m 7/, ir. C 9 Pomlad ide, Zopet pride, — Čas mladosti le enkrat. Uoo tetu X [esel sem, da ste pervi zvezek mojega Jt,Darek-a“ radi brali; zato vam, kakor sem ^obljubil, dam zopet drugi šopek lepih pove- stic, pesmic in takega koristnega in kratko¬ časnega blaga za vas. — Zraven pa vam tudi pokažem pismice, ki so mi ga pisali o „Darek-u“ vaš naj' veči prijatel, sloveči slovenski pisavec in imenitni gospod, nepozabljivi rajnki knez in škof, Anton Martin. To slavno pismice je od besedice do besedice tako le: Prav lepo in pa preserčno se Vam za¬ hvalim za lepi „ l)arek“, hterega ste prav po otroško spisali in tudi meni poslati blagovolili. Bog daj, da bi čedno delce tudi lepega sadja pri naši dragi mladini obrodilo! — Dokler nimam drugega povernila, prejmite lanske „ Drobtinice^, ko jih verli podpornik ste bili tudi Vi. Bog Vam daj dobro! Pomnite še tudi vprihodno prijatla Vašega Slomšek*-/v. Aniona. V Marburgi 7. sept. 1861. Ljubi moji! ali niso to Ijubeznjive besede? Tudi s pričujočim zvezkom priserčno rečem: Bog daj, da bi tudi to delce obrodilo lepega sadja pri naši dragi mladini! Z Bogom! V Ljubljani na Kresni dan 1863. .šttdrej Praprotnik. UUJntonu, razumnemu dečku, se je enkrat po cvetečem travniku in rodo- polji, in da so solnce, zrak, voda in zemlja z njim govorili. Solnce pravi: „Jaz razsvitljujem in ogrevam zemljo, ter tako spol- nujem voljo božjo; kaj pa ti storiš, ljubi deček, da spolnuješ voljo božjo ?“ Zrak pravi: „Jaz napolnujem in ohranujem vse stvari na zemlji, ter tako spolnujem voljo božjo; kaj pa ti storis, ljubi deček, da spol¬ nuješ voljo božjo ?“ Zemlja pravi: „Jaz rodim cvet in sad, ter tako spolnujem voljo božjo; kaj pa ti storiš, ljubi deček, da spolnuješ voljo božjo?“ ^JLi^nekaj prav lepega sanjalo. Zdelo se da se sprehaja poleg bistrega 6 „Kaj moram jaz storiti, da bi spolnoval voljo božjo?" praša deček. Solnce mu odgovori: „V sercu tvojem naj ti sije in te ogreva živa ljubezen do Boga in do bližnjega!" Zrak mu odgovori: „Bodi čist na duši in na telesu!" Voda mu odgovori: „Žaluj z žalost¬ nimi, in veseluj z veselimi!" Zemlja mu odgovori: „Rodi dobre dela! Deček se zbudi, premišlja znamenito sanjo, vboga lepe nauke, spolnuje voljo božjo, in je vedno bolj vesel in srečen na svetu. Po božji volji se ravnaj, To prava pot je v večni raj! Oče Hribar so vselej pred jedjo in po jedi z otroci glasno molili. Mihec in Ančika sta vselej roke lepo sklenila in z očetom pobožno 7 molila. Jurce pa je malokrat prav molil; oziral se je sim ter tje, se posmehoval, in je še druge pri molitvi motil. Oče so ga zavoljo tega več¬ krat svarili. Neki dan, ko se je zopet pri mo¬ litvi nerodno obnašal, mu oče pravijo: „Jurče! ti nočeš lepo moliti, zato ne boš smel pri nas jesti". Oče hočejo še dalje govoriti, kar po- terka nekdo na vrata. In kdo je? —■ V hišo stopi ubog popotnik, rokodelski deček, in po¬ hlevno prosi, da bi mu kaj južine dali, ker že dva dni ni nič gorkega jedel. Oče Hribar so radi revežem pomagali; tudi temu ubogemu dečku dajo skledico jedi in kos kruha zraven; in ko ga po govorjenju spoznajo, da je res ubožen pa dober, mu dajo tudi eno desetico in neke ponošene škorne, kterih je že zelo potreboval. Ubogi popotnik se dobremu očetu Hribarju s solznimi očmi zahvali za lepi dar. „Še več ste mi dali, kakor sem prosil", pravi ginjeni deček, »drugače se vam ne morem zahvaliti, kakor da obljubim, da se bom vsaki dan spominjal vaše 8 dobrote in za vas molil“. — Ko popotnik odide, govore oče dalje z otroci rekoč: „ Vidite otroci, taki popotniki smo tudi mi. Tudi nam se včasih prigodi, da nam kaj manjka. Tudi mi moramo tedaj, kakor ubog popotnik, ponižno prositi nebeškega očeta, da nam da, česar potrebujemo. Kaj menite, otroci, ali bi bil jaz kaj podelil, če bi bil namesto pohlevnega dečka prišel kak pre- širen, neroden človek prosit? Gotovo ne! — Vidiš, Jurče, tudi ti si tak neroden človek, ka¬ dar se pri molitvi nespodobno obnašaš. Tudi ti ne zaslužiš, da bi te Bog uslišal in ti kaj dal, če ne moliš lepo in pobožno“. Odslej je bil Jurče ves drugačin. Pred jedjo in po jedi, kadar je vstal in šel spat, in kadar je angelovo češenje zvonilo, je vselej mislil na Boga in prav lepo in pobožno molil. Ljubi moj, veselo moli, Misli serčno na Boga! On povsod nas vedno sliši, Kar je treba, rad nam da. —— 9 S ožje oko. Janezek je rad gledal, kako je rumeno solnce vshajalo in zahajalo. Neki dan gre z očetom že zjutraj precej daleč od doma. Na poti pravi očetu: „To je vendar čudno! kamor greva in prideva, vidiva solnce. Ko bi solnce imelo oči, bi povsod vse vidilo, kaj ljudje de¬ lajo po svetu“. „Solnce nima oči“, pravijo oče, „pa neko oko je višji in večji kot solnce, luna in zvezde, ki vse vidi, kar ljudje delajo, naj si bo po dnevi ali po noči. Zapomni si, Janezek, to je božje oko, ki vedno gleda na nas in vse svoje stvari. Kjer koli smo, nas Bog vidi; kar koli delamo in govorimo, on ve in sliši“. Janezek pazno posluša očeta, in si vse to prav dobro zapomni. Prigodi se, da Janezek enkrat zaide k ne¬ kim malopridnim tovaršem, in gre z njimi za vasijo na polje. Po poti pridejo memo lepega 10 sadnega verta, v kterem so bile drevesa polne naj lepšega zrelega sadja. „Tete!“ pravi nekdo dečkov „tukaj bi bilo kaj za nas!" „Vidite,“ pravi drugi, ,,kake rumene hruške in debele slive se nam smejajo iz pod zelenega perja!" „Skoro se mi že sline cede," pravi Janezek; „škoda , da nimam denarja pri sebi, precej bi šel kaj tega sadja kupit". „Čemu bi kupoval," pravi tretji deček, „ vidite tukaj luknjo skozi plot; nobeden nas ne vidi; splazimo se na vert, napolnimo si žepe, in smuk! gremo skozi luknjo nazaj in urno naprej Eden za drugim se tedaj plazijo skozi plot, in pervi že sadje klati. Tudi Janezek se že pripogne, da bi šel skozi, kar mu še v pravem času na misel pridejo očetove besede: „Kjer koli smo, nas Bog vidi; karkoli delamo in govorimo, on ve in sliši". „Krasti ne smem", pravi Jane¬ zek, in ne gre skozi plot za malopridnimi tovarši, ter jih čaka zunaj na poti. Kmali pa zasliši hud jok in žalostno vpitje in ojstre besede. Pogleda 11 skozi plot in vidi, kako nekdo neusmiljeno pre¬ tepa s palico enega njegovih tovaršev. Za dru- gema dvema pa steče nekdo drugi, in ju zgrabi, ravno ko hočeta skozi plot odnesti zdrave ušesa. — Janezek teče ves preplašen domu, in pripoveduje očetu, kaj se je vse zgodilo. Oče ga posvare, da je šel skrivaj od doma; sicer pa ga tudi pohvalijo, da se je spomnil na Boga, kteri vse ve in vidi, in pravijo: „Nikoli ne po¬ zabi , da Kjer si in kar storiš, Pred Bogom zmir stojiš. On vidi v dnšo, v serce tvoje, Daruj zato mn dela svoje! Pobožna želja. Gospod, ti daj mi dobrega duha, Da misel moja tvoja bode vsa! Veselo, Cisto hrani mi serce, Želje po tebi vse naj hrepene! 12 Ti z mano hodi, kaži pravo pot. Ne pusti priti me v zaprego zmot! Kjer koli hodim, sem, in kar storim. Povsod za slavo tvojo naj živim! Bog varuje nedolžnost. Živela je v neki vasi uboga družinica, oče, mati in njuna hčerka Marica. Oče je bil zidar, in je v bližnjem mestu delal. Zadela pa ga je nesreča, da mu pade težek kamen na glavo, in mora kmali potem umreti. Mati pride s hčerko, ki je bila komaj sedem let stara, v mesto k očetu, kterega pa so že pokopali. Mile solze točite obe na očetovem grobu, in ne veste, kam bi se obernile. „Kaj bom počela, uboga reva“, zdihuje mati, „naj bolj me skerbiš ti, moja Marica; jaz bi že dobila kako službo in se ži¬ vila, saj sem vajena delati; toda s tabo, ljuba moja, ne vem, kako se bo godilo, ker ne po¬ znam nobenega prijatla, da hi se te usmilil. 13 Oj, kako je to hudo! Bog se usmili!“ — To zdihovanje sliši neki premožen pek, ki je ravno memo pokopališča moko peljal. „Pojdite z mano! nagovori dobri mož vdovo in siroto, „pri nas imamo dovolj dela, pa tudi kruha za vaji obe“. Mati in hčerka greste hvaležne s pekom, kjer se jima je dobro godilo. Posebno so malo Ma¬ rico vsi radi imeli, ker je bila prav ljubeznjiva in bistra deklica. Pek ji je tudi pustil, da je hodila v šolo, kjer se je prav pridno učila in vsem veselje delala. — „Vidiš, ljuba moja," so djali mati, „kako lepo skerbiBog za naji zapu¬ ščene revi. Nikoli ne smeve pozabili Boga, ki nama je toliko dobrotljiv in usmiljen. Vselej in povsod bodeve spolnovale njegovo sveto voljo in ga nikoli ne žalile". Tako ste tudi storile. Pridno ste delale in bile z vsemi prav prijazne in ljubeznjive, pa tudi rade molile doma in v cerkvi, kadar ste čas imele. Zadovoljno ste živele celo leto. Todasolnce ne sije nikoli dolgo, da bi ga oblaki ne zakrivali, in za lepim vre- 14 menom pride rado slabo, pa tudi hudo vreme. Tako je tudi v človeškem življenji, kar ste mo¬ gle mati in hčerka v pekovi hiši britko skušati. Pri peku je služila tudi neka njegova rodovinka, Meta po imenu, kteri je bilo prav težko pri sercu, ko je vidila, da ima pek ptuje revi rad in jima vse zaupa; posebno pa mlado Marico ni mogla nikoli pogledati z dobrim očesom. Terla jo je huda nevošljivost, ter sklene Ma¬ rico pri peku krivo zatožiti in počerniti. Pekova žena je imela v skrinji lep srebern pas, ki ga je le ob velikih praznikih ali pri kaki ženet- nini opasovala. Hudobna Meta vzame ta pas in zverne tatvino na pošteno Marico. Da bi pa ta strašni sklep ložeje dognala, vzame tudi nekaj štruc belega kruha, ter jih skrije v Maričino posteljo, potem pa jih gospodinji pokaže in pravi, da Marica ni tako poštena, kakor sploh vsi menijo. Maričino poštenje je bilo po tem že nekoliko skaljeno v pekovi hiši, akoravno še sama ni za to vedila. Nekaj dni pa gospodinja 15 pogreši sreberni pas v skrinji, ter naravnost obdolži Marico, da ji ga je vzela in zapravila. Oj, to so bile zapušča,nema revama grenke, grenke ure. Marica jokaje terdi, da je nedol¬ žna, in mati od žalosti ne ve, kaj bi začela. Pek hoče ravno obe iz hiše spoditi, kar pride sodnijski služabnik, in povabi njega in gospo¬ dinjo k sodnii, da bi nekaj pričala. Oba gresta s služabnikom; pa kako zelo se začudita, ko jima sodnik pokaže ukraden sreberni pas in praša, če je res njuni! Tako pride na dan, da je sreberni pas Meta vzela in prodala zlatarju, kteri je pa to gosposki naznanil in tatico razodel. Nedolžnost Maričina se je lepo pokazala, in vsi so njo in mater še veliko raje imeli in bolj spoštovali od poprej; hudobno Meto pa je zadela pravična kazen. Kdor drugim jamo koplje Se kmali vanjo sam zvali; Bog varuje nedolžnost, In blagih sere ne zapusti. 16 Pridnost. Mali Jernejček se je raje igral in posto¬ pal, kakor pa kaj delal ali se kaj koristnega učil. Oče so ga opominjevali, pa nič ni zdalo. Nikakor ga ni veselilo, da bi se bil kaj učil. Enkrat ga vzamejo oče sabo k čebeljnaku. Jer¬ nejček še nikoli ni na tanko ogledal čebel, zato očeta prosi, da mu en panj odprejo in pokažejo, kaj čebele v njem delajo. Zelo se čudi, ko vidi, kako pridne so male živalice, kako nare- jajo piskerc pri piskercu in vanj med nanašajo. Oče mu dajo tudi nekoliko medu oblizniti in pravijo: „Vidiš, kako sladak sad prinese prid- nost!“ Jernejček se sramuje, da so male živa- 17 Jice čebelice pridnejše kot on; gre domu, in je ves drugačin; rad dela doma, pridno hodi v šolo. in se veselo uči. Oče ga imajo radi in ga dalje spodbadajo rekoč : ..Kak priden moraš vedno biti, Čebelice naj te nee; One nikoli niso lene . So pridne, za naprej skerbe. Deček Lipe. Spisal J. Saje. Učenik pripovedujejo učencem: „Ljubi učenci! ker ste me danes pazno poslušali in mi dobro odgovarjali, vam bom povedal lepo povest od Lipeta. Lipe je bil sin ubogih kmečkih staršev. Lepo je rastel in se redil. Ko je bil toliko odrastel, da bi bil že mogel v šolo hoditi, ga niso mogli napraviti, da bi bil šel v šolo. Tudi delal ni rad. Že precej velik je bil, že n.relc. II. 2 18 osem let star, pa še ni nič znal in koristil pri hiši: še Je škodo je delal. Ni ga bilo dne, da bi ne bil napravil kake nerodnosti. Veselilo ga je, če je po vasi kurnjeke odpiral, kuretino spusčal, bele zajčke jemal, pa tudi če je sadje kradel. Kakor je bil še mlad, pa so se ga že povsod bali, kamor je prišel. Starši so ga sva¬ rili in kaznovali, pa vse ni nič pomagalo. Po¬ zneje mu oče zbole in umerjejo. Lipe je bil zelo žalosten, ko je vidil, da so mu očeta po¬ kopali, in materi celo obljubi, da jih bo raje vbogal in nikoli več žalil. Toda Lipe je bil vedno Lipe, tako dolgo, dokler se ni drugače zmodril. Mati so mogli zdaj bolj delati kakor poprej, ker so bili sami; pa tudi zavoljo Lipeta so bili večkrat zelo žalostni. To pripomore, da tudi nevarno zbole. Zdravnik pride k njim in jim tudi prinese neke zdravila. Lipetu pa ta¬ ko le naroči: „ Vidiš, tukaj ste dve steklenici z zdravili za mater: v pervi je pijača, ktero naj mati dvakrat na dan pijejo: v drugi pa je zdra- 19 vilna voda, s ktero naj se po bolnih krajih močijo; toda skerbi, da jim ne boš narobe piti dal, sicer bi jih umoril". Lipe obljubi, da bo storil, kakor je zdravnik naročil. Vendar ne more sterpeti, da bi ne šel med tem časom ne¬ koliko ven na vas. Ko pride nazaj, je bila pri materi neka stara prijatlica, ki jim je stregla. Materi pa je vedno huje, in Lipe se spomni, kako mu je zdravnik naročal; hoče tedaj materi dati zdravila. Pa joj! kakor pred nepremišljen deček se zmoti, in ne ve, v kteri steklenici je pijača, v kteri pa mazilo. „Beri, saj je zapi¬ sano na steklenicah, kaj in kako!" pravi stara materna tovaršica. Pri teh besedah spreleti Lipeta pervič v njegovem življenji rudečica, ker brati ne zna. „Kaj mar ne znaš brati?" ga stara začudena popraša. „Moj Bog! res ne znam!" pravi Lipe, in si lica z rokami pokrije. „Pojdi pa ven k sosedu, da ti bodo prebrali", mu ukaže stara. Lipe je v hudi, hudi zadregi. Kakor težko, pa vendar gre k sosedu, kjer je 2 * 30 dobil na vertu otroke, ki so bili vsi mlaji od njega, ter jih vpraša, da naj mu povedo, kaj je na steklenicah zapisanega. „Tu je zapisano: pijača, tu: mazilo 1 ', pravi mali deček. Lipe skerbno stisne steklenico za pijačo , ter steče k bolni materi. — Drugo jutro gre Lipe zopet ven, toda ne gre se igrat in potepat z drugimi malopridnimi dečki, temuč usede se pri poti za plot in tiho premišljuje svojo lenobo, da brati ne zna. Dalje bolj ga muči ta misel, in začne se kesati in britko žalovati. „Pa kaj pomaga žalovati!“ si misli, »zamujeno moram prihiteti, naj velja, kolikor hoče!‘ ; ln od tega časa bil je Lipe ves drugačin. Nihče se ni več zavoljo njega kaj pritoževal; z vsemi ljudmi je bil po¬ hleven in prijazen, pa tudi materi je prav lju— beznjivo in skerbno stregel, kar jim je tudi močno k zdravju pomagalo. V šestih tednih so bili že toliko bolje, da so vstali in nekoliko ho¬ diti mogli. Lipe ni več zlatega časa tako ne¬ marno zapravljal, kakor popred; pečal se je 21 odslej le z dobrimi otroci in se je pri njih tudi čerk in za silo brati navadil. Potem pa je ho¬ dil pridno v nedeljsko šolo; v delavnikih pa je pridno delal na malem domačem polji, pa tudi drugod je kak krajcar prislužil in je svojo staro mater prav ljubeznjivo podpiral. Priden l>odi zdaj že mlad. Bo imel te vsaki rad! Bogatin in revež. Stari oče varujejo otroke, in jim neki dan od dveh dečkov tako le pripovedujejo : »Poznam dva dečka, ki sta zelo različna. Pervi je sin bogatega moža v vasi, in mu je ime Gustelj; drugi je sin ubogega tesarja in se kliče Tonček. Gustelj ima vedno dovolj vsega, česar le poželi: lepo obleko, mnogoverstnih igrač, podob, knjig i. t. d.; in vendar ni nikoli prav zadovoljin; in če ga kaj veseli, ga veseli le zato, ker drugi 22 otroci nimajo toliko, kakor ima on. Miklavž mu je prinesel sreberno uro, pa se je jezil, ker ni bila zlata. V Veliki noči je dobil dvanajst lepo pisanih pirhov, pa tudi pomoranč, fig i. t. d., toda, vse to mu je bilo še premalo. Tudi se ni hotel igrati in pečati z bolj revnimi otroci, takih kakor je bil sam , pa je le po redkoma dobil, tedaj je bil večidel le sam, in ga pri vseh svojih lepih rečeh ni kaj veselilo. In Tone? Tete! ta je bil čverst in vesel deček , akoravno je imel pertene hlače in hod- nikovo srajco. Zadovoljin je bil, če le ni bil stergan. Ako je kako lepo knjigo na posodo dobil in bral, se je zelo srečnega štel, in ga je vse bolj veselilo, ker si je reči, ki jih je bral, v spominu ohranil. Igrače si je sam de¬ lal. Nabral si je v gojzdu smrekovih storžev in barovčevih skorij, iz kterih si je delal raz¬ lične podobe. Ure mu ni bilo treba, ker je cerkveno slišal; pa če jo je ravno hotel imeti, si jo je naredil iz repe ali korenja. Vedel se 23 je povsod lepo in priljudno; zato so ga pa tudi vsi radi imeli, in marsikaj ga je doletelo, kar ga je zelo veselilo. — Kaj menite, otroci, kdo iz med teh dveh dečkov je bil bolj srečen? Otroci so iz te primere lahko spoznali, da Kdor z malini zadovoljin ,je. Naj lepša sreča lira cvete. Ne zasramuj revežev! Spisal L. Tomšič. V neki vasi sta živela dva kmeta; eden je bil bogat, drugi reven. Bogatinec Matevž je imel porednega Lukca, in revni Juri je imel pridnega Jakca, kteri mu je pomagal skerbno pri vseh rečeh. Dasiravno so Jakcu oče dostikrat pre¬ povedovali, da naj se nikar ne tovarši s porednim Lukcem, gaje ta vendar večkrat po naključbi srečal in ga tako rekoč primoral, da se je z njim pomenkoval. 34 Bil je lep poleten dan. Solnce z vedrega neba zelo pripeka, ptički mile pesmice žvergo- lijo, bližnja voda kaj rahlo Šumija. Ravno je ura eno popoldan odbila, ko revni Jakec edino kravico iz hleva na pašo žene, in dasiravno reven, jo vendar žvižgaje v odločeni kraj maha. Med potjo je razne reči premišljeval, posebno pa bogastvo Lukcevega očeta. „Oj!“ zdihne milo, „ko bi bil jaz Lukec, ko bi jaz saj Luk- cevo pražnjo suknjo imel! K Zamišljen v take reči, pride na pašo: tu pozdravi vse svoje tovarše. Ali, kako se zavzame, ko med njimi tudi bogatega Lukca zagleda, ki mu oholo že naproti kriči: „Lej Jakec, tudi jaz sem prišel na pašo.“ „„Kako je to? aa vpraša Jakec. „Ne misli ne“, zaverne koj Lukec, „tako se pa še vendar nisem ponižal, da bi krave pasel, ne misli tega, Jakec!“ Tako se je neumni Lukec bahal s posvet¬ nim blagom, na ktero se človek ne more zana¬ šati. Dostikrat se je tudi pripetilo, da je Lu- 25 kec Jakca kaj zaničeval, pa ponižni Jakec je to vselej terpel in veči del le molčal. Luka je vedno iskal kakega vzroka; ali je rekel, da mu je Jakec na nogo stopil, da ni proti njemu dovolj priljuden, ali kaj drugega. Ko se večer približa, gre Lukec z Jakcem domu. Med potjo Lukec Jakcu veh’: „I)ragi Jakec, s tabo gotovo nič ne bo, ker tvoj oče so revni in ti ne mo¬ rejo pomagati; ako me boš vedno vbogal, te bom še kdaj k sebi vzel za hlapca; dobro se ti bo godilo 44 . Pri teli besedah Jakca solze oblijejo. „Saj sva vendar v eni klopi sedela in enega učenika imela / 4 odgovori žalostni Jakec, in ihteč gre na¬ prej. Ali Lukec se mu smeja rekoč, da ne sme hud biti, ako ni bogat; naj poterpi, bo že boljše. Y 7 es klavern in otožin pride Jakec domu, in vse pove očetu. „Ljubi moj Jakec 44 , mu oče odgovore, „res da nismo bogati, res da se ne smeš zanašati na posvetno blago, pa bodi le 26 priden in vbogaj rad, boš vidil, da se tudi brez bogastva more živeti na svetu“. Telo noč premišljuje potolaženi Jakec zlate očetove besede. Sanjalo se mu je, kako ga je Lukee zopet zasramoval in zasmehoval. V ne¬ prijetnih sanjah ga zlata zora drugi dan zarano zbudi'. Jakec je očeta pridno vbogal, in zoper- nega Lukca ni nikoli poslušal, če se mu je kaj bahal. Čez več let revnemu Jakcu oče umerjejo. Dolžniki mu edino kravco prodajo in Jakca celo iz hiše, iz njegovega ljubega doma, spode. „Kam sečem zdaj oberniti?" joka revež, „da bi službo dobil ? 44 Šel je na pot. Solnce je hudo pripekalo z jasnega neba. Žeja ga, pa nikjer ni bilo vode. Primaha jo v bližnji gojzd in tu za¬ gleda v nekem znamenji podobo matere božje, ki je ljubeznjivo svoje dete deržala v rokah. Se¬ dela je v oblakih, ko kraljica nebes in zemlje 37 in v desni roki imela je kaj lepo žezlo (cepter). Nad glavo njeno sijala je nebeška moč in ljubeznjivost. Iz te podobe vidil je Jakec, kako usmiljena in mila mora biti Marija še le v nebesih, ker je že na podobi tako lepa. Zamišljen poklekne pred znamenjem, in nekaj časa prav iz serca moli, potem vstane in gre na¬ prej , in ne ve, kam. Že se je solnce za gore skrilo, ko pride Jakec v vas. V božjem imenu stopi v pervo visoko hišo; vedil je, da tu bogati ljudje stanujejo. Ali tu so reveža na- mest pomilovali le zmerjali rekoči, ako bi pri¬ den bil, bi gotovo ne beračeval. Revež gre tedaj v neko bolj prosto hišico. Tu najde starčka za pečjo sedeti, po hiši pa vidi le bolj razme¬ tano vse. „Dober večer!“ veli Jakec starčku 28 in ga boječ pogleda. Sivček mu pa ie z roko miga, ker — mutec je bil. Zopet mora Jakec hišo brez vse pomoči zapustiti. Na glas joka pred durmi mutastega starčka. „Kaj se jokaš ljubi fante? od kod si?“ ga prijazno neki memogredoči gospod nagovori. Z solznimi očmi mu revček vse razodene. Usmiljeni gospod ga seboj vzame, mu da večerje in vpraša, ako bi hotel iti v štacuno k njegovemu bratu? „Prav rad!“ odgovori deček, in poljubi hvaležno gospodovo roko.-Nekaj dni se je mudil pri tem gospodu in čakal odgovora na pismo, ktero je gospod svojemu bratu pisal. Kmali potem je naznanil brat gospodov, ki je bil zelo bogat kupčevavec v bližnjem mestu, da prav rad dečka vzame v štacuno, če le obljubi, da bo priden in rad vbogal. Treba mu je bilo zopet potovati. Miloserčni gospod še marsikaj naroči dečku, in nm stisne v roko nekaj denarja za pot, ter mu da tudi pismo, s kterim naj se pri njegovem bratu oglasi. 29 S solznimi očmi poljubi hvaležni Jakec roko svojemu milemu dobrotniku, ter mu obljubi, da mu bo vedno hvaležen in da bo vsaki dan zanj molil. „Bodi povsod priden!“ so bile zadnje gospodove besede, in potem se ločita. Po ptujih krajih Jakec zdaj potuje. Vse planjave se mu neznane in puste vidijo; večkrat se spomni na rajnkega očeta in mater. O kako težko je pač otroku daleč od staršev živeti! Kako težko je moglo pač Jakcu pri sercu biti, ko ni imel nobenega rodovinca več na svetu! Proti večeru je še le dospel v namenjeno mestice. Ni dolgo popraševal za stanovanje njegovega prihodnega gospoda, ker vsaki ga je dobro poznal. Pride do namenjene hiše in poda pismo pred durmi stoječemu gospodu, kteri je bil ravno pravi. Ko gospod pismo prebere, ga za roko prime in ga pelje v zgornjo sobo. Tudi dru¬ žina je bila z Jakcem zelo prijazna. 30 Koj ga drugi dan gospod sani v štaeuno pelje, urn to in uno razlaga in pove, kako se mora obnašati. Jakca je to delo nepopisljivo veselilo. Kniali se je svojemu gospodu naj bolje prikupil iz med vseh prodajavskih pomagavcev. Cez nekaj let si je denarja toliko privaroval, da je mogel sam na svojo roko kupčijo začeti. Postal je bogat tergovec v ravno tem mestu. Nekega leta je razsajala huda zima. Bo¬ žični prazniki se bližajo; pa mraz hudo pri¬ tiska. Malo časa pred božičem pride nekega dne hlapec v prodajavnico Jakčevo in mu pove, da neki popotnik želi z njim govoriti. Radove¬ den gre Jakec iz štacune domu, in vidi? — Lukca — nekdajnega sošolca in prijatla, ster- ganega pred durmi stati. „Kaj te je k meni prineslo", ga vpraša začudeni Jakec mu v roko segavši. „„Nesreča““ odgovori Lukec. „,,0če so mi umerli in blago v eni noči roparji odnesli. Hišo sem mogel prodati, da sem dolžnike pla- čal, in zdaj revež ne vem, kod in kam Oba se razjokata. Miloserčni Jakec reče, da m« bo prav ljubo, ako pri njem ostane in kupčijske zapisnike spisuje. Se ve, da Lukec v revah in nadlogah si to ne pusti dvakrat reči. Ostal je pri Jakcu, in se je večkrat spominjal, kako neumno in nepremišljeno je v mladih letih go¬ voril. Vidil je , da kar je nekdaj Jakcu prero¬ koval, se zdaj njemu samemu spolnuje. Otroška jeza. Spisal L. Tomšič. Pridno so hodile tri deklice v glavno šolo v T—v Čudno je res, da je učenka Marička te tri zelo pridne učenke tako čertila, da jih na ulicah zagledavši, je hitro oči na nasprotno stran unih obernila. — Umni učenik, to napako zve- divši, zapišejo serdonosni Marički za zgledno pisanje imena ravno tistih devojk na pervo čerto 32 novega zvezka, in sicer: »Ljudmila, Josipina, Magdalena". Pri priči Maričko rudečica oblije, in nalašč tako gerdo piše, da še nikoli tako. Ko jo pa učenik prašajo, zakaj tako gerdo piše, odgovori: „Te imena so tako gerde, zatorej so težke: jaz jih nikakor ne morem lepo zapisati". Učenik pa jo dalje prašajo, zakaj so ji te imena vendar tako zoperne, ker so tako kakor druge imena svetnic, tedaj lepe imena". „Zdi se mi", nadaljuje modri učenik, „da ti, Marička, imaš v sercu nekako sovraštvo do svojega bližnjega, kar ni lepo in je zelo pregrešno^. Marički se solze po licih vlijejo; serce še ne zelo pokaženo se ji omeči, ter učenika milo pogleda, kakor bi hotlareči, da ji je žal. Vzame potem pero v roko in prav lepo piše zgledne imena. Učenik pa ji potem v pisno knjižico še te le verstice zapišejo: ,,So žlahtne cvetice — pohlevno serce, Bogu in ljudem naj lepše se zde.“ 33 L j n b Dve zlati verigi Višete z nebes, Naj vsak bi prijemal Obeh se zares! e z e n. Ljubezen priserčna Vselej do Boga, Veriga je perva, Ki k njemu pelji. Ljubezen resnična Do vsakih ljudi, Veriga je druga, Ki k Bogu derži. Dobra deklica iu pobožni starček. Na Gorenskem med visokimi gorami je bila Urška, dobra deklica, doma. Starši so jo lepo učili, hčerka jih je pa tudi rada vbogala. Posebno je imela prav dobro in miloserčno serce. Ne daleč od hiše, kjer je Urška s starši sta¬ novala, je bil v borni paštbi star mož, ki je že dalj časa bolan ležal, in ni nikogor imel, da Darek. II. 3 34 bi mu bil kaj postregel. Urška je šla vsaki dan v cerkev k sv. maši in memo grede pa tudi k bolnemu starčku, in mu je vselej kaj prinesla in postregla. „Oj Urška, ti si dober otrok*, pravi nekega dne starček, „jaz bi mogel na goli slami ležati in stradati, če bi se me ti ne usmilila. Bog ti daj srečo, dobra Urška, in ti stoterno poverni, česar ti jaz nikdar pover- niti ne morem. Čutim, da me bo Bog skoro poklical na uni svet; veselo bom nastopil pot v drugo življenje, saj terdno upam, da me Bog kakor zdaj, todi za naprej ne bo zapustil*. Urški je milo pri sercu; vendar prosi starčka, da naj ji še kaj pove iz svojega življenja. Starček počasi pripoveduje: „Gd mladih nog sem rad poslušal in bral od Boga, in po pravem spoznanji sem kolikor toliko prizadeval si, da sem ravnal svoje življenje. Terdno sem veroval, da je greh naj veči zleg, kteri nam časno in večno škoduje. Spoznal sem in tudi vidil, da veliko ljudi hodi po široki poti v pogubljenje, 35 in da za takimi ne smemo hoditi, da se z njimi vred ne pogubimo. Spoznal sem, da vse to, kar nas hudega zadene, če voljno terpimo, nam gotovo enkrat veselje prinaša, in resnično ti povem, ljuba Urška, kakor ubožen in zapuščen sem bil vedno, vendar sem bil večidel nekako zadovoljin in vesel pri sercu in bi ne bil menjal z marsikterim drugim premožnim in na videz srečnim človekom. Spoznam, prav terdno spo¬ znam, da ga ni slajšega veselja na svetu in ne veče sreče, kakor je dobra vest, ktera člo¬ veka naj lepše tolaži in razveseljuje po vseh njegovih potih 44 . Zamišljena gre Urška domu po svojili opra¬ vilih, in si voši, da bi mogla tako biti, kakor ta pobožni starček. Drugi dan gre Urška zopet k starčku in mu nese po navadi topljenega mleka in kruha, kakor so ji starši že davno dovolili. Toda star¬ ček je bil po noči že zelo oslabel in ni mogel več jesti; le posteljo mu popravi in porablja. 36 Hvaležno pogleda starček deklico in ji pravi: ,jKniali, ljuba Urška, bom šel od tod v našo pravo domačijo; oj, kako tolažljivo mi prihaja pri sercu !“ — Še dalje hoče govoriti starček, toda beseda mu zastaja, oči se mu ne ganejo; hvaležno da Urški roko, in — umerje. — Tihe solze se vlijejo po Urškinih licah; „Bog te sprejmi, dobri starček!" zdihne žalostna de¬ klica, in gre domačim in sosedom pravit, da je ubogi mož umeri. Urška se je vse svoje dni spominjala lepih naukov starčkovih, in je vedno bolj spoznala, da — Kdor dobro dela, prav živi, Naj večjo srečo si dobi. Pridni učence. Mihec je rad v šolo hodil in se prav pridno učil. Nikoli ni šole zamudil, in v šoli ni nikoli nič drugega delal, kakor to, kar je bilo treba, to je, kar so učenik zapovedali. Pri branji 3 : je pazno gledal v bukvice in poslušal, kako se prav in lepo bere, in je po tihem za drugimi bral. Če so ga učenik poklicali, da je glasno bral, je vselej prav začel, in vse besede prav čversto izgovarjal, kakor se sploh govori. Posebno pa je Mihca veselilo, kadar se je učil pisati. Na tanko je pazil, kako se na- reja ta in una pismenka; je počasi in tako dolgo eno reč ponavljal, da jo je prav dobro naredil. Tudi druge šolske nauke je vselej pazno poslušal in se jih tudi doma učil. Kadar je bilo šolsko spraševanje, je vselej naj bolje iz med vseh učencev odgovarjal, in sploh se je vidilo, da se bo Mihcu še enkrat dobro godilo. Ko je Mihec odrastel in ni več v šolo ho¬ dil, je pa doma rad bral in spisoval, kadar je imel kaj časa. Namest da bi bil tobak pil, igral, popival i. t. d., pa si je kupil kake do¬ bre podučne in kratkočasne bukve in časopise, iz kterih se je še veliko veliko sam naučil. 38 Dvajset let star je mogel iti k vojakom. Toda ni se toliko bal, kakor drugi njegovi verstniki, zato ker je vedi!, da imajo povsod radi človeka, kteri zna kaj več, kakor hruške peč’. Pri vo¬ jakih so kmali zapazili, da Mihec zna slovensko in nemško urno in lepo pisati, tedaj ga postavijo v pisarnico za pisatelja. Drugi njegovi kmečki tovarši so mogli stražit hoditi in se po vojaško vaditi; on pa je bil v gorki stanici in se je še dalje uril spisovati. Pozneje dobi yečjo službo, in ker ga imajo vsi vikši radi, ga postavijo še celo za stotnika. Bil je možak, kterega so vsi spoštovali in ljubili. Če mlad se vedno rad nčiš, Gotovo sreče ne zgrešiš. Tat. Mati so sedeli s sinkom Tončkom pri oknu. Memo po ulicah pride sodnijski služabnik z ne- 39 kini možem, ki je bil na rokah in nogah s tež¬ kimi verigami oklenjen. „Mati, kdo je ta mož?* vpraša Tonček. „To je tat*, pravijo mati žalostno. „l)o!go je že kradel, in zdaj so ga vjeli. Huda se mu bo godila; zaperli ga bodo v jetnišnico, ker bo mogel več let sedeti. Pa to še ni naj huje, kar se mu bo zgodilo. Naj huje je to, da ima slabo vest, ki mu vedno očita, da je tat, in vsak po¬ šten človek se ga bo ogibal še tudi, kadar bo prišel iz jetnišnice. In zraven tega je kraja tudi velik greh. llog pravi: Ne kradi! Kdor te božje zapovedi ne posluša, in če tudi kaj ma¬ lega ukrade, stori greh, in je tat, kar nas Bog večni varuj". Tonček se pri teh maternih besedah ne¬ kako zamisli in pravi potem: „Mati, ali je tudi velik greh, če kdo kaj malega vzame ?“ „To je res", pravijo mati; „zakaj, z malim se začne, z velikim se jenja. Kdor malo vzame, stopi pervikrat na pot proti jetnišnici. Ta mož, 40 ki si ga zdaj vidil, je gotovo pervikral tudi po malem kradel, znabiti še otrok. Berž ko ne, je že svojim staršem in tovaršem to pa uno jemal; in kdor stopi pervikrat na hudobno pot, gre potem hitro po nji naprej tako dolgo, da ga pripelje v jetnišnico, ali še celo na vislice". Tonček se britko razjoka in pravi: „Nikar, mati, nikar ne pripovedujte dalje, — jaz sem, — sem tudi tat!“ „Ti si tat ?“ pravijo mati prestrašeno. „Sem“, pravi žalostni sinek, „kradel sem vam kruh in smeteno". Mati ga lepo poduče, rekoč: „Ljubi Tonček, zakaj si to storil? Ni¬ koli več ne smeš kaj skrivaj vzeti! Spomni se uklenjenega moža, ki si ga danes vidil. Nikoli, tudi naj manjše reči ne premakni, dokler boš živel, da ne boš žalil Boga in si težil svoje vesti, ktera bi ti očitala, da si tat“. Tonček britko joka; mati pa ga tolažijo in pravijo: „UtoIaži se, Tonče; ker ti je žal, da si greh storil, se vidi, da si stopil zopet na 41 pravo pot. Le terdno skleni, da nikoli več in nikoli nič ne boš skrivaj premaknil; in če boš res tako storil, ti bo tudi Bog odpustil ta greh, kakor ga bom tudi jaz pozabila. Kadar bi ti pa zopet na misel prišlo, da bi kaj takega sto¬ ril, se spomni tata, ki si ga danes vidik*. Tonček se je potem resnično poboljšal. Kdor od slabe poti se poveme. V brezdno hudobije se ne zverne. Človeška duša. Umerli so stari oče. Vsa družina je bila zelo žalostna, ker vsi so starega očeta radi imeli. Jožek, razumni sinek, vpraša očeta, kako je to, da človek umerje. Oče otrokom to tako le razlože: „Ljubi moji! nobena reč in noben človek ni zmiraj na svetu. Vsaka reč se sča¬ soma postara, razpade in mine. Tako je tudi s človekom. Vsak človek mora umreti, in mi n v vsi bomo enkrat umerli. Človeško telo sčasoma oslabuje, oslabi; človek umerje, ga zakopljejo v zemljo, kjer strohni in postane prali, ki se s perstjo združi. Toda v vsakem človeku je nekaj , kar nikoli ne umerje. To je neumerjoča duša ali duh, ki ga ne vidimo. Duša je skrita v telesu; pa vendar vemo, dajo imamo, zato ker stori, da živimo in govorimo. Z dušo mi¬ slimo in razločujemo, kaj je dobro ali hudo, in moremo veliko dobrega storiti. Kadar telo umerje, gre duša iz njega na uni svet in nikoli ne mine. Dobra duša gre k Bogu in se vedno z njim veseli". Otroci so očeta pazno poslušali in sklenili, da bodo vedno lepo živeli in za lepo dušo skerbeli. 43 Minljivost. Oj, hitro odhaja Nam leto mlado! Nam lepše cvetice Tak berž odcvetd! Tud’ dnevi človeški Se hitro verste: Glej lica cveteče lil sive lase! Za srečo minljivo Ne pehaj serca! Dovoljnosti prave Ta svet ti ne da. Pokorni otrok. Jurce: „Zakaj pa tako britko jokaš, ljubi moj Tomažek? Tomažek: „Zato jokam, ker se bojim domu iti“. Jurce: domu ?“ „Kaj pa si naredil, da se bojiš 44 Tomaž ek: „Šel sem s poličem po jesiha, pa nisem dobro pazil, sem se zadel na zid, in vbil se je polič in izlil jesih po tleh". Jurce: Veš, kaj bi jaz storil, če bi se bilo meni tako zgodilo?" To maž ek: „Ne vem, ne vem; povej mi, ljubi moj !•• Jur če: „Jaz bi šel domu in bi rekel: Poglejte oče, prav varno sem nesel polič z jesihom; pa memo pride hudoben beraški deček, pa mi udari s palico po poliču in ubil mi ga je". Tomažek: „Sram te bodi! če bi jaz tako govoril', bi se lagal in bi bil lažnik, kar je Bogu in ljudem zoperno“. J u r č e: „Kaj li to ? pa bi te vendar ne ozmerjali in kaznovali". Tomažek: „Verjemi mi, Jurče! ti mi ne svetuješ prav; ne bom te vbogal. Raje vidim, da me še tako hudo kaznujejo, kakor bi pa tako veliko krivico storil in staršev, učenikov in Boga ne vbogal. Hudoben je tak otrok, ki ne mara za nauke in opominjevanja svojih star¬ šev in učenikov. Tega me Bog vari!“ Bolje kazen je prestati, Kakor gorilo se lagati. Materna molitev. (Poleg nemškega.) Spisal P. Gros. Janezu so zgodaj oče umerli. Njegova pobožna mati so ga lepo po keršanski izrejali. Zgodaj so mu vcepili v serce pobožnost in strah božji. Sinek pa je mater tudi rad imel in lepo vbogal. Ko Janez dvanajsto leto spolne, ga dajo mati v mesto v šolo. Preskerbeli so mu v mestu stanovanje pri poštenih in pobožnih ljudeh. Janez se je prav dobro učil in lepo obnašal, tako, da so ga učeniki drugim učen¬ cem za zgled kazali. Ko pa izdela perve tri razrede rečne šole, ga vzamejo mati domu, kjer 46 so imeli veliko kmetijo, ki je že niso mogli sami oskerbovati; pa tudi so mislili, da je dobro, če se mlad človek že zgodaj privadi delati in gospodariti. Janez je rad popustil šolski prah , in je šel domu k materi. Dopolnil je ravno šestnajsto leto, in berž je prevzel vse težje opravila in dela, ktere so mati celih deset let sami oprav¬ ljali. Delal je pridno in se povsod pošteno vedel; zato so ga pa tudi vsi sosedje prav radi imeli. Bil je tudi zelo usmiljen, in je rad kaj podaril pravim siromakom. Pa, žalibog! mladina je kakor terst na vodi, ki ga vsaka sapa hitro omaje. Janez se soznani z nekimi slabimi mladenči iz vasi, ki so vse raje počenjali, kakor pa doma pridno delali in se pošteno obnašali. Ti malopridneži bi bili tudi svojega tovarša Janeza radi spridili. Vabili so ga sabo v gostivnice in mu dopovedovali, da se takemu mladenču, kakor je on, ne spodobi, da bi vedno tičal doma pri materi. Dolgo se Janez 4T ustavlja malopridnim tovaršem; pozneje pa se jiin vendar vda. Xeko nedeljo napravijo v so¬ sedni gostivnici ples, kamor tudi njega povabijo. Janez prosi mater, da bi ne bili hudi, če gre k plesu samo nekoliko pogledat. Mati ga opo¬ minjajo rekoč: „Ljubi moj! ta družba in vese¬ lica mi kar nič ne gre k sercu; vedi, da kdor gre v nevarnost, v nevarnosti pogine". Sin nekoliko premišljuje materne besede, potem pa pravi materi, da naj se nikar ne boje • v zanj. „Ce bo veselica poštena", pravi, „bom dalj časa pri nji; če bom pa kaj nerodnega vidil in slišal, se bom precej ukradil in domu prišel". Potem gre. In res, ko se zmrači, hoče Janez družbo pustiti in domu iti, ker mu divje razgrajanje ni bilo nič kaj po volji. Toda malopridni tovarši se mu posmehujejo, da je še tak otrok, da hodi s kurami spat i. t. d. Janez ostane še dalje pri njih; tovarši ga imajo raje, in mu napivajo, da ga nekoliko omamijo. Ker čutijo, da ima 48 Janez tudi denar pri sebi, ga potisnejo za mizo in ga primorajo, da mora z njimi igrati. Tako je šlo do polnoči in dalje, da se je že jelo daniti. — Janeza zaboli serce, ko se spomni, kaj je materi obljubil. Hitro zapusti divjo der- lial in gre domu, ko je že solnce sijalo. Domu pridši dobi mater še oblečene kakor v nedeljo in vse objokane; klečali so pred podobo matere božje, kjer so še od zvečer celo noč molili za svojega zgubljenega sina. Janezu je zelo žal, da je materi toliko skerbi napravil; prosi jih tedaj, da bi mu odpustili in obljubi, da nikoli več se ne bo pečal s temi malopridnimi tovarši. Objokana mati si solze obrišejo rekoč; »Ljubi Janez, do sedaj si me vedno vbogal in mi delal veselje; nocojšno noč pa si pervikrat in britko žalil materno serce. Dobro si zapomni, da per¬ vikrat se ne stopi lahko v hudobijo, drugo in tretje pa že ložeje, in preden se človek zave, se zverne v brezdno, iz kterega malokdaj more vstati“. 40 Te resne materne besede Janeza toliko prevzamejo, da materi obljubi, da se bo zape¬ ljivim tovaršem popolnoma odpovedal. Res se je Janez nekoliko časa ogibal te drušine; pa nevarni tovarši se mu vedno bolj prilizujejo in ga k sebi vabijo. Več časa potem je bil cerkveni shod. Prijatli zopet Janeza na¬ govarjajo, da naj pride k veselici v navadno gostivnico. Da bi ga ložeje privabili, mu rečejo, da se bo veselica od poldne in le do zvečer obhajala. Janez si misli: ta veselica bo gotovo poštena, ker ne bo po noči; tedaj mi ne bo treba materi praviti, da grem v gostivnico, ker bom že zvečer doma. Obljubi. Nedelja pride, Janez gre popoldne v gostivnico, kakor je obljubil. Tovarši ga veselo sprejmejo in za mizo v kot posade. Po navadi mu napijajo in ga različno kratkočasijo tako dolgo, da se na¬ redi terda noč. Še le o polnoči se Janez zave in spomni, kaj je materi obljubil; pa ker je bilo že pozno, si misli: zdaj je že, kar je; mati so Darel. II. 4 50 gotovo že zvedili, da sem tukaj. — Tedaj se potolaži in ostane pri tovarših do jutra. Ko se zjutraj zdani, pride Janez domu. Mati ga ža¬ lostno pogledajo in prašajo, kje je bil po noči. Toda vinjeni sin, namest da bi bil lepo odgovoril, jim prederzno odverne: „Kaj me to prašate! Mislim, če človek cel teden terdo dela, vendar zasluži, da se v nedeljo nekoliko pokrepča in razvedri". Potem se zažene na posteljo in spi do poldneva. Res je, da je dobro, če se človek po trudu kaj pokrepča in razvedri; toda to se mora zgo¬ diti tako, da se človek nedolžno in pošteno razveseluje, ne pa, da popiva in po živinsko razgraja in rogovili in si na duši in telesu ško¬ duje in pokvari. Ko Janez o poldne vstane, pridejo zopet mati k njemu, in ga jokaje začno svariti in prositi, da bi vendar zapustil hudobno tovaršijo. Pa sin se ne zmeni kaj za materne besede in solze, ter gre po opravilih na polje. Le malo prida 51 je mogel delati; pri lepem dnevu se mu je tožilo, in roke so se mu tresle. Nesrečni sin se perve slabe poti ni ogibal, zato je zašel bolj in bolj v pregrehe, in je bil že ves na slabih pogubnih potih. Mnogo lepih noči je potratil v pokvarjeni družbi svojih to- varšev; domače opravila pa je bolj in bolj za¬ nemarjal. Ni ga kaj veselilo, da bi delal; le postopal in popival je raje. Pa tudi drugače seje ves spremenil. Lica, doslej lepo rudeče, so mu zvenele, bistre oči so mu vpadle; nič več ni bil tako priljuden in prijazen kakor po- pred; temuč postajal je vedno bolj čmerin in terdoserčen. Z eno besedo: Janez je bil ves drugi Janez, ves podoben svojim razujzdanim tovaršem. — Mati njegova so se zavoljo njega solzili po dnevi in po noči. Skoro bi bili že mislili, da je Janez za vselej zgubljen, ko bi se ne bili spomnili, da je Bog vladar naših sere, in da on more spreoberniti tudi naj večjega greš¬ nika, če je le voljan, da bi se poboljšal. Žalo- 4 * 52 stna mati so tedaj vedno iskreno molili in Boga prosili, da bi sin spoznal svojo krivo pot in se vernil na pravo. Ves popačen pa kakor je bil Janez, je imel vendar še v sercu iskrico prave vere, ki so mu jo mati že zgodaj vnetili. Večkrat se je že kesal, da živi tako pregrešno, in mnogokrat je že natihoma sklenil, da se hoče poboljšati; toda le slaba tovaršija ga je odvračevala, da ni mogel storiti, kakor je sklepal. Bilo je enkrat pozno jeseni, ko tovarši Janeza zopet k neki veselici povabijo, in mu povedo, da pridejo tje tudi nekteri ptuji fantje iz sosedne vasi. Janez jim ne odreče, ter pride kmali v gostivnico. Tu dobi že svoje vsakdanje tovarše, ki so ptujcev pričakovali. Razodenejo mu hudobni sklep, da hočejo zvečer ptuje fante upijaniti, potem z njimi igrati in jih ob ves denar pripraviti. Janezu, ki še ni bil toliko nepošten, ta sklep ni všeč. Brani jim, da naj 53 tega nikar ne store, ker to ni pošteno; toda nič ne opravi. Ptujci pridejo, in veselica se prične. Pa Janez ne more biti vesel; nekako tesno mu je pri sercu, in komaj čaka, da bi se mogel domu zmuzniti. Ko se pričenja noč, družba pa vedno glasneja, se Janez po tihem splazi iz hiše in gre proti domu. Po poti pride metno znamenja, ki je stalo zunaj na polji. V njem je berlela lučica pred lepo podobo božje matere. Janez se odkrije, postoji, ter pervikrat pobožno moli, odkar se je spečal s hudobnimi tovarši. Prav iz serca zdihne rekoč: „0 Bog, kam sem za¬ šel! kje so moji zlati časi, ko sem tukaj hodil molit in venčat sveto podobo z ljubo materjo. Kako rad bi zopet tako lepo molil, pa ne morem, ker sem tako daleč zabredel v pregrehe^. Ko tako skesan gleda v sveto podobo, mu kar na enkrat pride na misel pesmica, ki jo je nekdaj bral v pesemskih bukvicah, ki pravi: 54 „Če v temo pregreh zabredeš, V zveze pekla se zapleteš, Ne obupaj še nikar; Ni še milost vsa zgubljena, Še odperta pot je ena, Kjer ti sije upa žar: Tj e k devici Se zateci, k pomočnici!“ Nevede poklekne Janez in zdihne: „0 Marija, mati božja, usmili se me, in sprosi mi pri Bogu, da mi zanese moje pregrehe, in da me pripelje zopet na pravo pot, od ktere sem tako naglo zašel!“ Potem gre domu, in ko pride v vežo, vpraša deklo, če mati še čujejo, „Mati še čujejo in molijo za svojega zgubljenega sina", mu odgo¬ vori nevoljna dekla. Te besede Janeza tako zelo presunejo, da gre naravnost v stanico k materi, ki so sedeli pri berleči luči in objokani brali iz inolitevnih bukvic. Janez rahlo vpraša: „Mati, kaj delate tako pozno ?“ „Reva molim 55 za svojega ljubega sina", mu odgovore žalostna mati. — „Ljuba moja mati", reče Janez, „Bog je že uslišal vašo molitev. Odpustite mi, da sem bil do sedaj tako razujzdan. Tukaj pred božjo podobo obljubim, da bom zapustil svojo slabo pot in stopil zopet na pravo. O Bog, bla¬ goslovi moj terdni sklep!“ — „Bog te blago¬ slovi!" pravijo ginjena mati, in tiho objamejo zopet svojega poboljšanega sina. Janez je potem svojo obljubo zvesto spol- noval, je zopet lepo Bogu služil, mater vbogal in prav pridno delal. Malopridno družbo pa so gosposkim straž¬ niki zasačili v gostivnici pri prepovedani igri in so jo izročili sodnii. Presrečen ta, ki se spozna, Slovo pregreham večno da. 56 Vbogaj svoje starše! Resnična prigodba. Zapisal J. Dr. Vlastenski. Razgernila se je lepa vesela pomlad; cve¬ tice so se prijazno prikazovale, trava in drevje je zelenelo, ptički so mično prepevali, ljudje pa veselo svoje poljske dela opravljali. Sabota je, solnce gre že za goro. Ljudje gredo s polja domii. Nekteri dečki opravljajo še zadnje opra¬ vilo, ter gonijo konjiče na vodo. Iz cerkve¬ nega zvonika zvoni „Marijo“, da se milo razlega po domu in logu. Potok, kamor so dečki živino napajat gonili, je bil na koncu vasi, tedaj so se veči del na konje usedli in veselo jahali. Tudi Matiček, deček komaj deset let star, zleze na enega konja, ki jih na vodo ženejo. Mati to viditi, zavpijejo dečku, da naj pusti konja in ga kličejo, da naj gre v hišo „angelovo česčenje^ molit. — Matiček se za materne be¬ sede ne zmeni, ter urno jaha za drugimi dečki. 57 Toda reveža kazen kmaii dohiti. Ne prijaha še do potoka, pride le do železne ceste, ki je bila pred potokom, in glej! železni vlak priro- pota hipoma po tiru. Močneji dečki berž zavi¬ jejo konje na stran; toda Matiček, ker je še slab, ne more vladati splašenega konja, kteri jo v skok dirja čez železnico. Matiček omahne in pade s konja, ter obleži ravno na železnem tiru, po kterem kot blisk priderdra železni vlak in — dečka na drobno razterga. — Matičkovi starši so bili zelo žalostni, in vsi drugi otroci so si dobro zapomnili izrek, ki pravi: Kdor staršev ne vboga, v nesrečo leti. Ker starše slušati sam Bog nas nči. Rute. „Mati! krošnjar gre, kupite nam lepih rut! a pravijo enoglasno tri hčerke svoji materi, ko vidijo pohišnega prodajavca proti hiši iti. Pro- dajavec res pride v hišo in razloži lepe pisane 58 rute iz krošnje. Hčerke se niso mogle tega lepega blaga nagledati. Anca pravi: „Ta le rudeča ruta mi je iz med vseh naj bolj všeč; tako je rudeča, kakor naj lepša vertnica, in kakor naj lepši poljski inak". Micka pravi: „Mene pa ta le modra naj bolj mika, tako je lepo modra, kakor dišeča vijolica spomladi". Minka reče: „Jaz bi naj raje imela to le belo z rude- čimi in modrimi križci; le poglejte, tu so vse tri naj lepše barve skupaj". Mati rečejo prodajavcu, da ne bodo to pot nič kupili, ker jim je zadruge reči denarja treba, in krošnjar gre z blagom naprej. Po tem pa mati svojim hčerkam tako le govore: „Ljube moje! saj veste, da bi vam rada kaj lepega kupila, ker ste pridne in me rade vbogate, toda kupiti moramo naj pred tega, česar vsaki dan potrebujemo, to je, hrane. Od lepih rut pa si to le zapomnite: Naj lepše rudeče rute, ki vam jih je sam ljubi Bog podelil, so vaše zdrave rudeča lica. Varite jih tedaj, da 59 se vam bodo vedno žarile, kakor zjutrajna zarja, ki nam oznanuje lepi dan. — Vaša naj lepša modra ruta pa naj vam bo lepo jasno nebo, ktero nas spominja, da le tam gori bomo enkrat popolnoma zadovoljni. — Naj lepša bela ruta pa je vaša neomadeževana vest, to je, lepa nedol¬ žnost, ki je naj drajše in ljubše oblačilo za ljubeznjivo mladino'*. Hčerke so mater pazno poslušale, so bile zadovoljne, in so obljubile, da se hočejo vedno spominjati teh treh naj lepših rut. Naj lepša olbleka gotovo je ta, Ki zdravi, nedolžni jo s sako ima. «n/if\APJVUVuvi. Pod hruško. Družbo vbogo tare reva silna, Pomanjkanje je v hišo nje se vrilo, Nesreča stiska v serce jo obilna, Ne pride blago več do nje rešilo, 60 Nobena bliža se ji roka nsmilna, Al eden ji odgerne tolažila, Ji kaže, da za dežjem solnce sije, Bešenje v terdnem npn v njega klije. Na koncu neke vasi je stala stara lesena hišica, pri kteri je bil zagrejen mali vertec. V kotu na vertu je bilo staro hruševo drevo, ktero pa je še vsako pomlad prav veselo cve¬ telo, in ptiček Šinkovec je imel na nji vsako leto mlade, ter je veselo prepeval. V hišici pa je bilo vse tiho, in ako bi ne bil včasi mali deček po vertu cveticam prilijal in si igral, bi bil kmali človek mislil, da v tej hišici ni žive duše. Pred nekaj leti pa je bilo v tej hišici vse bolj živo in glasno. Na levi strani, ko bi bil v to čedno hišico prišel, bi bil vidil statve, v kterih je sedel čverst možak in je od jutra do pozne noči bunkal in tkal platno. Pred statvami na tleli je bil kolovrat, na kterem je mlada ženica tkavcu cevi sukala. Zraven statev in kolovrata pa si je igral kake dve leti in pol 61 stari deček. Pridni tkavec je toliko prislužil, da je svojo družinico lahko živel in še kak krajcar v hranilček hranil. Pa, če človeku sreča lepo sije, se radi radi priderve tanini oblaki in zapode srečo od človeka. Tudi tej veseli družinici se je tako zgodilo. Pridni oče zboli in umerje. Mati in sinek sta žalovala in jokala, toda dobrega očeta ni bilo nazaj; bila sta zapuščene siroti. Uboga vdova je delala, kolikor je mogla; toda, če je bila še tako pridna, ni mogla toliko zaslužiti, da bi mogla shajati. Pošli so ji prihranjeni denarji, in mogla je že na posodo jemati. „Oj mili Bog, kako se mi bo še godilo!" je večkrat zdihovala. Vsaki dan pa je s sinkom molila in Boga prosila, da bi se ju usmilil in tako ali tako pomagal. Nekega pomladnega dne sta bila mati in sinek na vertu in sta za zelenjad kraje kopala. Kar zagleda sinek v kotu vertca pod hruško, da se tla prizdigujejo. Sinek kaže to prikazen materi in se skoro hoji, ker še ni nikoli kaj' 62 tacega vidil. „To je kert“, pravijo mati, „rije pod zemljo in išče červičev; pustimo ga, saj nam več koristi kakor pa škoduje". Sinek le še gleda v kertino, kjer se je že perst na kviško pokazovala. Na enkrat se nekaj med perstjo posveti, deček pobere in nese materi kazat, in glej, kaj je bilo! Ta svitla okrogla reč je bil star cekin iz naj lepšega zlata. — Mati ne ve, ali se ji to le zdi, ali je res; vendar pa vidi, da je to pravi cekin s podobo cesarja Leopolda. Naglo gre z matiko h kertini in še dalje v tla koplje, ter dobi ravno med hruš- kinimi koreninami posodico, v kteri je bilo še petdeset takih cekinov. — Mati se spomni, da ji je mož večkrat pripovedoval, da so bili nje¬ gov stari oče premožen mož, pa da so o času francoske vojske naglo umerli, in da nihče ni mogel zvediti, kam so denarje djali; tedaj ta denar ni od drugod, kakor od domače hiše in po tem takem zdaj nje premoženje. Mati veselo objame svojega sinka, poklekne in zahvali Boga 63 za prečudno pomoč v nadlogi. — Na hruški pa je Šinkovec tako vesele vižice drobil, kakor da bi bil vedil, kaj se je zgodilo, in kakor bi bil hotel reči: ,,Le vselej zaupaj v Boga. On tvojo nadlogo spozna". IV e v o š I j i v o s t. Spisal L. Tomšič. Milo je Tonček gledal na drevo, na kte- rem je še vidil nekaj češenj. Rekel je: „Ko bi mi pač hotel stari Krištof dovoliti, da bi jih obral ?