naveličamo. Ljubi otroci,
ne pozabite tedaj nikoli pri vseh stvareh na
Boga misliti, in veselite se prav in koristno!“

V veselji k Bogu misli obračati
Naj bolje pravi se v.eseljevati,

-——

misli

Ko gledam rož’ce pisane,

Ko slušam ptičev pesmice.

Serce na prosto mi želi,

Med cvetje petje hrepeni.

Si hoče plesti venčike,

Vesele peti pesmice.

Oh cvetje, petje sladki dar,

Mi vlivaš v dušo rajski žar! —

Ko gledam dole in gore,

Planinske hrame in kope,

Tje gori serce mi želi,

Po čisti sapi hrepeni.

Vedril tam gori bi duha,

Spominjal bolj se stvarnika.

Dar. i.

3

34

Samota duši moč daje,

Odpravlja ji nadloge vse.

Ko gledam zlato žarijo,

Večerni svit, večernico,

Močneje bije mi serce,

In v glavi misli se verste.

Odločen skorej od sveta
Zdihujem polen upanja:

Oh tam je pravi srečni dom,

Kjer truden, žalosten ne bom.

——-

Ptičje gnjezdo.

Na verlu je stala stara jablana, in malo od
tal v deblu so imele ptice, senice, gnjezdo. Otroci
so dobro vedili zanj, in so večkrat pogledovali,
kako se mladi ptički godnjajo. Krotka starka jih
sicer skoro plašno gleda, pa se jih vendar kaj
ne boji, in vidi se ji, kakor da bi hotla reči:
„Saj nam saj ne bote kaj hudega storili, ker
tudi mi nikomur kaj žalega ne želimo, ampak

35

vas veselimo, in vam cedimo drevesa, da bote
več sadja imeli“. Prav ima stara senica! Kdo
bi bil vendar tako neusmiljen, da bi kakega
ptička vjel, ali vzel iz gnjezda, ali pa da bi še
celo gnjezdo razderl! Kaj tacega bi le kaka
mačka storila, ker je ropne rodovine, ne pa
priden in pameten deček, ki ve, da so ljubi
ptički dobre in koristne živalice.

Nekega dne hlapec Urban na dvorišču der-
va cepi, in tudi hoče Senično gnjezdo pogledati.
Starka sedi ravno na mladičih. Urban bi jo rad
malo odrinil, da bi pogledal, kakošni so že mladi.
Pa lej, kaj se zgodi ? Senica se kar ne gane
v gnjezdu, temuč, ko jo Urban za peruto prime,
ga z ojstrim kljunčkom prav hudo v perst vje,
in se mu pogumno brani. „Uboga živalica,
ti se hočeš z mano poskušati! ali ne veš, da z
enim perstom lahko tebe in tvoje gnjezdo zdro¬
bim in zmanem! — pa le bodi, kjer si“, pravi
Urban, se posmehuje, in gre nazaj k tnali.

Otroci pa so po tem še raje imeli in lepo

3 *

36

varovali te ljube živalice, in so posebno staro
senico čislali, ker se je tako pogumno branila.

Ptič je ljuba božja stvar,

Ne preganjaj ga nikdar!

-—“

Zjutrajnice.

Oče so šli neko pomladansko jutro zgodaj
za poljem v gojzd derva pripravljat. Mihec jih
je že zvečer prosil, da bi šel ž njimi. Oče ga
tedaj še pred dnevom pokličejo, ter ga vza¬
mejo sabo. Ravno je vshajalo rumeno solnce,
ko prideta čez polje med zeleno drevje. Ptiči
vsake verste na polji in po gojzdu so prepevali
vesele zjutrajnice. Iz polja se prepelica oglaša:

Pet pedi, pet pedi, pet pedi!

„Zmirom imaš pet pedi, zakaj kaj več ne
nameriš", pravi Mihič, in pomaga očetu veje
sekati. — Oglasi se Šinkovec s hrasta:

Ce, z gnjezda bodeš me podil,

Dokler bom živ, te bom čertil!

3 '

Nikar se ne boj, nič ti ne bom hudega sto¬
ril, misli Mihič, in hiti sekati. — Med tem se
vzdigne Škerjanec, in zažvergoli:

Lej ga, lej ga, Mihca! kako seka seka, lej, kako hiti
hiti! hiti, hiti, hiti le, le, le! hit’, hit’, hit’!

„Le hiti se vertiti, saj imaš dosti prostora
po zraku“, pravi Mihič. — Na drugi strani ko¬
bilar praša:

Si feržol že sadil ?

Kdaj že sem ga sadil, misli Mihič, in se ne
meni veliko s kobilarjem. Oglaša se tudi drozeg:

Filip, Filip! kje tičiš?

In drugi mu odgovarja:

Tine, Tine! kaj čverčiš?

Pivkar vpije:

Piv, piv, piv!

Drugi mu pravi:

Bi pil, če bi dobil!

Vse je na dnevu, in poje in žvižga, čver-
či' in piska, da se vse razlega. Mihič je ve¬
sel, da je prišel z očetom, in da sliši toliko
čverstih pevcov.

38

Kako z živalmi ravnati.

Stari oče so sedeli s svojimi vnuki pred
hišo pod koščato lipo. Mali Jurce je vedno pa¬
zil in gledal na hruševo drevo, kjer je imel
ptičnico nastavljeno. — „Je že moj, je že moj“,
zavpije deček, ko se ptičnica zapre, in se pti¬
ček, griljček, vjame. Toda pri tej priči se pti¬
čnica s ptičkom preverne, in pade s visokega
drevesa na tla, in lepi ptiček, kterega se je
Jurče toliko veselil, leži na tleh — mertev.
„Ubogi ptiček je ravno kar še veselo skakljal
in prepeval po drevesu, in zdaj že tukaj po¬
jema in umira“, pravijo stari oče, — „in vsega
tega si ti, Jurče, kriv, ker toliko rad loviš
nedolžne živalice.“ — Otroci žalostno gledajo
ubitega ptička, in ne vedo, kaj bi odgovorili.
Stari oče pa jim še govore na serce, rekoč
Misliti moramo, da tudi živali čutijo dobro in
hudo, veselje in bolečino. Bog, kteri jih je

*) Poleg „Miloserčnost do žival.

39

ustvaril, jim je dal to čutilo. On oskerbuje in
preživlja vse, kar je na svetu. On pa tudi
hoče, da naj se vsaka živa stvar veseli, in da
naj je pri veliki božji mizi, ktera je pogernje-
na po vsi zemlji. Hudobno je, če človek ne
dela po volji božji, da zaničuje in terpinči uboge,

v

slabše stvari. — Človek je sicer gospodar na
zemlji, pa le zato, da vse stvari rabi tako, ka-

v v

kor Bog hoče. Živali so božji dar. Človek jih
sme rabiti v svoj prid, in jih sme tudi umoriti,
če so mu za živež potrebne, ali če so mu nad¬
ležne, škodljive in nevarne. Kratko nikar pa
jih ne sme terpinčiti.“ „Kako pa terpinčimo ži¬
vali ?“ praša Jurče. Oče: „Vsakteri, ki s kako
živalijo tako ravna, da jo kaj boli, to je, da
ji napravlja nepotrebne bolečine in težave, jo
terpinči. Živali nam sicer tega z besedo ne

morejo povedati, in ravno zato se nam morajo

v

še bolj smiliti. Živali terpinčite otroci, ki me¬
tulje, muhe, kebre, kobilice i. (• d. lovite, in
jim perutice ali noge tergate in pulite, ktere so

40

jim potrebne, da morejo letati in si živeža is¬
kati. Živali terpinči gerdun, ki pticam gnjezda
razdira, jajčke pobija, starki mladiče ali pa
mladičem starko vzame, da revčki morajo la¬
kote poginiti; živali terpinči tudi tisti, ki ptiče
nepotrebno lovi, jih zapira v tesne kletke, in jim

v

še potrebnega živeža ne daje. — Živali ter¬
pinči rogovilež, ki ne more memo kake živali

v

iti, da bi je ne suval in ne dražil. Živali ter¬
pinči voznik, ki vožnji živini čez moč naklada,
in jo neusmiljeno pretepa, če mu ne more vleči.
Sveto pismo pravi: „Pravičnemu se smili živ¬
ljenje njegove živine; serce hudobnega pa je
neusmiljeno.“ — Kdor tedaj žival terpinči in ž
njo gerdo ravna, je grozoviten človek, kteri ka¬
že, da ima divje serce, in da se mu tudi človek
ne smili. ft  —

Tako so govorili stari oče in učili svoje
male otroke. Otroci so obljubili, da nikoli no¬
čejo kake živali kaj terpinčiti, temuč da hočejo
vselej z vsako prav lepo ravnati. Tudi Jurče

4t

ni več lovil ptičev, in jih je raje na vert hodil
gledat in poslušat, kakor pa da bi jih bil doma
zapiral.

Nežica pripoveduje tudi to le pesmico, kte-
ro se je že v šoli naučila:

„ Visoki stvarnik, čigar glas
Je nekdaj zemljo stvaril
In vsem stvarem življenje dal,

Tud’ zemlje ni podaril
Človeku samemu v oblast:

Odkazal tud’ živalim last
Je on ha lepi zemlji.

Saj njemu, ki za vse reči
Skerbi povsod in vedno,

Ni nič, kar zemlja kolj rodi,

Premajhno al’ nevredno.

Nebo ne zmeri vseh dobrot
Očeta vseh stvari povsod,

Očeta tud’ červičev!

Na ž’vali, kterih si gospod,

Se Bog ozira tudi;

42

Če ravno niso, kar si ti,

So vendar sveta udi.

Gospod jih je na svet poslal,
Jim tukaj bit’ pravico dal;
Nikar jih ne preziraj !

Ljubezni roka vse zveri
Stvarila ti je v rabo,

Po truplu in nagibu so
One v zavezi s tabo.

K rečem se mnogim priuče,
Stvari potrebne so zemlje,

So nje darov deležne.

In njim bi se prederznil ti
Življenja slast greniti ?
Sirotam njim spodobni mir
In živež jim kratiti?

Sladko jemati jim prostost,
Napravljati jim bol, slabost,
Njih muk se veseliti!

Nameni s’cer nam vseh žival
Zdaj niso razodeti;

43

Od mnogih prid pa vendar tud’
Zamoremo umeti.

Da dobrega nam dost’ store,

Pri delu se za nas pote —

Za živež in obleko.

Če mertva v prid ti je žival.

Ne mpči je prešerno!

Je živa v prid, privoši ji
Veselje nji primerno!

To tirja stvarnik, gospodar.

To tirja tud’ njegova stvar,

In to tvoj lastni pokoj.

Kdor muči uboge rad zveri,

Leti naj vsak verjame,

Gotovo brez usmiljenja
Ljudi mučiti jame,

Kdor kolj razžali božjo stvar
In brez potrebe jo pokvar’,

Boga ljubit’ ne more!

Tud’ v zveri ljub’ Boga — al naj
Ti vselej pamet sveti!

44

Ne vadi jo mehkužnosti
V ljubezni prenapeti.

Oboj’ga se enako var’,

Ne dajaj kruha zver’ nikar,
Ker zanj te revež prosi!

Ko bo Gospod pred sodni stol
Človeške tirjal dela,

Njegova sodba terdeža
Tud’ ojstro bo zadela;
Odgovor bode tam dajal,

Če mučil vbogo je žival,

Ki božjili rok je delo.

Mlad en cc v e sanje.

Spisal J. Severjev.

Rumeno solnce se je že za goro pomak¬
nilo; ptice po zraku so utihnile, in vse je bilo
že mirno in se počivat spravljalo. Le neki mla-
deneč še milo zdihuje, in tako le toži: „Kam
bom šel, uboga sirota? — Prav sam sem na

45

širokem svetu, in ni ga serca, da bi se me
usmililo in potolažilo. Rad bi umeri in šel v
grob k svoji ljubi materi, da bi revež ne hodil
ves ljubi dan po svetu prosit od hiše do hiše,
in da bi ne točil toliko prebridkih solz!“

Utruden se vsede pod neko drevo, in se
nasloni z glavo na zeleno ruščino. — Xa enkrat
mu je prav čudno pri sercu. Zdi se mu, ka¬
kor da bi se kerčila mračna livada krog njega,
in da stoji na visokem hribu. Memo sebe vidi
hoditi čudno mile podobe, in zdi se mu, kakor
da bi počival v sladkem maternem naročji.

Tiho šeptanje se sliši po germovji in po
cveticah, in vidi se mu, kakor da bi se pred
njim vzdigovale mnoge zagrinjala. Dani se, ka¬
kor da bi se rumenila prelepa jutranja zarja, in
brez števila žarnih podob in milih prikazen se
versti iz zlatih nebeških vrat. Prijazni ange-
Iji so, ki rožice trosijo na zemljo, in zajemajo
iz oblakov in duhtečih virov krepčavno roso,
ter škropijo ž njo zelene trate. Vse vstaja in

46

oživlja se po cvetečih planjavah. Vsaka cve¬
tica ima svojega angelja. Visoka lilija ga za¬
upljivo gleda, ker ji tako lepo streže, in kras-
nejše se razvija ta deviška cvetica. Tudi za
naj manjše cvetice skerbe ti nebeški varili. V
modro vijolico rosijo svitle kapljice, in jagode
napajajo z nebeško siadčico. — Nježne roke
vodijo malega červička po mahu k duhteči vi¬
jolici, da se krepča in navdaja s prijetnim du¬
hom. Drugi angelj se varno bliža k spijoči pti¬
ci, in ji trosi hrano v mično gnjezdice; — po tem
gre k pisanemu metuljčku, kteri še ne more
gibati oslabljenih perutic, in ga rahlo nese na
mehki listek, da se nahrani in poživi na sre-
berni rosi. Kmali se metuljček zave, ter ju¬
naško razpne svoje krila dvigaje se od cve¬
tice do cvetice po zlati livadi.

Vse je živo in veselo. Po ravninah in
sterminah, po hribcih in dolinah se sprehajajo te
mile podobe, in povsod duhtijo sladko ljubezen.

47

Mladeneč hoče hvaležno moliti, kar za¬
gleda prelepo obličje, ktero se tudi k njemu
nagne, in mu reče: „Kako moreš vendar misliti,
da si zapuščen, ker sem jaz, tvoj angelj varh,
vedno pri tebi, in te varujem. Poglej, ali ni
vse lepo oskerbljeno? — Kako moreš tožiti, da
ga ni serca, da bi se te usmililo! — Poglej lilije
na polji in ptice pod nebom, kdo jih li oskerbuje?
Kdo drugi, kakor nebeška ljubezen! Kako bi li
človek še dvomil in obupoval! Ne bodi tako ma-
loserčen, temuč verovaj in zaupaj! Še zernjice
peska ne pade v vodo, da bi ne bilo šteto; vse,

48

kar je in živi, je zapisano v neizmerni knjigi
življenja."

„Verujem, kar mi praviš, in upam v božjo
neskončno ljubezen!" pravi mladeneč, in stegne
roko proti nebeškemu prijatlu, in — se zbudi.

Solnce je že visoko sijalo čez gore, in
mladeneč vidi, da je zopet na prejšnji zeleni
planjavi. Zraven sebe pa zagleda starega pa¬
stirja. „Ali hočeš iti z mano?" pravi starček.

„Oče!“ zdiline mladeneč, in se ga tesno
oklene.

„Pojdi z mano v mojo hišo," pravi prija¬
zni starček. Mladeneč gre ž njim; v sercu
pa se vedno še spominja sanje, ktera ga je
tako lepo poterdila v veri in ljubezni božji.

Kadar vse nas zapusti,
Bog za svoje se skerM.

49

Sirota.

(Poleg serbskega.)

Spisal Jos. Levičnik.

Franček je bilo ime dečku, kterega ža¬
lostno življenje nam pričujoča povestica po¬
pisuje. Revček ni poznal svojega očeta. Bi¬
li so brodnik na reki Savi. Pomagali so pre-
peljavati žito iz daljnega Banata; toda neko
strahovito noč silni piš prekucne težko ladijo;
oče padejo v Savo, in peneči valovi jih obja¬
mejo in pokopljejo za vselej v merzli grob. —
Franckova mati so bili perica. Neutrudeno de¬
lajo po očetovi smerti, da bi sebe in sinka mo¬
gli pošteno živiti. Ali čudne so pota previd¬
nosti božje! Nekega večera mati dolgo v noč
delajo, in se prehladijo; huda vročina jih na¬
pade in tudi na mertvaški oder položi. Tako je
postal Franček sirota, in ni imel ne očeta, in
ne matere, ko je bil še komaj štiri leta star.
Milo, premilo se joka za materjo, ko jih k

Dar. I. 4

50

pogrebu neso'. Misli si, kdo ga bo še kli¬
cal svojega ljubčka, — kdo mu bo dajal živež
in obleko, — kdo mu postiljal in rahljal po¬
steljico; — kdo ga snažil in varoval, kdo ga
krepčal v nadlogah in v bolezni! — Take brit—
ke misli so stiskale serce ubogega dečka, in
dolgo dolgo še, ko so bili drugi pogrebci že
odšli, se Franček solzi na pokopališču — pri
grobu svoje mile matere. —

Franckova mati so se bili s svojim ljubim
sinkom še le nedavno preselili v mesto, kjer
jih še skoro nihče ni poznal. Ko Franček od
žalostnega pogreba domu pride v izbico, v kteri
sta z materjo prebivala, jo že snažijo ptuji, ne¬
znani ljudje, ki hočejo odslej v nji prebivati.

51

Ptuja žena ga stermo pogleda, in zareži: „Kaj
hočeš? kaj iščeš tukaj? Beži! spravi se!“ —
Deček se boji, in gre, — pa kam? to
sam Bog ve! — Pridši na ulice, gleda, da bi
se ga kdo usmilil; — toda ljudje hitijo sem in
tje,‘ in se ne zmenijo za ubogega siromaka. Od
ulic do ulic se plazi, in ne ve, kam bi se
obernil; nemili gost, lakota, pa se mu vedno
huje in huje oglaša v želodcu, in sirotek se
milo joka. — Pa, kaj pomaga revežu, če s
samimi solzami toži svojo nadlogo! — lahko
bi pred od lakote umeri, preden bi v neznanem
mestu dobil usmiljeno serce, ki bi mu prosto¬
voljno kak dar podelilo. Tako bi se bilo go¬
tovo tudi Frančku zgodilo, ko bi se ga ne bila
usmilila neka priletna branjevka, ki je prodajala
sadje pri voglu velike hiše. Ta žena vidi deč¬
ka, da skoraj ves božji dan nepremakljivo stoji
blizo njenega šotora, in da milo pogleduje na
razpostavljeno sadje. Skoro bi ga bila že

krivo sodila in mislila, da ji hoče kaj skrivaj

4 *

53

vzeti; ko pa se deček tudi na večer ne pre¬
makne iz tega kraja, se ji v serce smili. Od¬
bere tedaj nekoliko jabelk, in mu reče: „Na,
revček! — zdaj pa le urno pojdi domu!“ —
Franček je vselej rad ubogal. Hvaležno vzame
dar, in ker mu žena veleva domu iti, se tiho
napoti po nekih ulicah. Revček zopet tava in
tava sem in tje, dokler se ne naredi terda noč.
Poprosi sicer tu in tam, da bi ga prenočili, ali
povsod ga prav sirovo odganjajo od vrat. Zo¬
pet se mu milo stori, in britke solze ga polijejo,
ko pomisli, da nima staršev, in tudi pod milim
nebom ne najde usmiljene duše, da bi mu po¬
dala skorjico kruhka ali dovolila prenočiti, če
bi bilo tudi v naj slabji koči. V takih serčnih
brhkostih se zmuzne v vežo neke velike hiše,
počene na dvorišču v neki kotiček, ter milo joka.
Trudnost ga omami, in zaspi. Ali zimski veter je
nemilo tulil in bril po dvorišču. Večkrat se
revček prebudi iz spanja. In posteljica, oj,
kako terda je in neprlpravna! Mnogokrat zdi-

53

huje sirotek mile besede: „0j, ljuba mama! lju¬
ba mama! kje ste?“ —

Drugi dan poišče deček zopet svojo milo
dobrotnico, in ona spoznavši njegovo veliko
revščino, mu da nekoliko ostankov svoje južine.
Tudi tretji in četerti dan potolaži usmiljena bra¬
njevka silni glad ubogega dečka; ali peti dan
ne najde je na navadnem kraji. Ljudje hodijo,

bolj ko druge dni, sem in tje; Franckove do-

v

brotnice pa le ni. Žalosten deček popraša
nekega starega berača, kje da je danes tista
dobra mamka, ki navadno ondi sadje prodaja.
— „Danes ne bo prodajala, ker je velik pra-
znik“, odgovori berač.

„Kakošen praznik ?“ vpraša deček. „Da-
našnji dan se je Kristus rodil; sveti dan je
danes; le poglej, kako gredo ljudje v cerkev!“
mu razklada berač. — Franček si misli, da bi zna-
biti tudi on smel tje iti. Gre za ljudmi. Pridši v
cerkev se zelo razveseli, ker vidi, da ga nihče
vun ne goni in tudi nihče ne praša, kaj da tu išče.

54

V

Čudi se, da sme stati med praznično oblečenimi
ljudmi, in da sme poslušati lepo petje, kte-
ro se je prav milo razlegalo po božji hiši. Med
sv. opravilom stopijo na prižnico častitjiv
duhoven v prekrasni cerkveni zlati in sreber-
ni obleki. Govorili so od rojstva in življenja
Kristusovega, kako in koliko je on terpel in
storil za človeški rod, kako je on vse ljudi, po¬
sebno pa tudi nedolžne otroke ljubil, in jih še
zdaj ljubi. — Franček bi bil cel dan poslušal
mile besede blagega duhovnega očeta; prehitro
mu je minulo to lepo sveto opravilo. — ljudje
se razidejo, in služabniki cerkev zaprejo. —
Vidilo se je, da je ta dan vse prav ve¬
selo in zadovoljno; lepe kočije so po mestu sem
in tje derdrale, in ljudje so nosili eden druge¬
mu različne darove. Samo, da bi tako silno
mraz ne bilo! Blagor jim, kteri se s svojimi
ljubimi pri topli peči in pri dobrih jedilih ve¬
sele svetega božiča! Ali kaj bi storil ubogi
deček, ki nima kaj jesti, in še celo nikamor

55

pod streho ne ve, da bi si saj nekoliko ogrel
zmrazene in vse premerte ude ? — Noč se na¬
redi. — Franček le še hodi sem in tje, pa ne
upa si kje poprositi za skorjico kruhka. Na¬
poti se toraj zopet k cerkvi, poklekne na prag
pred velike vrata, sklene premerte ročice, in
moli z derkčečim glasom: „0 ljubi Jezus Kri¬
stus, ki tudi otročiče ljubiš, — vzemi tudi mene,
ubogo siroto, k sebi! — Prav rad te bom ubo¬
gal, kakor te ubogajo tvoji nebeški angeljčki!“
— In odrešenik je uslišal drago molitvico svo¬
jega malega, nedolžnega služabnika, ter gaje
vzel k sebi, ker se ga na zemlji nihče usmi¬
liti ni hotel. Mali Franček zaspi, da bi se pre¬
budil — v svetem raji. — Zjutraj ga Cerkve¬
nik dobi s sklenjenimi ročicami na pragu cer¬
kvenih vrat — zmerznjenega.

Nebeški mir je sijal iz terdih ličic nedolž¬
nega merlička.--

56

Vi, ki se veselite in radujete v obilnosti
nebeških darov, spominjajte se pogosto unih,
ki so lačni in žejni, da se bo tudi vas usmilil
pravični sodnik na povračilni dan! —

Spisal Jos. Levičnih.

Smo starše imeli,

Za nas so skerbeli,

Nas serčno ljubili
In lepo učili; —

Pa Bog nam je vzel jih iz tega sveta.

57

Zdaj oče in mati

Je Bogek nam zlati, —

Nam briše solzice,

In jasni nam lice,

Ter z upanjem rajskim navdaja, krepča. —

Bog skcrlii za nedolžne.

Poslovenil Jos. Levičnik.

Verli mož bil je Anton Blagič. Služil je
v mladih letih vojaški stan, pozneje pa je bil
zvest vradnik. Blagor svoje domovine mu je
bil čez vse pri sercu. Vedno si je prizadeval,
da se je ravnal po pravični volji svojega vla¬
darja, pa tudi daje  bil postrežljiv svojim to-
varšem in podložnikom. Povzdignili so ga na
visoko stopnjo v deržavi, pa to ga ni naredilo
prevzetnega in koščatega, ampak bil je ljudomil,
pravičen z vsakim kot zlata tehtnica ; — posebno
pa je bil zvest varh in branitelj takih, ki so

58

jih drugi nedolžno stiskali in preganjali. Kar
je v sercu mislil, je tudi naravnost govoril, in
se je vsakemu krivičnemu početju moško zo¬
perstavljal. Ni bilo toraj čudno, da so ga lju¬
bili vsi, ki so se potegovali za poštenje in
pravico. Ali, žalibog! vsaki človek ima na svetu
svoje sovražnike, zlasti pa jih imajo dan da¬
našnji posebno tisti, ki ljubijo pravico in čed¬
nost. — Tudi našega Blagiča so se polotili obre-
kovavni jeziki, zakaj čednosti pravičnega so
ternje v očeh hudobnih; nevošljivost ne počiva,
ampak gleda dobre dela poštenih ljudi, kakor
osa sladko sadje. — Sovražniki Blagičevi so
jeli od njega hudo govoriti, da je, namreč,
preojster sodnik, da se poganja in spenja po
naj vikši stopnji v deržavi i. t. d. — Prijatli
so ga sicer opominjevali, da naj se varuje so¬
vražnikov, da so se zarotili, da bi ga odrinili.
Toda Blagič se tega ne boji, ker ga mirna vest
in pošteno ravnanje tolaži; tudi misli, da vladar
vendar tudi spozna njegove pravične zasluge.

59

Tudi to ga tolaži, da ga ljudstvo posebno ljubi;
pa ravno ta ljubezen podložnikov je dala nje¬
govim sovražnikom naj večjo priložnost, da so
ga tožili, kakor da bi bil nevaren vladarju in
deržavi. —

Kaj vendar hudobni jeziki ne store! Tako
dolgo so Blagiča njegovi sovražniki černili in
obrekovali, da ga vladar res dene iz službe,
in še celo zapove, da naj ga iz dežele pre¬
ženejo.

Ta ostudna krivica je pravičnega Blagiča
tako zelo presunila in omamila, da si je želel
umreti. Ves otožen postaja, ter sklene bežati
od ljudi, kteri so mu njegove blage namena in
dela tako nahvaležno povračevali. Napoti se,
in gre v neki da^ni, silno samotni gojzd, kjer je
najdel pri bistrem studencu prostoren skalnat
berlog. Tega si izvoli za svoje prihodno sta¬
novanje. Okoli berloga poseka hosto, ter si
napravi mali vertec za zelenino, pa še tudi nji¬
vo za druge poljske pridelke. Kupi si dve kozi,

60

da ima mleko; — si zaredi nekaj domačih zajcov,
in pozneje si napravi tudi nekoliko kuretnine.
Drugih potrebnih reči pa, ako mu jih niso do-
našali bližnji ogljarji, je pa hodil iskat v neko
vas, ki je bila več ur hoda daleč od njegove
dupline. V to vas je šel le po kake trikrat
vsako leto, in si je vselej toliko nakupil, kar
je za več časa potreboval.

Tako odločen od sveta in ljudi je preživil
Blagič že nekoliko let. Njegov vertec in nje¬
gova njiva, kar je vse sam obdeloval, dana-
šala sta mu bogato žetev. Koza se mu je na-
rastlo že za malo čedo; zajčkov je tudi že
precej skakljalo pri njegovem stanovanji; pa
tudi kuretnine se mu je že precej zaredilo. Te
živalice so bile Blagičeva edina, družba in ve¬
selje, in privadil se jih je bil tako, da so precej
k njemu prišle, če jih je poklical. — Ljudi ni
nikoli vidil, razun, kadar so mu iz daljne vasi kaj
živeža prinesli, ali kadar je kak ogljar ali drugi
popotnik zašel do njegovega berloga. Imel je

61

vedno toliko živeža, da je tudi ptujim lahko
kaj postregel. Tako je živel mirno in tiho in za¬
dovoljno, in je bil hvaležen Bogu, da ga je pri¬
peljal iz nevihtnega življenja v ta miren in samo¬
ten kraj, kjer je tudi sklenil dokončati dneve
svojega življenja. Nazaj med ljudi iti, ga ni mi¬
kalo , ker so mu bili večidel presovražni, do¬
kler je med njimi živel.

Neki popoldan, ko je Blagič ravno sprav¬
ljal zrele poljske pridelke, in je bil že mo¬
čno truden, gre v bližnji brezovi gajček,
skozi kterega je Šumija! bistri potoček. Koze
so se mu prijazno pasle ob potoku. — Rad
bi se nekoliko opočil, ohladil in s hladno stu-
denščnino okrepčal, toraj se vleže pod ne¬
ko drevo v travo. Zamišljen posluša ptičje
petje, ktero je stoterno odmevalo po tihi samo¬
ti. — Na enkrat se mu zdi, da med ptičjim
žuborenjem se sliši tudi stok malega otročička.
Posluša, in vleče na uho; — in res, vedno bolj
milo se razlegajo žalostni otroški glasi. Vstane,

63

gleda na vse strani, in lej, — v veliki travi
najde zalega otročička, kteri je bil zavit v bo¬
gato blazinico. Zraven njega je bila culica z
innogoverstno otroške opravo. Dete je bilo zna-
biti kake pol leta staro. Ko otročiček človeka
zagleda, jame na ves glas britko jokati in ročice
stegovati. Puščavniku se zelo smili ubogo dete.
Tudi on je bil nekdaj oče, pa nemila smert mu
je pobrala ženo in otroke, menda zato, da niso
bili pozneje priče njegove nesreče. Pogled za¬
puščenega otročička je Blagiča vnovič navdajal
z ljubeznijo do nedolžnih; saj je ravno takim
nekdaj rad pomagal in se za nje potegoval.
Veselo vzame tedaj otročiča v naročje, in ka¬
kor nebeški angeljček, se mu smehlja nedolžno
dete. Pritisne ga k sebi, in reče: Revček brez
vse pomoči si sam tukaj. Božja previdnost me
je ravno zdaj sem poslala, da boš rešen in
ohranjen. V božjem imenu te bom redil, in
bom tvoj oče. Po tem pokliče k sebi veliko
kozo, in da otroku piti sladkega mleka. Dete

63

je bilo že silno lačno. Ko pa se nasiti, zaspi
v Blagičeveni naročji tako mirno, kakor mu bil
sam angeljček varh zatisnil objokane oči.

Nese ga tedaj v svoj berlog, mu pripravi
mehko posteljico iz mahu in listja, ter ga po¬
loži na njo. Prav ljubeznjivo in skerbno redi
Blagič tega sirotka. Rad je imel to nedolžno
dete pri sebi, in ravno s tem se mu svet zopet
nekako prikupi; — spominja se ljudi, in skle¬
ne dečka tako odrediti, da se bo mogel kdaj
krepko ustavljati vsem nevihtam sveta. Pred
vsem se Blagič prizadeva, da otroka posebno
uterjuje in očverstuje na telesu. Imenuje ga
Jernejčka. Daje mu jesti mleka in pozneje tudi
kaj jagod i. t. d. Ves božji dan ga ima na
prostem zraku, in vsaki dan ga koplje v bliž¬
njem potoku. Oblači ga s priprosto in lahko
obleko. Otročiček je lazil o začetku po travi
sem ter tj e, pozneje pa kmali shodi, in povsod
teka za Blagičem, če dela v vertu, na polji ali
v berlogu. Tako raste Jernejček in postaja ve-

64

dno bolj čverst in zdrav, in zelo razveseljuje
svojega rednika. Ko bolj odraste, že Blagiču
kaj pri delu pomaga, postavim, vodo nositi, ži-
vinico na vodo goniti, jajca pobirati po gnjezdih,

daje duši in truplu moč in življenje. Vedil je, da
more otrok vedno kaj delati in koristnega misliti,
da se obvaruje mnogih napak, ktere pri mladini
izvirajo iz lenobe in pohajkovanja, in iz kterih
prirastejo mnoge hudobije, ki se težko težko
odpravijo.

Pozneje, ko so se dečkove dušne moči že
bolj zbujale, začne Blagič njegove misli nape¬
ljevati na Boga, vsegamogočnega stvarnika in

na ognjišču
pravljati,
pleti i. t. d.
namreč do¬
da je za
bolje, ako
mladih nog
ristnegade-

ogenj po¬
ri a vertu
Blagič je
1  bro vedil,
;  otroka naj
se že od
privadi ko¬
la, ker to

65

ohranovavca vseh živih in neživih stvari. Ka¬
dar ga ima pri sebi na vertu ali na polji, ga
uči poznavati razne rastline; mu pravi, kako
je vsako tudi naj manjše zeljice, tako ustvar¬
jeno, da iz semena kali, raste, cvete, dozreva,
in seme rodi, — da iz semena zopet nove,
mlade rastline poganjajo i. t. d. Dalje mu raz¬
klada, kako je vsegamogočni, naj modrejši in
naj dobrotljivši Bog vse to dal človeku, da hi
rabil in se veselil. — Tako se uči Jernejček Boga
iz stvarjenih reči poznavati, ga ljubiti, častiti
in mu služiti. Pri vsaki priložnosti mu Blagič
kaže, kako je Bog naj bolj popolnoma, človek pa
revček na svetu. Priporočuje mu, da naj vse¬
lej zaupa v Boga, in naj se ponižno vdaja njego¬
vim svetim in modrim naredbam. Zjutraj, ko
vstaneta, skupaj molita, — tako tudi opoldne,
pred jedjo, po jedi in zvečer, preden gresta
počivat. — Jernejček se je navadil, da je rad
molil in delal in svojega rednika zvesto ubogal.
Blagič ga pozneje tudi uči brati, pisati in drugih

Dar, T, 5

66

takih potrebnih in koristnih reči, in tako skerbi
za časno in večno srečo svojega ljubega rejenčka.

Deset let se je že steklo, kar sta bila
Blagič in Jernejček skupaj. Blagič se je že
zelo postaral in nekako opešal. Težko je že
delal na vertu in na polji; večkrat je bil že prav
prav slab, in komaj je že vstajal iz postelje.
Jernejček je bil že vseh domačih opravil tako
dobro navajen, da jih je že večidel lahko sam
opravljal. Starček pa je tudi rad vidil, da je
deček vedno kaj delal, — češ, naj se navadi
delati, da si bo tudi sam mogel kaj pomagati. —
Blagič je vedil, da ne bo dolgo živel. Ni se bal
umreti, ker je skusil, kako je svet nehvaležen
in sovražen. Kar je pobožnemu starčku naj bolj
serce težilo, je bilo edino to, da bo mogel
zapustiti svojega mladega in neskušenega Jer-
nejčka, kterega je priserčno ljubil in zanj sker-
bel. Ta misel mu toliko britkejše prihaja, ko¬
likor bolj čuti, da že oslabuje, in da se mu
bliža zadnja ura.

67

Poslednjič Blagič tako zelo oslabi, da že

v

ne more iz postelje vstati. Čuti tedaj, da je
prišel čas, ko se bo mogel ločiti iz sveta. Prav

v

skerbno se pripravlja za smert. — Žalosten je
Jernejček pri smertni postelji svojega ljubljene¬
ga rednika, in ga poprašuje s solznimi očmi,
kako bi mu mogel kaj pomagati in postreči.
„Ljubi moj Jernejček , 44  pravi starček, „ne mo¬
reš mi pomagati, — Bog me kliče k sebi. Sel
bom iz tega sveta, in tebe, revčka, bom mo¬
gel tukaj samega pustiti / 4  — Ubogi Jernejček
glasno joka, in toči britke solzice na posteljo
svojega ljubeznjivega dobrotnika. „Ne bodi pre¬
več žalosten 44 , mu pravi starček; „Bog hoče ta¬
ko; in njegovi presveti volji se ne moremo
ustavljati. Ako te jaz zapustim, se spomni,
da imaš še naj boljšega očeta — Boga — v
nebesih. V njega zaupaj! gotovo te ne bo zapu¬
stil. On je povsod, tudi tukaj v samoti, pri
tebi; te varuje, in za te skerbi. Le njega
prosi in moli, kadar mene ne boš imel; on ti bo

5 *

68

. V

gotovo vselej pomagal!" — Se hoče starček
govoriti, toda ne more; — sapa mu zastaja,
oči zatemne, in — po njem je. —

Jernejček je sicer vidil, kako je ugasnilo
življenje ljubljenega rednika, toda vendar ni
prav vedil, kaj se je ž njim zgodilo, — mislil
je namreč, da so ljubi oče le prav terdno za¬
spali. Ker pa se merlič nič ne gane, in se
ne prebudi, je deček vidil, da je starček
mertev, in da se ne more zbuditi. Milo, milo
joka, in sam ne ve, kaj bi storil. Glasno to¬
ži Bogu svojo veliko nadlogo in revščino.
Pervo noč ne zatisne očesa; vedno gleda
svojega mertvega rednika, in ga boža po velih
licih. — Pozabil je na jed in pijačo, in tudi
koze mu niso bile mar; razkropile so se daleč
po gojzdu. Prišle so sicer drugi večer nazaj
k berlogu, toda Jernejčkove naj ljubše kozice
ni bilo med njimi. Sklenil je toraj, da jo hoče
tako dolgo po gojzdu iskati, dokler je ne bo
dobil.

69

Precej prihodno jutro se Jernejček napoti
v gojzd, da bi poiskal svojo ljubo živalico. Dol¬
go dolgo tava sem ter tje, toda nikjer ne vidi
nobene živali. Na enkrat pa zasliši pse lajati.
Preplašen stermi, in posluša neznane glase. Kar
zasumi po germovji, in lej! njegova ljuba ko¬
zica mu spehana skoči na proti, kakor da bi ga
hotla pomoči prositi. Veselo objame Jernejček
ljubo živalico, in jo prijazno gladi; za njo pa
se pridervijo psi, in neprenehoma v njo lajajo.
Deček se boji za kozico, in vpije in joka na
vse gerlo. — Po gojzdu pride tudi velik mož,
lovec, kterega se deček zelo ustraši!

Ker pa ga neznani mož prav prijazno
ogovor/, se tudi deček zave, in mu prav raz¬
ločno 'odgovarja, kar ga praša. Jernejček
mu pove vse od svojega mertvega rednika, in
še prav priprosto reče: „Mislim, da vas je Bog
k meni poslal, da bote zdaj vi moj drugi oče,
in mi bote dajali, kar potrebujem/ 4  Jernejček
tudi prosi lovca, da naj gre ž njim, da bo sam

70

vidil, da je res tako. Lovec gre z dečkom,
in res dobi v berlogu mertvo starčkovo truplo.
Na mizici poleg merliča so bile molitevne bu-
kvice. Ko jih lovec odpre, najde na nekem
listku zapisane verstice, s kterimi je bilo na¬
znanjeno, kdo je bil ta puščavnik, in kako je
tega dečka, Jernejčka, dobil. — Nedolžno',
priprosto in odrikotoserčno obnašanje Jernej č-
kovo je lovca tako ganilo, da mu obljubi, da
ga bo sabo vzel in zanj skerbel. Pokopala sta
puščavnikovo truplo. — Po tem pa skličeta
vso žival skupaj. Jernejček se še poslovi
od vsega, kar mu je bilo tukaj drago in pri¬
jetno, in vzdigneta se proti lovcovemu domu,
kteri je bil na koncu neizmernega gojzda blizo

v

velike vasi. Čudili so se lovcovi, ko jim oče
novega sina in ž njim celo čedo lepih žival do¬
mu pripelje. Ko so zvedili od dečka, kako je
bil revež zapuščen v gojzdu, so ga imeli
vsi prav radi. — Jernejčku se je vse novo
zdelo, pa se je kmali vsega privadil. Priserčno

71

je ljubil in spoštoval svoje dobrotnike. Rad je
ubogal in delal, in vsi so ga prav radi imeli in
lepo zanj skerbeli. Napravili so mu novo oble¬
ko, in so ga pošiljali z drugimi otroci vred v
farno šolo. Jernejček je prihajal, kolikor starji,
toliko tudi modreji in boljši na duši in na te¬
lesu. Postajal je pa tudi vedno bolj resnoben
in zamišljen. Pobožni dub, kterega mu je nje¬
gov rajni rednik že zgodaj v serce vtisnil, se
je v šoli in cerkvi lepše razvijal in naj lepši
sad obetal. Spoznal je, kako dobrotljiv je Bog,
in kako prečudno skerbi za vse svoje stvari.
Prav zadovoljno in nekako upljivo je živel; le
edino ta želja mu je v sercu vstajala, da
bi zvedil, kako je prišel kot dete v gojzd, in
kdo so bili njegovi pravi starši. Pa tega mu
nihče ni mogel povedati, ker vsa ta prigodba
je bila še temna, kakor zemlja po noči. — •

&

73

Nekega dne zvečer, priderdra lepa ko¬
čija pred lovcovo hišo. Postaran gospod stopi
iz nje, in prosi lovca, da bi mu dovolil pri
njem prenočiti, ker se mu je kočija nekaj po-
terla, in si ne upa po noči skozi gojzd voziti. Ve¬
selo in gostoljubno sprejme lovec ptujega gospo¬
da; le to mu je žal, da mu ne more kaj prida po¬
streči. Ptujec, akoravno imeniten gospod, je bil
z vsem prav zadovoljen. Posebno je rad gle¬
dal zdrave, berhke in rudečolične dečke, in
nekako milo se mu stori, da mu svitla sol¬
zica igra v očesu. Lovec zapazi, da je ptujec
zamišljen in nekako otožen, ter ga sočutno po-
praša, če ima on tudi otroke. „Bil sem ne¬
kdaj presrečen mož in oče; ali božja previdnost
mi ni pustila te sreče dolgo vživati. Imel sem sinč¬
ka, kteri bi že zdaj utegnil tema dvema (na Jer-
nejčka in poleg njega sedečega dečka kazaje)
enak biti. Ko ta dva dečka vidim, se mi ponavlja
stara serčna rana, in ne morem drugače, da sem
žalosten. Oj, ko bi mogel svojega ljubega sinčka

73

še enkrat objeti in pritisniti na serce, kako srečen
bi bil! Prav pobožno bi ga izrejeval, da bi me
veselil in na starost podpiral.“ — „So Vam te¬
daj vsi Vaši pomerli?“ praša lovec. „Bes da,
bolje bi se tolažil, ko bi vedil, da so vsi mer-
tvi. Prejšnje leta sem služil na ptujem kraljevem
dvoru, in ko sem bil naj bolj srečen, sem mogel
iti po službenih opravilih v druge, daljne kraje.

v

Žalostno mi je bilo pri sercu, ko sem se slovil
pri svoji ljubi ženi in pri milem detetu; in
res, nisem bil zastonj žalosten. Komaj od¬
idem, kaj se zgodi? Neki grozovitni hudob¬
než mi vzame otroka, ženo pa, o strašna hu¬
dobija! — neusmiljeno umori. —Božja pravična
roka je sicer hudobneža kmali zadela, — konji,
namreč, so se mu na neki poti splašili in pre¬
kucnili voz in njega v globok prepad. Bog
naj bo grešniku milostljiv! — jaz sem mu že
popolnoma odpustil. — Svojega sinka pa sem
že iskal po vsem ljubem svetu, pa nikjer ga
še do zdaj nisem zasledil. Mislim, da bi ga

lahko spoznal; iinel je, kakor tudi jaz, na levi
roki mezinec in perstanec skupaj zraščen.“ —
„Oj sreča in veselje!“ zavpije lovec na
vse gerlo, in pokaže ptujcu levo roko Jernejč-
kovo, na kteri sta bila resnično mezinec in

perstanec skupaj zraščena. Lovec hitro pri-

v

poveduje prečudno dečkovo prigodbo. Cas,
kadar je bil Jernejček v gojzdu najden, in tudi
vse druge okoliščine, ktere je rajnki Blagič v
molitevne bukvice zapisal, pa tudi to, da je bil
Jernejček zelo podoben njegovi materi, je na
tanko spričevalo, da je on pravi sin tega ptu-
jega gospoda. Koliko veselje prešinja očetovo
serce, ko ima zopet svojega sina! Veselja se joka,
ga objema in poljubuje, in vsa hiša se raduje
in hvali Boga, da je tako prečudno dal pridne¬
mu Jernejčku očeta, žalostnemu očetu pa nje¬
govega zgubljenega sina. — Dva dni ostane
presrečni oče še v lovcovi hiši, in ko odhaja s
svojim sinom, še vso hišo prav bogato obdaru¬
je. Hvaležno in s solznimi očmi se slovi Jer-

75

nejček pri svojih ljubih rednikih in bratcih, in
odpelje se z očetom proti ljubemu domu. Sta¬
noval je pri imenitnih ljudeh; pa vendar ni bil
zato kaj ošaben; in se ni spridil, akoravno je
kaj slabega vidil in slišal. Ravnal se je
vedno po pervih zlatih naukih, ktere mu je še
rajnki Blagič v mlado serce vtisnil. Bil je po¬
šten in pravičen pred Bogom in pred ljudmi.
Svojega očeta je Jernejček vse svoje žive dni
lepo spoštoval in razveseloval; zato ga je
tudi Bog obilno blagoslovil na duši in na telesu.

D n c v n i k.

Blaž je bil prav priden deček. Rad je
hodil v šolo, in se je prav skerbno učil. Posebno

76

je rad pisal in spisovai. Prepisoval si je lepe
pregovore, izreke, povestice in pesmice, ki jih
je kje bral ali slišal. Pa tudi sam je že kaj

v

spisovai. Časoma je tudi staršem zapisoval,
kaj vsaki dan prejemajo ali izdajajo. — Po¬
zneje pa si naredi lepe bukvice, v ktere vsaki
dan kaj zapisuje. Te bukvice je imenoval svoj
dnevnik.  — Poglejmo nekoliko, kaj je zapi¬
soval! IVa pervih listih je bilo to le zapisano:

Zbudil sem se zjutraj ob peti uri. Ravno
so prisvitili pervi solnčni žarki čez goro. Vsta¬
nem, se napravim in umijem; molim juterno
molitvico, ter grem k staršem, kjer me je že
kosilo čakalo. Ko odkosim, grem v hlev po
živino, in jo ženem na pašo. Tu dobim že tu¬
di svojega prijatla, sosedovega Tineta, s kterim
sva zapela to le jutrajno pesem:*)


c/an.

*) Glej Potočnikove sv. pesmi!

77

Prisvetil dan, zbežala noč,
Živim radujem se,

Skazuje solnce božjo moč,

In kak dobrotljiv je!

Kdo nam počiti sladko da,

In kdo za nas skerbi ?

Kdo nas utrudene krepčil?
Kdo drug, o Bog, ko ti!

Ti hočeš, da se vid’mo spet,
Vesele nas zbudiš,

Na novo blagosloviš svet,
Zvesto za nas skerbiš.

Od tebe zvira vse, gospod!
Ker vse je tvoja vlast,

Brez konca nam deliš dobrot,
Zato ti pojem čast.

Le v tvoji moči, Bog, živim,
Spustiti me ne smeš;

Dodeli mi, da rad storim,
Kar koli zapoveš!

78

Veselo spet na delo grem,

Veselje daje speh,

Le dobro da naj delam, vem,

In vedno certim greh.

Človeka pred saboj imaš,

Naj kamor hoče gre;

Serce njegovo vse poznaš,

Vse misli in želje.

Če sem pobožnosti udan,

Ravnam, živim lepo,

Me ljubiš, Bog, sem prav kristjan,

Me pekla vest ne bo!

Ko sva to odpela, sva brala iz šolskih
bukvic, ktere sva saboj prinesla, in sva se po¬
govarjala od tega, kar se v šoli učimo. Ob pol
desetih sva gnala živino domu, in ko jo v hlev
spravim, grem precej v šolo. V šoli smo se učili
kerščanski nauk in pisati. Po šoli sem doma ži¬
vini kladel, in po tem smo šli južinat. Po
južini pa sem se zopet umil in šel v šolo.
Učili smo se številiti iz glave in pismeno, po

79

tem smo brali in spise razkladali. Prišli so v
šolo tudi gospod fajmošter, in so prašali, kako
se učimo in obnašamo; nekterim učencom in učen¬
kam so tudi dali lepe podobice. — Popoldne
ob štirih sem šel zopet živino past. Prav
rada se je pasla, samo mlada rudeška mi je
enkrat ušla v Sosedov zelnik; toda berž sem
jo zavernil in razstergan plot popravil, in sta¬
vim, da mi drugo ne pride notri. — Ta dan
popoldne sem naredil tudi iz lesa eno žlico in
kuhavnico, kteri sem zvečer materi domu pri¬
nesel. Ko smo po večerji sveti roženkranc od¬
molili, sem šel precej spat; zelo sem bil že
truden. “

ve/i/iey!a foavna.

Danes so nam gospod učenik pravili od
voda na Krajnskem, ltekli so: Poglavitna reka
v tej deželi je Sava. Potlej so Kerka, Kol¬
pa, Ljubljanica, Bistrica, Kokerca, Sora, Ider-
šica, Ipavšica, Mirna, Ribnišca, Temenca,

80

Radulja in še več manjših potokov. Razun rek
in potokov so na Krajnskem tudi jezera; med
temi je naj večje bohinjsko jezero,  ktero
meri 561 oralov, b 1 e š k o z 254 in cerkniško
z 300 orali. Na Dolenskem so tudi dobre to¬
plice pri Novem mestu ali pri Soteski, ki imajo

v v

28 stopinj gorkote, in pri Smarjeti in Čatežu . a

Ta dan sem bil z materjo na Šmarni gori.
Nikoli ne bom pozabil, kako rad sem šel ž nji¬
mi in koliko sem vidil po poti in na gori. Vidil
sem veličastno Savo, dolg most in stermo goro.
Na gori se nisem mogel nagledati lepe cerkve.
V velikem altarji, v prelepem tronu, je mati
božja sv. roženkranca z detetom v naročji. Vsa
cerkev je po stropu prav lepo pomalana. Rad
sem ogledoval mične podobe romarjev po do¬
mače napravljenih, s prijaznimi, znanimi obrazi.
— Tukaj sva bila z materjo pri sv. maši, in

81

ko sva se ljubi Marii devici lepo priporočila,
sva se tudi zunaj cerkve ozirala v daljne gore
in ravnine. Vidi! sem skalnati Grintovec, mo¬
gočni Triglav in prelepe ravnine, hribe in doli¬
ne. Kaj lepo se vidi tudi ljubljansko polje z
belo Ljubljano in z drugimi cerkvicami po zele¬
nih hribih. Tako prijetno se mi je zdelo na
gori, da sem prav nerad šel doli. Mati so
mi tudi kupili odpustka, kterega sem tudi nesel
mali sestrici domu. — Kadar vidim zdaj od
doma Šmarno goro, se vselej spomnim, kako
lepo je gcri.“

c/au.

Danes smo učenci praznovali god našega
ljubega šolskega učenika. Vsi smo prišli pra¬
znično oblečeni k sv. maši, po tem smo šli v
šolo, in tukaj je nekdo iz med učencov učeni¬
ku tako le srečo vošil:

Dar. I.

6

82

Častiti gospod učenik!

Za Vaš veseli god bi Vam radi danes sre¬
čo vošili. Toda ne moremo z besedo zadosti
odkriti in povedati prehvaležnih in ljubeznjivih
vošil, ktere nas danes v sercu pregrevajo. —
Prav preserčno Vas pozdravimo, in vsi iz serca
vošimo: Bog Vam daj naj večjo srečo na duši
in na telesu! Bodite vedno zdravi, veseli in
zadovoljni, in še dolgo dolgo sadite v naše serca
neprecenljivo seme prezlatih naukov! Vse svoje
žive dni Vam bomo hvaležni, in nikoli ne bomo
pozabili, kaj nam dobrega storite. Nepreneho¬
ma nam bodo Vaše pi’elepe vodila pred očmi,
in nikdar se ne bomo dali preslepiti, da bi se
vselej zvesto po njih ne ravnali. Tudi bomo
vedno za Vas molili, da bi Vam ljubi Bog vse
obilno obilno poplačal, kar storite za našo ča¬
sno in večno srečo. —

Gospod učenik so bili zelo ginjeni, in
so nas zagotovili, da jih nobena reč na svetu

83

toliko ne veseli, kakor, če vidijo, da učenci in
učenke postajajo dobri in pošteni ljudje, kteri
dozrevajo na svetu za svojo časno in večno
srečo. — Mi smo še enkrat obljubili, da se bomo
vedno lepo obnašali in jih veselili; — po tem
pa smo to le pesmico zapeli:

Praznujemo veseli dan,

Tak željno že dočakovan;

Veselje serčno nas navdaja,

Ker se preljubi god obhaja.

‘Iz sere hvaležnih vseh doni:

Učitelja naj Bog živi!

Praznujemo veseli dan,

Vsem šolarjem preblagorvan;

Preserčne pravimo vošila,

Ljubezni dajemo vezila.

Iz Sere hvaležnih vsem puhti:

Učitelja naj Bog živi!

6 *

84

.. .-v. ’' -v-'*' ;  "i

■„ #. y,rac/na.

Danes smo se poslovili pri svojem duhov¬
nem učeniku s tem le besedami:

llritke solze nam tečejo,

Serca nas globoko sklejo,

Milo so nam ranjene !

Oče Vi preljubeznjivi,

Reve nas zapuščate!

Kakor pomlad raj odklene ,

Svoje rožce v vertee dene,

Tak storil’ ste tudi Vi:

Šolo ste nam preskerbeli,

Srečo pravo nam oteli,

Nažarili boljše dni!

In kak lepo ste učili,

S sveto vero um vedrili
In žlahtnili nam serce !

Rajsko pot ste nam kazali,

Čednosti vse razcvitali,

Leta venčali mlade.

85

Oj , pretežko Vas pustimo,

Zlo za Vami se solzimo,

Milovamo iz serca!

Zmiraj komo Vas pomnili,

Srečo božjo Vam prosili,

Vedili dobrotnika.

Bog Vas vodi in obvari,

S sveto milostjo obdari,

Plačaj Vam dobrote vse!

Enkrat pa naj Vas preseli
V (  zaželjeni raj veseli,

Gori med izvoljene ! 11

Takih spisov je imel Blaž prav veliko v
svojem dnevniku. Večkrat ga je spisoval, in
tudi svojini tovaršem kazal in prebiral.

Kdor zapisati kaj si zna,

Veselje in dobiček /na.

-'M—

86

Mihič je že pet let v šoio hodil, in se je
posebno lepo brati in govoriti navadil. Tudi
razumel je že skoro vse, kar je bral. Prav
brihten deček je že bil; vsi so ga radi imeli.

Ko je bil njegov god, mu kupijo boter
lepe bukvice z zlatim obrezkom. Mihič ni imel
nobene reči tako rad, kakor te nove bukvice.
Saj je bilo pa tudi prav veliko lepega branja
v njih. Nekaj je bilo takega le:

I.

Cvetje in sadje.

Mladenči in deklice so podobni cveteči pomladi. Spo¬
mladi vse kali, cvete in raste. Tudi mladost živi brez skerbi.
veselo in zadovoljno. Vse dušne in telesne moči se ji zbu¬
jajo in razvijajo. Blagor mladenču in deklici, ako ima zla-

87

to-cvetje lepili vednost in čednost, in ga ne pokvari! — Kar
človek v mladosti seje, to pozneje žanje, in vživa dober ali
slab sad na tem in na unem svetu. — Cvetje, ktero rala-
denee in deklice lepša, je: pobožnost, nedolžno
veselje, otročja ljubezen do Boga, moli¬
tev, delavnost, pokorščina, priljudnost,
ponižnost, ljubezen do bližnjega, sramož-
ljivost, nedolžnost.

Pobožno serce se povzdiguje iz nečimernega sveta k
Bogu, do prelepih nebes, kjer cvete in kraljuje naša prava
sreča.

Nedolžno veselje varuje, da se mlado serce ne rani z
zopernostjo in grenkostjo. Nedolžno veselje pa izvira iz
nedolžnega serca, iz čiste vesti.

Kjer cvete ljubezen do Boga, so tudi druge čednosti
doma. Iz svete ljubezni raste mir in tolažba za vse oko¬
liščine tega življenja.

Molitev je prekrasno cvetje, iz kterega prihaja mno-
goverstno lepo sadje. Ko mladeneč in deklica pobožno mo¬
lita, se vidi naj lepša podoba.

Kdor nerad dela, in je len, kaže, da tudi na duši
lenobo pase. Delo stori, da smo veseli, in nam daje kruh
in obleko.

88

Preden človek kaj zapoveduje, naj se tndi sam uči
ubogati. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.

Priljudnost je podobna cvetici, ktera se vsakemu pri¬
kupi. Priljudnim ljudem radi kaj zaupamo. Sirovost pa
vsakega žali.

Ponižnost je podobna vijolici, ktera v samotnem kraji
cvete in prelepo diši. Iz ponižnosti rastejo vse druge če¬
dnosti. Kjer ponižnosti ni, nobene ni!

Ljubezen do bližnjega nam pridobi božjo milost in
prizanašanje.

Sramožljivost je terdna ograja, ktera mladost varuje,
da je zapeljivost ne premaga.

Nedolžnost je pot, po kteri se pride do čednost. Ne¬
dolžno serce je zlati raj, v kterem cveto vse naj lepše
cvetice. —

Pomladanskemu cvetju škoduje in ga tudi popolnoma
pokvari: slana, hud vihar,  m ere  e si  i. t. d.

Mladosti pa škoduje, in jo mori: merzlota v ljubezni

božji, posvetni duh. hudobne , zapeljive besede, priliznjenost,
slabe tovaršije, pregrešno veselje i. t. d.

Pomladanskemu cvetju škoduje slana. Veselo cvetcjo
drevesa, cvetice in druge rastline; ali ena merzla noč je
dosti, da pomori vse mlado cvetje, in prežene zlato

89

upanje. Tako je tudi pri mladih ljudeh. Ako mladostno
serce omerzne do vsega dobrega in lepega, umira tudi ne¬
dolžnost in čednost. Oj. koliko prelepega cvetja se obleti
pri neskerbni mladosti !

Komaj se prikažejo naj perve in naj bolj nježne cve¬
tice pobožnega in ponižnega serca, pa jih že mori merzlota,
to je, nečimerno in samopašno vedenje.

Tudi vihar pokonča veliko pomladanskega cvetja, ter
pomeče in tudi s korenino izruje naj lepše drevesa, ktere
bi bile obilno rodile naj žlahtnejega sadja. To je žalostno.
Še bolj žalostno pa je, če se pri mladih ljudeh tako godi.
Posvetni duh večkrat razsaja hujše , kakor naj silniši vihar,
ter razdeva naj lepše čednosti cveteče mladosti.

Posvetni duh je poln prevzetnosti, nečimernosti, slad-
nosti, lakomnosti, krivice, sovraštva in hinavščine. Srečen je
mladeneč in deklica, kise dobro varuje v takem hudem viharji!

Pomladanskemu cvetju škodujejo tudi merčesi, kterih
je naj več v naj lepšem pomladanskem času, kteri uničujejo
lepo, mlado cvetje. — Ali tudi mladim ljudem škodujejo ka¬
ki merčesi? — Zapeljivci, prilizovavci, slabe tovaršije so
tisti sovražniki, ki pogubljajo nedolžno mladost. — Oj, mla-
denči, deklice! varujte, varujte se tacih hudobnih zapeljiv-
cov! — hujši so, kakor strupeni merčesi in gadovi piki.

90

II.

X ah t-an i šopki.

Lepota dd zemlji toplo let’,

Nedolžnost mladenčem rožni cvet.

Vodnik,

0 blagor, ki se čist ohrani,

Ki zmot in greha dušo brani!

Življenja pot mu gladka je.

J. Koseski.

Kdor sam sebe povišuje,

Prazno glavo oznanuje.

A. Slomšek.

Razumi resnično,  se derži pravice,

Z veseljem se primi del krasnih,

Nikoli ne vgasnejo te tri zvezdice

91

Slušaveom glasov nesoglasnih;

Kar čas ti poda, mu daš zopet nazaj,

Le Večno  ustvari ti večnosti raj.

L. Toman .

Perva je beseda taka:

Ljubite gospod Boga,

Ker gre njemu slava vsaka ,

Ljubite ga iz serci!

Druga je beseda taka:

Ljubi naj zavolj Boga,

Ker gre njemu slava vsaka,

Vsak kot sebe bližnjega!

Tretja je beseda taka:

Kdor bo starše spoštoval,

Ki jim gre spodobnost vsaka,

Jezus ga bo daroval.

IH. Valjavec.

Prijatli predragi! popotniki smo,  —

Skoz ptujo deželo v domačo gremo.

Življenje je cesta čez plan, čez gore, —

Ga rado zapelje, kdor pota ne vž.

Potočnik.

Ljubo pojoči v. logih ptiči,

Od zarje pozlačeni griči,

Cvetic dušečih pisan cvet
V raj stavijo nedolžnim svet.

Nedolžnost paradiž je pravi,

Premili Bog vse v vanj postavi —
Stanuješ tamkej vekomaj,

Zmotiti kači se ne daj !

IH. Kastelic.

Telo človeško je posod* iz ila,

Ki jo po terdih tleh vale viharji,

Razbije v mraku ali rujni zarji
Vremcnov jeznih jo tuleča sila.

Vest je na sercu oljkina mladika,

Če po pravice blagem potu hodiš;

Če pa v slepote kužni mlaki blodiš,

Je pisan gad , ki te brez mira pika.

Fr. Cegnar.

Prelepo se sveti srebro in zlato,

Prelepo se sveti od zvezdic nebo;

Nedolžnosti rožca še lepše cvete,

Nevesta med drugimi rožami je! —

93

in.

1T $ te r i c e.

Greh naredi iz medu strup, iz veselja žalost, iz živ¬
ljenja, smert, iz nebes pekel.

Obnašaj se vedno tako. kakor da bi te vsi ljudje

vidili.

Bolje je, da si sam in zapuščen, kakor pa, da bi
bi! v slabi tovaršii.

Naj lepša obleka je ponižnost, in naj drajši perstan je
poštenost.

Sovraštvo je studenec vsega hudega; ljubezen pa vir
vsega dobrega.

Eno je poglavitno potrebno, in to je krepost ali po¬
božnost. Iz nje izhaja vsa naša sedanja in prihodnja sreča.

Kakoršno je drevo, takšen je sad. Če je človekovo
serce slabo, tudi dobrega sadu roditi ne more.

Čas je naj dražje blago na svetu. Kdor čas zapravlja,
je naj večji zapravljivec.

94

Bolje je slaba obleka pa dobro serce, kakor draga
obleka in nečisto serce.

Ni še dosti, če veliko veš ; tudi storiti moraš, kar
veš, da je prav.

Mladost ne vd, kaj je naj bolj tečno; mora tedaj
dobre svete poslušati in ubogati.

Zemlja je dolina solz; ima pa solz žalosti in solz
veselja.

Bogastvo in sreča ne stori človeka vselej srečnega.

Cisto serce, ktero Boga ljubi , je več vredno, kakor
zlato in srebro in ves svet.

Naše bogastvo naj bo dovolj nost; naša čast naj bo
čednost; naše veselje naj bo dobra vest; naša moč naj bo
molitev; naše upanje naj bodo nebesa.

Abecednik hudobij je laž. Kdor se laže, slabo kaže.

Ako hočeš samega sebe spoznati, pazi, kako drugi
delajo. Ako pa hočeš druge spoznati, pa glej v svoje serce!

Ne povej vsega, kar veš; stori pa, kolikor moreš.

Kdor z jezo kaj dela, vesla na viharni vodi.

Sam sebi nikar veliko pregreškov ne odpuščaj; dru¬
gim pa odpuščaj vse!

Veliko želji je grob zadovoljnosti.

Kdor pozabi svojo domačo hišo, tudi ne ljubi svoje
domovine.

95

Hudobno serce se ne veseli lepih reči.

Domača hiša je cerkvica, — in altar v nji je mater¬
no serce.

Kdor od drugih slabo govori, tudi tebi ne prizanese.
Skušnja je šola modrosti.

Ako hočeš kaj brati, da bi ti kaj koristilo, beri

umno!

Kdor kaj dobrega ve, in ne stori, je podoben čebeli
brez medu.

Življenje je knjiga. Neumneži jo hitro in po verhu
prebirajo. Modri pa jo počasi in premišljeno berejo, zato
ker vejo , da jo le enkrat berejo.

Otročje življenje je sladko spanje; mladenčevo so
sanje; moževo pa je resno čuvanje.

Takih in enakih lepih spisov je bilo veliko
v Mihcovih zlatili bukvicah. Vse, kar je bral,
je tudi na tanko premišljeval in tako dolgo po-

v

navijal, da je vse razumel in si zapomnil. Ča¬
soma je bil Mihič prav moder mladenec.

Nabiraj nauke, jih hrani v serce,

Gotovo ti sadje obilno rode!

96

Bog je ukazal, da naj bo noč in dan, let¬
ni časi in leto. In tako se vedno godi in ver-
sti že od stvarjenja sveta. — Novo leto se za¬
čne z niescom prosincom  ali januarjem. Re¬
snobna je stopinja iz enega leta v drugega. —
Komaj se zjutraj dan naredi, je že vse živo
po hiši; otroci hite svojim ljubim staršem vošit
srečno novo leto, in se zahvaljujejo za dobro¬
te, ktere so pretečeno leto pri njih dobivali.
Srečen je otrok, dokler ima še očeta in mater,
ki tako lepo zanj skerbe; pa marsikteri ravno
na novega leta dan mile solze toči po rajnkem
očetu ali po mili rajnki materi, ki jih že v no¬
vem letu pozdraviti ne more. Dobri, ubogi si-

s?

roti pa pomaga nebeški oče, ki je v novem le¬
tu ravno tisti, kakor je bil v starem. Zato pa
se na novega leta dan marsiktera lepa molitvica
in tudi kak lepi sklep vzdiguje proti srečnim
nebesom.

Z novim letom si moramo prizadevati, da
bi bili, kolikor smo starji, toliko tudi vedno bo-
Iji in umnejši. — Tudi natora se o novem letu
začenja novit. Akoravno je še zelo mraz, in
se ne vidi druzega, kakor sneg in led, ledene
cvetice in sveče, pa tudi Šinkovec na nosu,

Dar. T. 7

98

vendar že prihaja solnce vedno bolj prijetno, in
dan se daljša.

Šesti dan novega leta obhajamo še veseli
božični praznik svetih treh kraljev.

Prečudna zvezda se vzdiguje,
Na zemljo lije rajski žar,

Novico sveto razglasuje,
In kaže nam nebeški dar.
Iz jutrove dežele grejo
Za lučjo to trije možje,

99

Darove sabo tud’ nesejo,

Po kralju rajskem hrepene.

Zvesto jih pelje zvezda mila,
Nad krajem svetem obstoji,

Kjer božja milost je svetila —
Ljubezen serca jim topi.

Nebeško dete so dobili,
Premilega zveličarja,

Molili ga, mu podarili,

Kadila, mire in zlata.

Tud mi za zvezdo tje hitimo,

Ki v sveti veri nam blišči,
Tolažbo, mir le v nji iščimo ,
Svitloba nje nam um jasni.
Hranimo Jezusu darila:

Zlati — vseh dobrih del versti,
Ljubezni čistega kadila
In mire žlahtno pa serce!

7«

100

Pozneje praznujemo tudi praznik sladkega
Jezusovega imena.

Vse v nebesih in na sveti
Sveto naj ime časti,

Vse poskuša naj mu peti,

In daruje vse moči!

Česen, hvaljen Jezus mili,
Česen bod’ ponižno zdaj !

Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj!

Ti tolažiš nas v težavah,

V sladkem upanji rediš,

In pomagaš nam v skušnjavah,
Nas nikol’ ne zapustiš.

101

Česen, hvaljen Jezus mili,
Cešen bod’ ponižno zdaj!
Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj!

O dobrota, serce milo !
Kdo spoznati more te!

Kdo našteti gnad število,
Ki od tebe so prišle!
Česen, hvaljen Jezus mili!
Češen bod’ ponižno zdaj !
Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj !

Vse stvari se zavzemite,

In darujte mu serce J
Prav ponižno ga častite,
Slava mu neskončna gre!
Češen, hvaljen Jezus mili!
Češen bod’ ponižno zdaj!
Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj !

102

Tiče, ribe in zverine ,

Kar se giblje in živi,

Naj se z nami združi, gine ,
Vse naj hvali ga , časti!
Česen, hvaljen Jezus mili!
Cešen bod’ ponižno zdaj !

Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj!

Tud studenci in potoki,

Silno morje in vode,

Vse gore in skal oboki
Njemu hvalo naj šume!

Cešen , hvaljen Jezus mili !
Cešen bod’ ponižno zdaj !

Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj!

Vse v nebesih in na sveti
Sveto naj ime časti!

Vse poskuša naj mu peti,

In daruje vse moči !

Češen, hvaljen Jezus mili!
Cešen bod’ ponižno zdaj !

103

Naj povsod bi te častili
Vsi jeziki vekomaj!

Drugi mesec v letu je svečan  ali febru¬
ar, in je pri začetku večidel, kakor prosinec,
še precej merzel. Večkrat se primeri, da v tem
času še veliko snega pade. Vendar svečanova
huda zima kmali odjenja, ker je solnce že pre¬
cej gorko in dan vedno dalji. Proti koncu tega
mesca je vreme že rado bolj južno.

Sneg in led se taja, in napravi včasi ve¬
like vode. Oe je kopno, že kmetovavec pre¬
gleduje po polji in travnikih, kako jih je zima
kaj varovala, in pripravlja že kaj za poljsko
delo. Po vertih trebi drevje, da ni na njem
gosenčnih zaleg, škodljivega mahu i. t. d.

Tudi otroci so radi že zunaj; toda varo¬
vati se morajo, da se ne preinrazijo in ne kaš¬
ljajo. Ta mesec imenuje po prazniku sveč¬
nici, ki je pri začetku tega mesca. Otroci se

104

vesele lepih voščenih svečic, ktere ta dan v
cerkvi pri sv. maši žgejo.

Za svečanom pride mesec sušeč  ali marc.
Ako ni prehuda zima, in če sneg še ni
skopnel, kopne ta mesec. Kopna zemlja pa je
še vsa mokra in mehka. Sušeč jo posuši. Soln-
ce prihaja vedno bolj prijetno in gorko, in tudi
zbudi že kje kako zgodnjo cvetico iz dolgega
zimskega spanja. Toda revci je še zelo nevar¬
no. Huda slana jo rada umori. Tudi nekteri
ptiči, ki so šli jeseni od nas, se že povračajo.
Po mlakah in drugih takih vodah se zbude ža¬
be, ktere nam glasno pravijo, da so že vstale,
in da ne bodo več spale. Vse je že nekako
bolj živo in veselo. Kmetovavec že tu pa tam
kaj seje, in tudi na vertu je že dosti dela. —
Akoravno so včasi že precej topli dnevi, ven¬
dar ne smemo še sleči zimske obleke, da se ne
prehladimo. Ta mesec radi ljudje bolehajo. —
Mesca sušca je večidel tudi štirdesetdanski

105

post, kteri nas spominja, kako je naš zveličar
za nas terpel in na svetem križu za nas umeri.

Za cvetno nedeljo narede otroci bigance
ali butare, ki jih z mnogoverstnira zelenjem
olepšajo, in tudi lepe rudeče jabelka in rumene
pomaranče na nje obesijo. Nesejo jih v cerkev
blagoslovit, in se spominjajo, kako je šel ta
dan zveličar slovesno v Jeruzalem. — Po cvet¬
ni nedelji pa se začne žalostni veliki teden.
Ljudje hodijo v cerkev k božjem grobu molit.
Po tem pridejo veseli velikonočni prazniki. Oj,
kako je veselo! Naš mili zveličar je premagal

106

smert in hudobo in častitljivo vstal iz groba.
Vesela „aleluja“ se razlega in druži z živim

veseljem zelene pomladi. — Pridni otroci se
velikonočnih praznikov zelo vesele, ker jim pri¬
nesejo veliko lepih rudečih in pisanih pirhov.

Mesca malega travna  ali aprila je
vse že lepo zeleno na vertu in polji. Dan je
že precej dolg. Vreme pa je še zelo nestano¬
vitno. Včasi je prav gorko in solnce prav lju-
beznjivo sije; pa kar hitro pride dež, veter, in

107

mraz. Vendar pa se vesela pomlad vedno lepše
razvija. Drevje zeleni; na solnčnih krajih se
že prikazujejo nježni zvončki, vijolice, zlatice,
potočnice, marjetice i. t. d. Tudi ptiči že pre¬
pevajo. Kmetovavec pridno dela na polji; pa¬
stirji pa že komaj čakajo sv. Jurja, da bi ži¬
vino gnali na pašo.

En teden po sv. Jurju nastopi veseli me¬
sec veliki traven,  maj ali rnajnik, kte-
rega je že vsa natora težko pričakovala. Dre¬
vesa in cvetice prelepo cvetejo, in vse je prav
ljubeznjivo in praznično.

Otroci brezskerbni
Po travci teko ,

V rumenkaste lasce
Cvetice pleto!

Pastirji majijo piščali in piskajo na nje;
ptiči prepevajo po vertih in gojzdu, da se vse
razlega. Tudi veliko cvetic se že prav lepo
razcveta, in prijetne sapce šumljajo po mla-

108

dih zelenih perescih. Povsod se vidi in ka¬
že, da

Veseli maj
Odpira raj.

Poglejmo na polje! Žito je že veliko,
in dela klasje; vsa zelenjava prav čversto
raste, in ni ga kraja, da bi ne bil obde¬
lan in zeleno oblečen. V zraku se verti Šker¬
janec, in drobi vesele vižice. Iz gojzda se
oglaša kukavica in še druga množica veselih
gojzdnih prebivavcov. -— Po germovji in drevji
pa so skrite mične gnjezdica, po kterih ptici
ležejo in varujejo svoje mlade.

Primeri se, da kak staknjen fante nazna
tako malo družinico, in jo hoče pobrati. Stara
ptiča pa skakljata pri gnjezdu sem ter tje, in
milo pogledujeta prederznega dečka, kakor da
bi mu hotla na uho povedati:

„LjuM deček, pros’va te!

Pusti malo gnjezdice!

Tvoje roke so močne,

Mali ptički se boje \ u

109

Po cvetji šume čebelice in čmerli. Tudi
mravlje lazijo po tleh, in pridno delajo.

Ta veseli mesec častimo tudi posebno ma¬
ter božjo, in mu zato tudi pravimo Mariin me¬
sec. Ako imamo kako podobo presvete device,
i2r ^ *

v
ir
❖

jo zaljšamo z naj lepšimi cveticami in venci.
Kadar imamo čas, posebno zvečer, molimo pri

no

ljubi božji materi, in ji na čast prepevamo
mile pesmice.

Ko leto se zbudi novo,

In rožice se razcveto,

Ko pesmi ptičev se glase,

Mi nekam sili koj serce :

K podobi mili upno grem,

Marii hvalo, čast dajem.

Ko zar’ja zjutraj rumeni,

In beli dan se nam rodi,

In preden delat grem terdo,

Me nekam želje zaženo:

K podobi mili upno grem,

Marii hvalo, čast dajem.

Ko solnce nam za goro gre,

Število zvezdic ko se vžge,

In preden truden zamižim,

Še nekaj v sercu prav želim:

K podobi mili upno grem,

Marii hvalo, čast dajem.

Ko svet me tare, zapusti,

In sreče zame tukaj ni,

111

Ko bliža se mi zadnja pot,
Obračam k viru se dobrot:
V podobo milo upno zrem,
Marii hvalo, čast dajem.

Marija! vir si nam veselja;
Zakaj bi serčno ti ne peli,
Častiti prav ne hrepeneli,

Ko peti nas navdaja želja?

Marija! ti si ljubeznjiva;

Zakaj bi tebe ne ljubili,
Sladkosti tvojih bi ne pili,
Obraz ko tvoj se nam odkriva?

Marija! ti si sladka, mila;

Zakaj bi k tebi ne hiteli,
Pomoči tvoje ne želeli,

Ko tare nas življenja sila?

Marija! ti si nam daniea;

Le kam oči bi obračali,
Življenja čolnič kam peljali,

Ko svetna krija nas tamnica?

113

Marija! ti nebeške vrata;

Zakaj bi tebe ne prosili,

Da enkrat bi nam v smertni sili
Sijala tvoja zarja zlata?

K tebi, d’vica Ijubeznjiva,
Zaupljivo pribežim, —

Dela vse in npe svoje

V tvoje varstvo izročim,

Vem, ne boš'me zapustila,

Moja mati serčno mila!

Ti stopinje moje vodi .

Varuj vsega hudega,

V božji milosti ohrani
In razcvetaj mi duha!

Če si z mauo, ljuba mati,

Ni se treba nič mi bati 1
Ko nesreča me preganja,

V svoje krilo me zakrij!

In če žalost me vtopuje,

Ti veselje v serce lij!

Ti preljuba, o devica!

Si gotova pomočnica!

113

Tebi celo serce svoje
Zaupljivo izročim.

Da boš mati mi ostala,

¥ sladkem upanji živim.
Vem, ne boš me zapustila,
Moja mati, serčno mila!

Marija, mati ljubljena!

0 bod’ češčena ti!

Bodila si nam Jezusa,
Zato te vse časti.

Mi svoje serca ti damo,
In upno k tebi kličemo:
Marija , pros’ za nas!

Marija, sladko ti ime!
Kristjanom močni var!

Ti zdraviš žalostno serce,
Nam siješ upni žar!
Zatoraj ne prenehamo ,

In upno k tebi kličemo:
Marija, pros’ za nas!

Dar. I.

8

114

V tem času, pa tudi pozneje, pridejo lepi
binkoštni prazniki, ki nas spominjajo na pri¬
hod sv. duha.

Otroci prinesejo zelenih lipovih vejic, in
jih nataknejo po oknih, ter prosijo sv. duha:

Pridi, pridi sveta luč
V naše hiše in v serce!

Za nebesa daj nam ključ,

Oj, nebesa so lepe!

115

Deset dni pozneje pa obhajamo veseli
praznik svetega rešnjega telesa. Ljudje po¬
slavljajo zelene veje in maje pred hiše, in
otroci pletejo vence na okna in s cvetjem po¬
kesajo pota, kjer gre procesija s presvetim
rešnjim telesom.

Zajveselim majnikom nastopi lepi rožnik,
kresnik ali junij. Ta mesec je dan naj daljši,
in noč naj krajša. Vse je že čversto in razra-
šeno. Poletje se začne. Brez števila cvetic

116

raste in cvete. Tudi se že dobe Černe in ru-
deče jagode, ktere imajo otroci toliko radi.
Mnogoverstne živalice lazijo, letajo in se ve-

v

šele skoro na vsakem kraji. Se pozno zvečer
vidimo svitle kresnice, ki sem ter tje letajo,
kakor bi nam dober večer in lahko noč vošile.
Kosci klepljejo in brusijo kose , ter že zače¬
njajo kositi deteljo, in proti koncu mesca tudi
seno. Kres je. Zvečer pred kresnim dnevom
kurijo po hribih in ravninah večje in manjše
krese. Otroci nasteljejo ta večer po hiši pra¬
proti, in oče vtaknajo v streho šopek gojzd-
nih cvetic.

Mesca malega šerp  a na  ali julija je
skoro naj bolj vroče, da žitno polje lepo ru¬
meni in dozreva. — Večkrat se na nebu prika¬
žejo černi oblaki. Vse je še tiho. Toda na
enkrat pribuči hud piš in vihar. Drevesa se
pripogujejo in lomijo. Po tamnih oblakih se
bliska, in terje in terje germi in treska. Vlije

117

se huda ploha, ki hoče vse naliti in utopiti. —
Kmali pa se zopet razvedri, in lepše posije
rumeno solnce, ter kliče poterte cvetke in
prestrašene ptičke na svitlo. Vse je zopet prav
čversto in veselo. Zgodi pa se tudi, da o hu¬
dem vremenu prirožlja debela toča, ktera naj
lepše polje tako neusmiljeno pobije in stolče,
da se komaj še pozna, kaj je rastlo na kaki
njivi. — Vendar pa nam hude vremena tudi
veliko, veliko koristijo. Po hudem vremenu je
po zraku vse lepo čisto, in vse stvari so neka¬
ko bolj žive in vesele.

Ta mesec, pa tudi že pred, če je bilo
toplo, je dobro in zdravo, če se večkrat kop¬
ljemo. Toda otroci naj se ne hodijo sami, brez
varha, kopat. Kdor ne zna plavati, ne sme iti
v globoko vodo, da ne utone.

Lej, voda in ogenj
Koristita zid;

Pa če se ne var’ješ,

Tepeta hudo.

118

Konec tega mesca je že večidel žito zre¬
lo , in začne se vesela žetev. Poglejmo in po¬
slušajmo, kako delajo in pojejo vesele

(Zložil P. Hicinger.)

Izhaja svitlo solnčice ,

In megla preč beži.

Kaj tukaj vse molči ?

Oj Micka! si ti tičica,

Si ktero zmislila?

Jo berž zasukajte , dekliči, na glas ;
Veselo spevajte, ker mlad je še čas!

Zapojmo pervo v čast Bogu ,

Ki nas ohrani sam,

Zapojmo drugo Jezusu ,

Ki ženin ljub je nam ,

Pokličimo v Marijo še,

In varhe angeljčke!

Kadar je od neba nam dana pomoč,
Se bati ni treba, če dan je al’ noč.

n 1

Škerjanček že oglaša se;

«9

Rumeno klasje šepeta,

In najde se ženjic;

Uklanjati se dobro zna.

Bo dalo kaj potic.

Kadar prav ojster ni serpec ,

Le majlien bo snopeč.

Le urno brusimo serpiče z oslo,

V pšenico mahnimo, ki je kot zlato.

Sosedove so pridne kaj;

Do njive pol so že;

Nas zmagati ne smejo zdaj,

Pred skozi bomo me ,

Kaj Ančka tam postajaš zad?

Se snop ne veže rad?

Je njiva prestorna, nikar ne miruj;
Si tak neokorna, se bolj obračuj!

Le čversto Lenko tam poglej
Kak reže jo ves čas!

Jo maha Jereka spet naprej,

Ugnati misli nas.

Ne, daj se, Mina, ji nikar,

120

Naj spred ne bo nikdar!

Zenjica vesela serpiček verti;

Če dosti je dela, brez plače to ni.

Oj , Neža! gospodinja gre,

Bo kmali tukaj sok,

Bo žganec ai’ pa štrukelj še,

Je mati dobrih rok.

Nas žejnih tudi ne pusti,

Se gerio ne usuši.

Nikar ne počasno, pred snopov bo več,
Zapojmo bolj glasno, skor delo bo preč!

Požeta zdaj je njivica,

Potile smo se res;

Pa zlata je pšeničica,

Ki lulike ni vmes.

Se ena žetev čaka nas,

Pa kakšna? — zadnji čas.

Hranila pšenica se v žitnico bo;

Naj vzame dušica se v sveto nebo!

Velikega serpana ali avgusta je dan
že bolj kratek. Tudi vročina že odjenjuje.

121

Žnjiee imajo še vedno dosti opraviti. Otroci

v

hodijo po njivah, in klasovje pobirajo. Žitni
snopi se zlože v kozelce, v nekterih krajih tu¬
di na kole, da se posuše. Po tem pa se zvo¬
zijo v skedne, kjer jih mlatijo s cepci

veseli mlatili.

(^Zložil Janez.J

Že  je pretekel čas žetve,

Že  je pretekel čas setve,

Prišel je, prišel čas mlatve;

Dajmo le: pika, pik, pok!

Fantje, dekleta! vstanimo,

Hitro nasajat’ začnimo,

Par le za parom vložimo 5
Dajmo le: pika, pik, pok!

Naglo za cepce primimo.

Dobro po snopih nažgimo,

Čisto, le čisto omlatimo;

Dajmo le: pika, pik, pok!

122

Snope po štir’ obračajmo,

Rejte pa urno sukajmo,

Zraven veselo ukajmo;

Dajmo le: pika, pik, pok!

Vendar tud’ ne pozabimo,

Da od Boga vse dobimo,

Njega zato počastimo;

Dajmo le: pika, pik, pok!

Hvalo Bogu zaženimo,

Hvalo le njemu recimo,

, Njega ponižno molimo;

Dajmo le: pika, pik, pok!

Kmetovavci polnijo žitnice, in so veseli,
ker imajo zopet dosti kruha. Marsikak revež,
ki nima svojega polja, in si tudi ne more kaj
prislužiti, pride k skednu prosit, — in kdo bi mu
ne privošil peščice od kupa namlačenega žita!
— Konec tega mesca se že vidi, da bo kmal*
prišla jesen. —

133

Ta mesec, v nekterih krajih tudi že pred,
se konča šolsko leto. Blagor učencu in učenki,
ki sta se pridno učila, in nista zamujala predra¬
gega časa šolskih naukov!

Kimovec  ali september pa že poletju
klenka. Drevesa se že rumene. Kosci že dru-

v

go kosijo in spravljajo otavo. Znjice žanjejo
proso, ki se po tem mane in suši. Skoro vsi
pridelki se spravljajo s polja. Pridni gospo¬
darji že ozimino sejejo. Tudi čebele so že na¬
brale, kar so mogle; čebelarji jim tedaj med
izrezujejo. Sadje je zrelo. Otroci ga veselo
pobirajo in domu nosijo.

Kar pomlad ljuba je pričela.

Poletje to dognalo je;

Jesen bogata in vesela
Darov različnih nam daje.

Po tem dobrotnica prijazna
Od nas gre beračica prazna. —

124

Mesec  vinotok  ali oktober pa nam že
zimo napoveduje. Sicer je še kaki dan prav
ljubo in prijetno; travniki so še lepo ze¬
leni, in tudi kaka jesenska cvetica se še za¬
upno obrača proti solncu; — toda vse je
zelo nestanovitno. Naši ljubi ptiči, kteri jo še
niso odrinili, se ne morejo dalje pri nas muditi,
ter se tudi napotijo za svojimi bratci v bolj
gorke in prijetne kraje. Večidel jih potuje ve¬
like trope skupaj. Lete prav hitro; vendar se
tam pa tu kaj pomude, da jedo in počijejo.
Ljudje pa jih veliko polove in pokončajo. —
Čudno je, da se nekteri ptiči v drugih krajih
nekako drugače vedejo in tudi drugače pojejo,
kakor pri nas. Pravijo, da slavček v Afriki ne
poje tako ijubeznjivo, kakor tukaj. — Tudi pla-
ninarji priženejo v tem času živino iz planin in
rovtov. Zadnje veselje, ki ga imamo še pod milim
nebom, je terganje v vinogradih. Od tega je tu¬
di ime vinotok.  Ta mesec nam tedaj prinaša

125

sladko kapljico zlatega vinca, ktero nas krepča
in nam serce razveseluje. Po goricah in hra¬
mih se razlega:

„Vsa žalost naj neha.

Kjer vince je doma ! 44

List  op  a d ali november že kaže, da se
bliža konec leta. Zdi se nam, kakor bi se nam
še sanjalo od lepih cvetic, dreves, od bogate¬
ga polja, sadja, terganja i. t. d. Zelenje je že
mertvo, listje je padlo z dreves, ptice pevke
so odšle, pisani metulji in veseli murčki so po-
merli, čebele so se poskrile. Vse je žalostno
in tiho. Solnce pozno vzhaja in kmali zahaja.
Nebo je večidel oblačno. Noči so tamne. Živi¬
na ne gre več na pašo. Sveti Martin pla¬
čuje pridne pastirje. — Samo lovci se še ve¬
sele, ako zaslede kje po gojzdu dosti divja¬
čine. Zasačijo zajce, serne, včasi tudi kako

126

večjo žival, postavim, lepega jelena, košu¬
to i. t. d.

Tudi pa se primeri, da lovec sreča volka
ali medveda, s kterim se ne gledata kaj prijazno.

V£tem mescu obhajamo tudi praznik vseh
svetnikov in žalostni spomin vernih mertvih. —
Ljudje grejo v cerkev in na pokopališče, in
molijo za svoje srodnike, prijatle in dobrotnike,

Kjer černa zemlja vse pokriva,
Solzica naša jih poliva.

127

Vidiš zapuščeno hčerko, ki na grobu svo¬

jim hvaležni otroci niso mogli poverniti!

Molimo radi ža svoje rajnke, pa zraven
ne pozabimo, da bo tudi nam enkrat prišlo zad¬
nje leto, da nam bodo odcvetele zadnje cvetice
in nam zadnjikrat zašlo za goro rumeno solnce,
in da nam bo odbila poslednja ura na tem
svetu.

Zvonovi milo nam pojejo ,

Na grobe vernik vabijo.
Košiče ljube kjer gnjijejo, —
Za žetev zadnjo zorijo.

Iz groba pa se nam oglaša
Beseda glasna vsem tako:
„Odeja, lejte, ta le naša,
Odeja tudi vaša bo.“

jih rajnkih
či in milo
prosi Boga,
in materi na
obilno po-

staršev kle-
zdihuje, ter
da bi očetu
unem svetu
vernil, kar

128

Vsa narava je mertva. Odpira pa se otro¬
kom drugi lepi čas, čas novega šolskega leta. Vsa
šola je polna čverstih učencov in učenk. Ako-
ravno morajo nekteri otroci daleč hoditi v šolo, in
jih večkrat po zimi prav hudo zebe, so vendar
veseli, in se pridno uče in lepo obnašajo, ker
vejo, da je tako prav, in da tako more biti.

Cvetice več že ne cveto,

In ptički tndi ne pojo;

Pa šolski nauki rož’ce so,

Ki v dobrem sercu rastejo.

Zadnji mesec leta je gruden  ali decem¬
ber. Zima je. Kadar človek celi dan pridno
dela, se utrudi, in želi počivati zvečer. Po
noči počivamo, da drugi dan zopet lahko dela¬
mo. — Tudi zemlja, ki je vse tri letne čase
tako pridno delala, toliko prelepih cvetic, rast¬
lin in toliko žlahtnega sadja rodila in donesla,
mora tedaj počivati. Poletu, kadar rumeno soln-
ce posije, se vse drami in veselo giblje. Kadar

129

pa solnce zaide, prihaja vse bolj tamno in hla¬
dno. Ravno tako je tudi po zimi. Po zimi
solnce le pošev sije na zemljo, — pozneje vzha¬
ja, in zgodaj zahaja, in ravno zato je tudi bolj
mraz in bolj tamno. Mesca grudna je naj kraj¬
ši dan in naj daljša noč. V tem času ne more
kaj zeleniti in rasti. Sneg zapade polje in
travnike. Yse je mirno in tiho. Tako po¬
čiva zemlja, da bo spomladi zopet mogla ro¬
diti in vse živiti.

Lej vse belo, Ptiči milo

Zaterdelo — Revo, silo

Pod odejo tiho spi! Čivkajo naznanjajo.

Gorka hiša
Var’je piša,

Zime v hišo ne pusti.

Posebno nam ta čas dobro de v gorki hi¬
ši. Otroci veselo kramljajo pri peči, in se po¬
govarjajo od sv. Miklavža, kaj jim bo prinesel,
kako je o božiču i. t. d. Predice predejo, da

Dar. I. 9

130

po vsi hiši germi; druge ženske šivajo in ple¬
tejo nogovice; moški delajo in popravljajo kme¬
tijsko orodje, pletejo jerbase, pehare i. t. d.
Pri takih delih so večidel stari in mladi skupaj.
Zato pa si marsikaj pripovedujejo, in tudi ka¬
ko pesem zapojejo. Oče, ki so bili poleti ve¬
čidel celi dan na polji, so po zimi vedno doma,
in lahko svojo družino bolj na tanko podu-
čujejo. Zima tedaj vso hišo nekako bolj do¬

mači.

Tudi zimski prazniki so zelo veseli. —
Pri začetku zimeseprič-

ne sveti ad- vef dni čas.

Ljudje hodi- S fcsjR raka jo zgodaj v
cerkev, ker nimajo do¬
ma posebne- j j ga dola.—

Otroci se ve- selesv.Mi-

takrat mar-
česopridni,

klavža, ker
sikaj dobe,
in radi ubo-
lijo. Pored-

gajo in mo-
ni pa dobe

131

šibo, s ktero jih starši strahujejo, če se ne
poboljšajo. — Po tem pridejo veseli božični
prazniki, kteri nas spominjajo, kako se je sam
božji sin, naš zveličar, v revnem hlevu rodil, —

po in veselo. Lesen ibi mogel biti človek, ako
bi mu n beško veselje se ne sprehajalo po sercu,
ko sliši prepevati:

Prišla je lepa, sveta noč,

Ki dala nam je vsem pomoč,

Je svitla in vesela,

Ko zar’ja zazlatela.

132

Pozdravljena bod’ vekomaj,

Ti lepa noč, ti sladki raj !

Nad hlevcom revnim peli so
Duhovi pesem miljeno:

„Bogu bod’ slava večna!

Raduj se zemlja srečna!

Zveličar tvoj se je rodil,

Ki černo noč bo ti jasnil!"

O lepa noč, ti rajski cvet,

Prinesla srečo si na svet!

Še vedno k nam dohajaš,

§ sladkostjo nas napajaš;

Pozdravljena bod’ vekomaj ,

Ti lepa noč, ti sladki raj!

Praznične večera hodijo koledniki pri
znancih in prijatlih po hišah pet in jim vesele
praznike vošit. Pojejo božične pesmi, pa tudi
kako koledniško, postavim:

Prišli smo mi koledniki,
Veselo leto vošimo,

133

Dolili da bi kaj dorov,

Saboj tud’ mavho nosimo.

Potic če sladkih nam daste,

Naj Bog vam poljsko srečo di;

Živina naj se vam redi,

Če daste dosti nam mesa.

Če nič ne daste, tudi prav,

Pa gremo hitro svojo pot,

Saboj nesemo upanje:

Dobili bomo več drugod.

Tako se stečejo zadnji dnevi starega le¬
ta. — Ako človek že vsaki večer rad pomisli,
kaj in kako je pretečeni dan delal, kaj se mu
je zgodilo i. t. d., koliko raje naj vsaki tudi na
koncu celega leta pregleda, kako se mu je go¬
dilo, in kako se je tudi sam obnašal, — če ni
zapravljal zlatega časa, ki se nikoli ne vrača.

Vi dnevi in leta
Kak hitro greste!

Večer že postara,

Kar zarja začne.

134

Veselje, sladkosti,
Kot dim se skade,
In rožce naj lepše
Tak hitro zvene!

Kaj li bi nas vleklo
V posvetne reči,

Ker tukaj na svetu
Nič terdnega ni?

Le eno je pravo,
Potrebno samo:
Skerbeti za dušo,

Ki vmerla ne bo. —


Stran.

Predgovor ........  3

Kako moramo moliti ......  5

Pobožni otroci. 1

Molitev. 9

Radovedni otrok .......

Dobra sola ........  12

Srečni otroci ........  1*

Neenaka brata .......  11

Nevedna Lucija .......  16

Šolska preskušnja .......  18

Na polji.22

Metka in rožica.24

Moli in delaj ........  25

Delavnost ........  27

Na planini ........  28

Mizar 30

Stran.

Kaj je pravo.31

Dobre misli ........  33

Ptičje gnjezdo .......  34

Zjutrajnice ........  36

Kako z živalmi ravnati ......  38

Mladenčeve sanje.44

Sirota .........  49

Zdililjeji zapuščenih sirot .....  56

Bog skerbi za nedolžne ......  57

Dnevnik ........  75

Zlate bnkvice.86

Leto.96

—©SMS©—