2000 APRIL LETNIK Vlil ISSN 1318-1882 posebna številka: DNEVI SLOVENSKE INfORMATIKE VII. POSVETOVANJE Z M EDNARODNO UDELEŽBO INFORMATIZACIJA IN USPEŠNOST POSLOVANJA SLOVENSKE INFORMATIKE P O R T O R 0,|| GENERALNI POKROVITELJ POSVETOVANJA vsehina 2000 - Posebna številka Uvodnik . 2 Telekom . 3 Gambit trade . 4 Genis . 6 Ipmit . 9 IRC . 10 Iskra računalniki . 14 MAOR . 17 Mar and . 20 Mobitel . 21 Pošta Slovenije . 23 Pris Inženiring . 24 Prograf . 27 RRC . 28 Slovensko društvo INFORMATIKA . 29 SRC.SI . 32 VMA . 32 ZZZS. 37 upornima INFOR M AT IKA Spoštovane bralke in bralci, Ko smo ob posvetovanju Dnevi slovenske informatike '97 zasnovali posebno številko, smo sledili cilju izboljšanja preglednosti slovenskega informacijskega trga na področju ponudbe celovitih programskih proizvodov in orodij (rešitev). Temu cilju smo sledili tudi ob pripravi posebnih številk, ki so izšle ob vseh naslednjih posvetovanjih. Vse bolj pa tudi v teh izdajah, tako kot v vsebinah posvetovanj, prevladujejo teme in rešitve, usmerjene v celovito informatizacijo poslovanja ob uporabi sodobne informacijske tehnologije. Izpostavljena so tematska področja, ki ponujajo razmišljanja in posredujejo izkušnje ter informacijske rešitve na področjih prenove in informatizacije poslovanja, obravnave poslovnih priložnosti, kijih nudi informatizacija; obravnavajo za to potrebno informacijsko tehnologijo in infrastrukturo ter metodološka izhodišča informatizacije. Ob pripravi te številke smo sledili rdeči niti letošnjega posvetovanja, temi "Informatizacija in uspešnost poslovanja ", ko obravnavamo tudi vprašanje o obsegu in strukturi vlaganj v informatizacijo ali pragu investicij, potrebnih za ustrezno vplivnost in obvladovanje poslovnega znanja organizacije. S ponudbo, ki jo predstavljamo, želimo vplivati na zavedanje, da moramo tudi v našem okolju povečati obseg in izboljšati strukturo vlagaj v informatizacijo poslovanja s ciljem zagotavljanja konkurenčne prednosti organizacij. Na osnovi razpoložljivih empiričnih podatkov za leto 1999 namreč ocenjujemo, da trenutno povprečna naložba v informatiko v naši srednji ali veliki organizaciji ne presega 1,5 % njenih prihodkov, medtem ko velja ocena, da se ta prag nahaja nekje pri petih odstotkih prihodka organizacije. Ob tem nas še posebej skrbi dejstvo, daje večina naložbenih sredstev pri nas namenjena zagotavljanju informacijske infrastrukture (strojna oprema, komunikacije in orodja), zelo malo pa se posvečamo vprašanjem uporabe informacijske tehnologije za zagotavljanje poslovne učinkovitosti in uspešnosti. Predstaviteljem, ki se s svojo ponudbo pojavljajo v tej posebni izdaji Uporabne informatike, smo predlagali vsebinske usmeritve in kriterije, na osnovi katerih bodo bralci lahko ocenili ustreznost izbire posamezne alternativne ponudbe. Nekateri so jih upoštevali, drugi pa so predstavitev pripravili skladno s svojimi razmišljanji. Prepričani smo, da ta svoboda za bralce ne bo moteča. Ljubljana, april 2000 dr. Andrej Kovačič upombnal NFOP M AT IKA 2000 - Posebna številka Telekom Slovenije _ Telekom Slovenije - korak do razvitih Telekom Slovenije je nacionalni operater telekomunikacij v Sloveniji, državi z okrog dvema milijonoma prebivalcev, ki je postala samostojna leta 1991. Telekom Slovenije je bil kot samostojno podjetje ustanovljen leta 1995 po ločitvi nekdanjega slovenskega PTT-ja na poštno in telekomunikacijsko dejavnost. Aprila leta 1998 je Telekom Slovenije postal delniška družba v večinski lasti države. 74 odstotkov delnic Telekoma Slovenije ima v lasti država, 14 od¬ stotkov individualni delničarji, medtem ko so ostale delnice v rokah investicijskih družb, skladov in drugih pravnih oseb. Kot javno podjetje ima Telekom Slovenije po zakonu o telekomunikacijah, ki je bil sprejet sredi leta 1997, do 1. januarja 2001 monopol nad govorno telefonijo, telegrafijo ter gradnjo in upravljanjem javnih telekomunikacijskih omrežij, medtem ko so vse druge storitve že sedaj prepuščene trgu. Po osamosvojitvi Slovenije in ustanovitvi samostojnega pod¬ jetja je Telekom Slovenije prevzel vse obstoječe telekomuni¬ kacijske zmogljivosti in omrežja. Med vsemi državami na pre¬ hodu v tržno gospodarstvo ima Slovenija najbolj razvejano in najbolj sodobno telekomunikacijsko omrežje. Na tem področju se uvršča med srednje razvite evropske in svetovne države. Primerja se lahko tudi z nekaterimi državami Evrop¬ ske unije. Ker pa Telekoma Slovenije povprečja ne zanimajo več, ampak se hoče primerjati le še z najrazvitejšimi, je začel pospešeno dograjevati, posodabljati, digitalizirati in širiti os¬ novno telekomunikacijsko infrastrukturo ter uvajati najsodob¬ nejšo tehnologijo, storitve in omrežja. Ambiciozen naložbeni načrt, po katerem bodo srednjeročni plan razvoja končali leto dni prej, kot je bilo predvideno, zelo uspešno izpolnjujejo. V letu 1999 je bila zmogljivost digitalnih telefonskih cen¬ tral povečana za okrog 121.000 priključnih točk, v promet pa je bilo vključenih skoraj 63.000 novih telefonskih naročniških priključkov. Na nove digitalne centrale je bilo iz analognih central priključenih 81.000 naročnikov. Število dvojčnih priključkov se je prepolovilo, tako da jih je bilo konec leta samo še šest odstotkov. Vrsta čakajočih na prvi priključek se je skrajšala na manj kot štiri tisoč prosilcev. Konec leta 1999 je bila vgrajena zmogljivost telefonskih central 850.000 priključkov, v promet pa je bilo vključenih okrog 814.000 naročniških kanalov. Na sto prebivalcev je prišlo 42,5 telefon¬ skih naročnikov. Digitalizacija omrežja je bila 93,8-odstotna. V razvoj je bilo v minule letu vloženo okrog 27 milijard tolar¬ jev, kar uvršča Telekom Slovenije med največje slovenske investitorje. K temu je treba prišteti še okrog 625.000 naročnikov v mobilnem omrežju, ki ga pokriva Telekomova hčerinska družba Mobitel. Ta je konec marca lani dobila konkurenco. Država je podelila koncesijo drugemu operaterju mobilne tele¬ fonije Si.Mobilu, ki so ga ustanovila nekatera znana slovens¬ ka podjetja v sodelovanju s tujci. Februarja letos se je število Mobitelovih naročnikov že povzpelo čez 700.000 in naj bi do konca leta 2000 preseglo milijon. Druga Telekomova hčerinska družba SiOL, ki prodaja internetne storitve, je z več kot 50.000 naročniki največji komercialni ponudnik teh storitev v državi. Do konca leta naj bi SiOL imel sto tisoč naročnikov. V Telekomu načrtujejo še nove hčerinske družbe: GVO (Gradnja in vzdrževanje omrežja), Založništvo (imeniki), Comcard (javne govorilnice in pametne kartice) in Turizem in rekreacija (počitniške kapacitete). Ena izmed prednostnih nalog Telekoma Slovenije je prip¬ rava na učinkovito poslovanje in delovanje v konkurenčnem okolju. Ponekod, kot na primer na področjih nudenja inter¬ netnih storitev, prodaje celovitih rešitev in terminalne opreme, telefonskih govorilnic in telefonskih imenikov, se podjetje že spopada s konkurenco. Povečanje konkurenčnosti je izziv in cilj. Zato dajejo v Telekomu Slovenije velik poudarek uvajanju novih tehnologij in storitev. Storitve v digitalnem omrežju in¬ tegriranih storitev ISDN so že precej uveljavljene. Število naročnikov v osnovnem in primarnem dostopu strmo narašča, tako da je bilo konec leta 1999 prvih že več kot 30.000 in drugih več kot 650. V prometu je tudi že širokopasovni ISDN B, ki temelji na tehnologiji ATM. Uveljavlja se centreks, elastično omrežje, najeti vodi različnih zmogljivosti itd. Letos bo Telekom uvedel tudi storitev ADSL, ki naj bi ga po načrtih dobilo prvih pet tisoč naročnikov. Druge storitve iz nabora (x)DSL so na slovenskem trgu tudi že znane. Ker se hoče Telekom Slovenije uveljaviti in utrditi tudi kot zanesljiv tranzitni operater in pomemben telekomunikacijski center za območje srednje in vzhodne Evrope, je v minulih letih dogradil tako imenovani slovenski optični križ, visoko zmogljivo hrbtenično omrežje po optičnih vlaknih, ki pomeni hrbtenico telekomunikacijskega sistema v državi in pogojuje položaj Slovenije kot pomembne tranzitne države. Vključuje se v podobne evropske projekte, kot sta TEL (TransEurope- an Link) in TET (TransEuropean Backbone Telecommunica- tion Network). Gre za obsežen kabelski in prenosni sistem v dolžini približno 800 kilometrov s 24/36 optičnimi vlakni in hitrostjo 622 Mbit/s in 2,5 Gbit/s, ki sega od Italije do Madžarske in v dveh krakih od Avstrije do Hrvaške. Sistem bo še nadgrajen. Nadgrajujejo ga z optičnimi obroči in montažo dodatne opreme SDH. V letu 1999 je bila v Sloveniji zgraje¬ na še ena mednarodna telefonska centrala, ki zagotavlja večjo zanesljivost, žilavost in kakovost mednarodnih telekomuni¬ kacijskih povezav. V Telekomu Slovenije načrtujejo, da bodo v tem letu do¬ gradili vso manjkajočo osnovno telekomunikacijsko infrastruk¬ turo, kar pomeni, da vrste čakajočih na prvi telefonski priključek ne bo več, prav tako tudi dvojčnih priključkov ne. Digitalizacija omrežja pa bo konec leta 100-odstotna. Konec leta 2000 bo imel Telekom Slovenije v prometu okrog 670.000 PSTN priključkov, 81.000 priključkov ISDN BA, 941 priključkov ISDN PA, 96.600 centreks priključkov, skupaj torej več kot 950.000 vključenih kanalov. Gostota naročnikov na sto prebivalcev se bo povečala na 46. Načrtovana investicijska vlaganja v letu 2000 znašajo okrog 36 milijard tolarjev oziro¬ ma skupaj z dokapitalizacijo hčerinskih družb 60 milijard to¬ larjev, kar je največ doslej. 2000 - Posebna številka (porabnalNFORMATIKA /n gambit trade računalništvo in informatika d.o.o. Savska c. 3a, 1000 Ljubljana Tel.: 061 13 76 333 Fax.: 061 13 74 485 E-mail: gambit@eunet.si Http://www.gambit.si Gambit trade - pomagamo zmagovati Gambit trade sodi med vodilne slovenske integratorje informacijskih sistemov v zahtevnih poslovnih okoljih. V svoje delo vlagamo najnovejša odkritja s področja informatike, komunikacij, organizacije in marketinga ter izkušnje, pri¬ dobljene z analizo rezultatov uporabnikov naših rešitev. Naše znanje redno preverjamo z objavo strokovnih član¬ kov v poslovnih revijah in našem časopisu, s pripravo predavanj in seminarjev, z udeležbo na raznih delavnicah in okroglih mizah in nenazadnje brezplačnimi rednimi predavanji na temo uporabe informacijskih tehnologij v poslovnih okoljih v našem izobraževalnem centru. Zaposleni v oddelkih za informatiko vidijo v nas zanesljivega partnerja, ki zagotavlja brezhibno delovanje informacijskega sistema, v vodstvih podjetij pa najbolj cenijo širino poznavanja področij informatike, organizacije poslovanja, komunikacij in marketinga, ter našo usmerjenost na odkrivanje hitro uresničljivih in cenovno ugodnih rešitev in nenazadnje izvedbo samo. Skratka: poslovnost v skladu z našim poslan¬ stvom: POMAGAMO ZMAGOVATI! S SVOJO PONUDBO POKRIVAMO NASLEDNJA PODROČJA! razvoj FrontOffice uporabniških rešitev * razvoj rešitev za elektronsko poslovanje * sistemska integracija ŠU izobraževanje * outsourcing in svetovanje m servis in uporabniška podpora * poslovni sistemi ■ prodaja informacijske opreme FrontOffice ■ Možnosti razvoja aplikacij v okviru programske opreme Eastman Softvvare - Kodak je veliko, najbolj zanimive pa so tiste, ki pokrivajo vsakodnevno delo uporabnikov in jim s tem pomagajo do večje učinkovitosti in produk¬ tivnosti. Popolno izkoriščenost programske opreme Eastman Softu/are - Kodak zagotavljamo z dodatnimi prilagoditvami in razvojem uporabniku in podjetju prilagojenih aplikacij. Osnovni izbor predstavljajo naslednje aplikacije: ■ aplikacija za podporo poslovanja po ISO standar¬ du, ki nam zagotavlja spremljanje dokumentacije, izde¬ lavo, pregledovanje, odobravanje in korigiranje doku¬ mentov, komentiranje in sledenje vseh dogodkov; ■ spremljanje reklamacij strank ali poslovnih partnerjev nam zagotavlja aplikacija Reklamacije, ki spremlja celoten potek reklamacije, od sprejema, izdelave rek¬ lamacijskega zapisnika, preko vmesnih faz reševanja do zaključka; ■ podjetjem, katerih poslovanje vključuje tudi izvedbe projektov, nudimo aplikacijo Projektna dokumen¬ tacija, ki omogoča urejeno, pregledno in univerzalno spremljanje vse projektne dokumentacije; ■ z aplikacijo Ponudbe in razpisi pokrivamo področje priprave, pregleda, potrjevanja in sledenja dokumen¬ tacije, potrebne za izdelavo ponudb in razpisov; ■ Računi so aplikacija, ki podjetju omogoča odličen pre¬ gled nad računi in hkrati povezavo s poslovno aplikaci¬ jo, ki jo podjetje uporablja; ■ aplikacija Pogodbe zagotavlja potovanje pogodb po vnaprej določenih procesih v podjetju, pri čemer je na vsaki stopnji omogočen pregled, komentiranje in potr¬ jevanje pogodb; ■ aplikacija Vložišče v veliko primerih predstavlja fazo, kjer se v podjetje prispeli dokumenti v papirni obliki pretvorijo v elektronsko obliko ter posredujejo naprej v nadaljnjo obdelavo. V tem procesu lahko nastopajo različni dokumenti (dopisi, računi, pogodbe, obrazci, ipd.), po potrebi pa lahko v aplikacijo vključimo tudi sistem za razpoznavanje znakov (OCR/ICR). E-poslovanje Število uporabnikov interneta hitro narašča, s tem pa tudi pomen tega medija za poslovanje. Odpirajo se nove poslovne priložnosti za neposrednejši stik med ponudniki in kupci. Na internetu podjetje lahko predstavi svojo dejav¬ nost, izdelke, storitve in posebne ugodnosti, zbira povpraše¬ vanja ali zgolj podatke o željah svojih strank in podobno. Vsebina je seveda zelo pomembna, vendar ne smemo pozabiti na zunanji izgled in splošen vtis na obiskovalce. Naše spletne strani sodijo v vrh domače produkcije in so že bile nagrajene. S svojim znanjem in izkušnjami smo na voljo za izdelavo spletnih strani, njihovo vzdrževanje in obnavljanje ali zgolj svetovanje in pomoč pri njihovi izdelavi, v svojem prodajnem programu pa imamo tudi potrebna programska orodja za izdelavo. Osnovna ponudba: ■ izdelava poslovne rešitve za elektronsko trgovanje (e- com strežnik) ■ izdelava poslovne rešitve za elektronsko trgovanje med podjetji (e-combus strežnik) ■ izdelava poslovne rešitve za podporo poslovanja znotraj podjetja (intranet strežnik) ■ oblikovanje spletnih strani ■ vzdrževanje in razvoj aplikacij za elektronsko poslovanje uporabna\ NFOR M ATIKA 2000 - Posebna številka /n gambit trade '“'^računalništvo in informatika d.o.o. Savska c. 3a, 1000 Ljubljana Te!.: 061 13 76 333 Fax.: 061 1374485 E-mail: gambit@eunet.si Http://www.gambit.si ■ najem prostora na strežniku ■ elektronski arhiv ■ elektronski urednik ■ e-faks (Faxchange) ■ e-poštar (MS Exchange & MS Outlook) Sistemska integracija Gambit trade se uvršča med najmočnejše domače neod¬ visne sistemske integratorje, pri čemer je najprimernejši partner pri prehodu na okolje MICROSOFT WINT NT/ 2000. Visoko usposobljena skupina strokovnjakov zago¬ tavlja celovito ponudbo, ki vključuje: ■ svetovanje ■ pripravo projekta ■ izvedbo ■ vzdrževanje in razvoj ■ rešitve na področju upravljanja ■ rešitve na področju arhiviranja in back-up sistemov ■ povezovanje z okoljem UNIX ■ rešitve na področju varnosti in zaščite. Outsourcing in svetovanje Vrednost vlaganj v strojno in programsko opremo narašča. Hiter razvoj informatike in komunikacij pred uporabnike postavljata nelahko nalogo izkoristiti opremo v čim krajšem času. To je možno doseči le s pravilno izbiro opreme, skraj¬ ševanjem časa od prejema opreme do postavitve in začetka uporabe ter z ustrezno podporo, ki zagotavlja najvišjo stop¬ njo operabilnosti sistema. Istočasno je potrebno skrbeti za izobraževanje in razvoj uporabnikov ter izobraževanje in napredovanje strokovne ekipe za podporo informacijske tehnologije v podjetju. Poleg tega pa se v vodstvih podjetij soočamo še s konkurenco v lastni dejavnosti. Tako ni presenečenje, da se v razvitih in uspešnih podjetjih raje odločamo za sode¬ lovanje z zunanjimi izvajalci celotnega spektra storitev s tega področja. V Gambit trade smo pripravili celovito po¬ nudbo za zunanjo podporo (outsourcing), ki vključuje: ■ svetovanje s področja uvajanja in uporabe infor¬ macijske tehnologije v poslovnih okoljih ■ svetovanje s področja skupinskega dela, upravljanja s pretokom dokumentov ■ svetovanje s področja marketinga na svetovnem sple¬ tu in uporabe informacijskih tehnologij v marketingu ■ projektiranje informacijskih sistemov WAN in LAN, pri čemer smo se specializirali za področje MICROSOFT ter strežnike COMPAQ in FUJITSU/SIEMENS ■ razvoj programske opreme za elektronsko poslovanje na platformi MS VVINDOVVS NT ■ izvedbeni inženiring, postavitve omrežij, aktivne omrežne opreme, strežnikov, namestitev in konfigu- riranje strežnikov MS ■ podporo za delovanje omrežne opreme in strežnikov ■ vzdrževanje računalniške opreme. Izobraževanje Razvili smo posebno ponudbo uporabniku prilagojenega individualnega usposabljanja. Če je le-to bilo zaradi visokih cen včasih namenjeno le vodilnim delavcem, smo danes to mejo prestopili in individualno izobraževanje ponudili naj¬ širšemu krogu uporabnikov. Osnova našega koncepta je selektiven pristop, s kate¬ rim lažje in bolj učinkovito uporabniku prikažemo široke možnosti, ki jih določeno programsko orodje omogoča. S takšnim pristopom želimo uporabnikom, ki se v praksi srečujejo z realnimi težavami, podati odgovore na njihova konkretna vprašanja. Tak način dela prinaša večjo učinko¬ vitost in zadovoljstvo uporabnikov in se po izkušnjah naših predavateljev kaže za zelo uspešno, ker: ■ vsebino prilagodimo potrebam in zahtevam uporabni¬ kov, po posameznih segmentih, glede na vrsto dela, ki ga uporabnik opravlja, ■ individualna usposabljanja potekajo v delovnem okol¬ ju, ki je uporabniku domač, prijazen in rešuje njegov konkretni problem, ■ dosežemo boljšo informiranost, hitrejše odzivanje v položajih, ki so že znani iz izkušenj drugih, ■ usposabljanja potekajo hitreje in kakovost predavanja je višja, ■ predavatelji se lahko osredotočijo na reševanje in odgo¬ vore, zanimive manjšemu krogu tečajnikov ■ uporabnik porabi manj časa za prevoz na delovno mes¬ to tečaja in nazaj, ■ v najkrajšem možnem času pridobi osnovna znanja, ki jih potrebuje, ■ stroški individualnega usposabljanja so nižji od stroškov, ki bi jih namenili za tedenska skupinska usposabljanja na predavateljevi lokaciji. Poslovni sistemi Osnovna ponudba rešitev za podporo poslovanja, ki vključuje module za obračun plač, davkov, glavno knjigo, saldakonte in materialno poslovanje, predstavlja dopolnilni program, namenjen manjšim in srednje velikim podjetjem. Prodaja Prodajni program zajema visokokvalitetne strojne in pro¬ gramske opreme vodilnih svetovnih proizvajalcev FUJIT¬ SU/SIEMENS, COMPAQ, CISCO, EICON, HEWLETT PACKARD, EPSON ter osebne računalnike z lastno blagovno znamko GAMBIT. Odličen servis ter zagotovlje¬ na uporabniška podpora zagotavljajo optimalen izkoristek pri nas kupljene opreme ter s tem naj nižje skupne stroške uporabe le-te. uporabi ialNFO-RMATIKA 5 2000 - Posebna številka tel.: 061-123 78 80 fax: 061-274-497 GGNIS Okolju prijazne informacijske rešitve Tržaška 40, 1000 LJUBLJANA GENIS d.o.o. je neodvisno svetovalno podjetje na področju izgradnje in prenovitve informacijskih sistemov. Pri svoji dejavnosti stalno zasledujemo zadnje trende razvoja informacijske tehnologije in veliko vlagamo v razvoj in izobraževanje. Skupaj s sorodnimi podjetji v partnerskem odnosu sodelujemo pri velikih projektih v našem pros¬ toru. V podjetju smo sinergično združili izkušnje srednje generacije z inovativnostjo mladih sodelavcev. Lotus je podelil Genisu naziv Lotus Premier Partner, kar je najvišja raven partnerstva in priznanje za uspešne pro¬ jekte ter visoko raven strokovnosti. Genis je tudi avtoriziran Lotusov izobraževalni center (LAEC), ekskluzivni zas¬ topnik za storitve GartnerGroup v Sloveniji, Oraclov partner in IBM poslovni partner. V podjetju je zaposlenih več strokovnjakov s svetovno priznanimi certifikati s področja informacijske tehnologije. Glavne dejavnosti podjetja so: ■ Vodenje in kontrola projektov ■ Prenovitev poslovnih procesov organizacije ■ Izdelava strategije razvoja informatike organizacije ■ (Re)inženiring informacijskega sistema • podatkovno in procesno modeliranje • RADD - hitri razvoj in uvedba aplikacij ■ Uvedba relacijskega sistema za upravljanje z bazo po¬ datkov ■ Izbor in uvedba računalniške podpore vodenju in kon¬ troli proizvodnje ■ Migracija ali konverzija informacijskega sistema za: • prehod med platformami strojne in programske opreme • zamenjavo ali poenotenje operacijskih sistemov • prehod na novo računalniško podporo poslovanju organizacije ■ Uvajanje in dokumentacija aplikacij ■ Integracija informacijskega sistema z avtomatizacijo sku¬ pinskega dela ■ Uvedba okolja Lotus Notes kot podpora za: • sodelovanje in koordinacijo skupin (e-pošta, doku¬ menti) • upravljanje z znanjem • aplikacije za skupinsko delo ■ Aplikacijske rešitve Oracle ■ Uvajanje razvojnih orodij in okolij • orodja ČASE • arhitektura odjemalec-strežnik • generatorji aplikacij • orodja za vodenje projektov ■ Izobraževanje: • pooblaščen Lotusov izobraževalni center (LAEC) • Genisova šola za informatike ■ Posredovanje informacij GartnerGroup Poslovnim partnerjem nudimo pomoč pri integraciji nji¬ hovih informacijskih podsistemov v integrirano povezano celoto. V sklopu projektov prenašamo znanje na sodelavce naročnika, tako da se usposobijo za samostojni razvoj in podporo informacijskemu sistemu. Prenos znanja izvajamo 0 uporabi ral NFOR M ATIKA preko našega pooblaščenega Lotus izobraževalnega centra (LAEC) in lastnih tečajev v okviru Genisove šole za infor¬ matike. Naši poslovni partnerji so s področja industrije, zava¬ rovalništva in bančništva. V sklopu poslovnega partnerstva z Lotusom uvajamo sodobne principe komuniciranja, sode¬ lovanja in koordinacije z orodjem Lotus Notes. Naše reš¬ itve, kot so eRačuni, ePMR in eProj omogočajo mnogim slovenskim podjetjem preskok v naslednjo fazo poslovanja - elektronsko poslovanje in upravljanje z znanjem. Svetovanje Ko prehajamo v novo tisočletje, postaja hitra in komplek¬ sna informacija vse bolj vitalna. Večina podjetij pa tudi državna uprava se vse bolj zavedajo potrebe za racional¬ izacijo in kontrolo stroškov delovanja računalniške podpore informacijskemu sistemu. V sklopu programa imamo znanje in izkušnje na nasled¬ njih področjih: ■ Izdelava strateškega plana razvoja informatike, ki izhaja iz poslovne strategije organizacije in ponuja strateško vi¬ zijo in plan aktivnosti za 5-letno obdobje s poudarkom na podpori vitalnim poslovnim funkcijam razvoja infor¬ macijskega sistema z vidika usklajenosti s poslovnimi cilji. ■ Sodelovanje pri izboru računalniške podpore infor¬ macijskemu sistemu tako, da pripravimo strukturirano informacijo o potrebah, uredimo objektivno informacijo o ponudnikih ter tako zagotavljamo, da bo izbrana reši¬ tev zadovoljevala sedanje in bodoče poslovne zahteve. ■ Vodenje oziroma sodelovanje pri vodenju projektov iz¬ gradnje, prenovitve in migracije informacijskega sistema. ■ Izdelava programske podpore na računalniških sistemih AS/400 od opredelitve zahtev, dizajna (podatkov in procesov), prototipiranja in programiranja v program¬ skem jeziku RPG. ■ Izdelava entitetnega in relacijskega podatkovnega mod¬ ela v peti normalni formi z vsemi pripadajočimi entiteta¬ mi, atributi, povezavami, zagotovljenim življenjskim cik¬ lom entitetnih tipov in podtipov, potrebnimi indeksi in definirano povezovalno integriteto. 2000 - Posebna številka Okolju prijazne informacijske rešitve Tržaška 40, 1000 LJUBLJANA tel.: 061-123 78 80 fax: 061-274-497 ■ Izdelava ustreznih shem in postopkov SQL za postav¬ itev relacijske podatkovne baze v relacijskih okoljih OR¬ ACLE in DB2 z vsemi potrebnimi postopki za vzdrže¬ vanje take baze. ■ Izdelava postopkov SQL za polnjenje relacijskih baz iz sekvenčnih datotek (ASCII ali EBCDIC format), ki vse¬ bujejo podatke starih aplikacij. ■ Izdelava postopkov SQL za prečiščevanje obstoječih podatkov v starih aplikacijah (npr. poenotenje naslovov in imen), za uvajanje novih kakovostnih ključev in iden¬ tifikatorjev v nove relacijske podatkovne baze ter za od¬ pravljanje redundance pri ključnih poslovnih objektih. ■ Izdelava vmesnih in zbirnih relacijskih podatkovnih baz na osnovi transakcijskih baz za podporo odločanju in upravljanju poslovanja na najvišjih nivojih. ■ Izdelava funkcionalnega modela, ki podpira podatkovni model oz. poslovni sistem. ■ Izvajanje informacijskega in poslovnega reinženiringa na področju podatkovnega in funkcionalnega mode¬ liranja poslovnega in organizacijskega sistema. ■ Izobraževanje in uvajanja uporabe razvojnih okolij in metodologij modeliranja. Informacijska podpora skupinskemu delu v okolju Lotus Notes Lotus Notes je najbolj pomembno informacijsko tehnološ¬ ko napredno okolje v tem desetletju, ki omogoča nove principe informiranja skupin in skupno delovanje na pov¬ sem nove načine in s izboljšanimi postopki. Lotus Notes je mnogo več kot samo elektronska pošta, je okolje, ki omogoča celotni spekter avtomatizacije skupinskega dela. Informacijska podpora skupinskemu delu omogoča orga¬ nizaciji uvedbo mnogih aplikacij, ki imajo sedaj osnovo na izpolnjevanju obrazcev ter papirnatih delovnih in doku¬ mentnih tokovih. Bistvene prednosti uvedbe informacijske podpore sku¬ pinskemu delu in upravljanju z znanjem so: ■ HITREJŠE izvajanje postopkov ■ IZBOLJŠANJE preglednosti (transparentnosti) postop¬ kov ■ POVEČANJE dostopnosti dokumentacije ■ RACIONALIZACIJA poslovanja v celoti ■ ZMANJŠANJE obsega papirne dokumentacije ■ POVEČANA izkoriščenost instalirane računalniške opreme ■ IZGRADNJA baze znanja o poslovanju organizacije ■ PRIDOBITEV konkurenčne prednosti na tržišču. Glavne rešitve, ki jih Genis ponuja na slovenskem in tudi evropskem trgu na področju informacijske podpore skupin¬ skemu delu so: ■ eRačuni - elektronsko vodenje in prispelih računov ■ ePMR - vodenje razvojnih projektov ■ eProj - vodenje projektov in spremljanje nalog ter poročanje o delu. V sklopu avtomatizacije skupinskega dela pa uvajamo tudi naslednje aplikacije : ■ Evidenca prejete pošte ■ Podpora organizacijskim predpisom in navodilom - podpora IS09000 ■ Podpora vodenju in distribuciji zapisnikov ■ Vodenje in distribucija zapisnikov (kolegiji, projekti, komisije...) ■ Vodenje baze partnerjev in marketinških aktivnosti ■ Interni telefonski imenik ■ Skupinska knjižnica ■ Podpora naročanju računalniške opreme ■ Podpora zahtevam uporabnikov po računalniški pod¬ pori (help desk) ■ Baza znanja o poslovanju organizacije ■ Spletna elektronska trgovina. eRačuni Naša najuspešnejša rešitev na osnovi platforme Lotus Domino / Lotus Notes je aplikacijska zbirka eRačuni. Reš¬ itev eRačuni je namenjena elektronskemu zajemu vseh prispelih računov v podjetje oziroma organizacijo, shranje¬ vanju le-teh v elektronski obliki in s tem možnost hitrega in enostavnega iskanja in pregledovanja. Elektronska dis¬ tribucija omogoča postopek pregledovanja in odobravanja računov pooblaščenih oseb ter možnost izvedbe knjiženja in povezavo z obstoječim sistemom za vodenje računov (lahko je to neposredna povezava ali povezava preko dnevnih obdelav s prenosom podatkov v obstoječ sistem). Poleg tega je možno vse račune povezati na pogodbe oz. naročilnice in s tem dodati še dodatno informacijo posameznim računom. Zaradi tajnosti dokumentov ap¬ likacija podpira vsa orodja za zaščito pred nedovoljenim vpogledom in popravljanjem dokumentov, vsako ažuriranje pa je zabeleženo z elektronskim podpisom, kar zagotavlja verodostojnost vsebine. eRačune uporabljajo v več slovenskih podjetjih, kot so Lek, Sava, ETI Elektroelement Izlake in Rašica, za celovit nadzor nad stroški in denarnimi tokovi. Upravljanje z znanjem Sodobne inovativne organizacije pa že intenzivno iščejo možnosti za boljše upravljanje z znanjem in smatrajo znanje za enega najbolj pomembnih virov v poslovanju. V podjet¬ jih se vse pogosteje opaža, da je najpomembnejši faktor us¬ peha znanje v podjetju in pravilna uporaba tega znanja in ne tehnologija ali kvaliteta menedžmenta. Sistemi za pod¬ poro upravljanja z znanjem omogočajo lociranje pravih lju¬ di v podjetju, ponujajo prostor za efektivno komunikacijo in sodelovanje ter omogočajo dostop do uporabnih informacij. 2000 - Posebna številka i tpombf ul H FORM AT IKA Okolju prijazne informacijske rešitve Tržaška 40, 1000 LJUBLJANA fax: 061-274-497 V Genisu uvajamo rešitve za upravljanje z znanjem na področjih: ■ Uvajanje metodologije in infrastrukture za upravljanje z znanjem m Povezovanje parcialnih rešitev v celovit sistem za zajem, dostop in uporabo znanja v organizaciji m Izdelava in uvajanje sistemov za nadzor nad dokumenti (Domino.Doc) m Izdelava in uvajanje portalov. Vse Genisove rešitve se enostavno vklapljajo in povezuje¬ jo v sistem za upravljanje z znanjem v organizaciji. Posredovanje informacij Gartner Group GartnerGroup je mednarodno podjetje, specializirano na področju analize, raziskav, interpretacije ter svetovanja na vseh področjih razvoja, uvajanja in uporabe informacijske tehnologije. GartnerGroup omogoča svojim strankam bolj¬ še in varne odločitve na področju uvajanja in pri uporabi informacijske tehnologije. Svoje storitve in pomoč strankam GartnerGroup zagotav¬ lja podobno kot deluje pravna posredovalnica s številnimi odvetniki. Če ima vaša organizacija določen pravni prob¬ lem, boste pred začetkom pravnega postopka prosili za pomoč specializiranega odvetnika. GartnerGroup ponuja podobno storitev na področju informacijske tehnologije. Več kot 1000 specializiranih analitikov in svetovalcev Gart¬ nerGroup bo na razpolago vam in vašim sodelavcem, da boste tako kot 11.000 članov z okrog 35.000 IT profesion¬ alci po vsem svetu z uporabo znanj in napotkov Gartner¬ Group bolj uspešni pri uporabi informacijske tehnologije. Podjetje GartnerGroup je bilo ustanovljeno leta 1979. V obdobju do danes sije pridobilo ugled vodilne svetovne avtoritete za IT. V preteklem fiskalnem letu, končanim s septembrom 1999, je bil skupni prihodek 740 milijonov $, kar pomeni 70 % delež v svetovnem merilu v svoji pano¬ gi. Sedež podjetja GartnerGroup je v Stamfordu (Connect¬ icut, ZDA). Okrog 3500 redno zaposlenih, katerih cilj je pomagati svojim strankam pri doseganju poslovnih ciljev z učinkovito in inteligentno uporabo IT tehnologije, deluje globalno na 80 lokacijah po svetu. Strokovne analize pripravljajo v štirih razvojnih centrih (dva v ZDA, po eden v Evropi in Avstraliji). V Sloveniji se je GartnerGroup uveljavil predvsem s storitvami RAS (Research & Advisory Services). Najvidnejše prednosti, ki jih nudi sodelovanje z Gart¬ nerGroup so: ■ Avtoritativnost neodvisnega partnerja, ki razpolaga z velikim intelektualnim kapitalom, ■ Dostop do največje svetovne raziskovalne mreže na področju spremljanja IT, ■ Neodvisno mnenje, ki kratkoročno in dolgoročno pod¬ pira odločitve o vaši IT in delu, ■ Omogočanje stalnega izobraževanja strokovnjakov in razširitev njihovega znanja, ■ Prihranek investicijskih sredstev s pomočjo informacij o tekočih gibanjih cen v svetu, ■ Preverjanje in kontrola ponudb in obljub dobaviteljev informacijske tehnologije, ■ Analiza informacij o ponudnikih in predvidevanje gibanj v prihodnosti, ■ Možnost pridobitve boljših pogojev pri pogajanju s po¬ nudniki v procesu nabave IT, ■ Ovrednotenje in izboljšave v planskih dokumentih s področja IT. V Sloveniji je trenutno včlanjenih 14 uspešnih podjetij in organizacij, ki s članstvom v GartnerGroup krepijo svojo informacijsko-tehnološko podporo osnovni poslovni dejav¬ nosti. Več informacij o podjetju Genis lahko dobite na spletu www.genis.si, po elektronski pošti info@genis.si, ali pa na sedežu podjetja Genis d.o.o., Tržaška 40, Ljubljana; telefon (061) 123 78 80. upombna\\^FORMAJ)KA 2000 - Posebna številka o IPMIT Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo, Štrekljeva 8, Ljublana Tel.: 061 177 86 93 061 177 86 94 Fax.: 061 168 18 18 IPMIT Institut za projektni management in informacijsko tehnologijo www.ipmit.si 2000 - Posebna številka upombncA NFOPM ATIKA Razvojni center IRC Celje d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14, Celje, Slovenija Tel.: +386 63 441 144 Fax.: +386 63 442 036 Email: info@rcc-irc.si WWW: http:/www.rcc-irc.si/ Proizvodni informacijski sistem Unior Zreče Matjaž Kač*, Milana Vindiš** UVOD V prispevku želimo predstaviti proizvodni informacijski sistem, ki je bil razvit na Razvojnem centru IRC Celje, d.o.o. (RC IRC) za potrebe upravljanja proizvodnje v družbi Unior d.d. iz Zreč. Pri razvoju so aktivno sodelovali strokovnja¬ ki obeh partnerjev. V tem sistemu so bila pri razvoju uporabljena razvojna orodja Oracle (Oracle Developer 2000 in Oracle Designer 2000). RC IRC je dolgoletno uveljavljeni ponudnik celovitih in delnih rešitev s področja informatike in informacijske teh¬ nologije. V Sloveniji ima mnogo referenc, zlasti v proizvod¬ nih podjetjih in poslovnih bankah. Zaposleni v RC IRC-u pri svojem delu tradicionalno osvajamo poglobljena znanja o vsebinskih in tehnoloških rešitvah poslovne informatike. Dolgoletne izkušnje, rezultate in pridobljena znanja smo združili s sodobnimi pristopi in zgradili aplikacijske rešitve, ki delujejo na različnih računalniških platformah. Svojim strankam ponujamo integrirane projekte s področja infor¬ matike, v katerih na osnovi lastnih izhodiščnih modelov, z uporabo najsodobnejših orodij stranki prilagodimo in uve¬ demo konkretnim poslovnim in proizvodnim okoljem prilagojene aplikacijske rešitve. Za doseganje teh ciljev smo svoj način dela, poslovno filozofijo in organiziranost pod¬ prli tudi z vzpostavitvijo sistema kakovosti in potrdili s pri¬ dobitvijo mednarodnega certifikata kakovosti s področja in¬ formacijske tehnologije ISO 9001/TicklT. Unior d.d. je največje podjetje kovinske industrije v državi. S svojimi proizvodi je prisoten na vseh kontinentih. Industrijski del družbe izvaža več kot 90 odstotkov svoje proizvodnje. V času intenzivne globalizacije, ki praviloma znižuje cene izdelkov in veča konkurenčnost na trgu, je Unior uspel nenehno povečevati izvoz in zadržati cene izdelkov pod svojo blagovno znamko. V ospredju prizade¬ vanj vseh zaposlenih je kakovost, kar dokazujejo tudi pri¬ dobljeni certifikati kakovosti ISO 9001 in še posebej zahtev¬ ni certifikati za avtomobilsko proizvodnjo, kot sta nemški QVS 9000 in francoski EAQF. NAMEN IN CIU PROGRAMSKE REŠITVE Proizvodni informacijski sistem, ki ga predstavljamo, je računalniški sistem, namenjen podpori proizvodnim funkci¬ jam v naših podjetjih. Je rezultat večletnih izkušenj pri izgradnji in implementaciji informacijskih sistemov sloven¬ skih podjetjih. Razvili smo ga v sodelovanju z uporabniki v skladu z razvojem računalniške tehnologije, komunikacij, zakonodaje, standardov, organizacije in informacijske kul¬ ture. Podpira značilnosti različnih tipov proizvodnje: * Mag. Matjaž Kač je svetovalec za informatiko v Razvojnem centru IRC Celje. ** Milana Vindiš je direktorica sektorja za informatiko v Uniorju, Zreče. m naročniška proizvodnja, ■ serijska proizvodnja, ■ sestavljanje komponent v celote, ■ projektna proizvodnja, ■ spremljajoče funkcije proizvodnji. Sistem vsebinsko podpira vse pomembnejše funkcije proiz¬ vodnje, kot so: ■ standardizacija ■ tehnološka priprava proizvodnje ■ operativna priprava proizvodnje ■ planiranje proizvodnje ■ spremljanje proizvodnje ■ kalkulacije prizvodnje ■ zagotavljanje kakovosti ■ obračun proizvodnje ■ analiziranje proizvodnje ■ ter povezave z ostalimi deli informacijskega sistema. VSEBINSKA ZASNOVA IN OBSEG PROGRAMSKE REŠITVE Osnovna značilnost sistema je vsebinska celovitost obravnavanja proizvodnih funkcij ter v povezavi z njim poslovanja podjetja v celoti. Navzven je sistem povezljiv z drugimi področji poslovnega informacijskega sistema, navznoter pa visoko integriran. Tako so na osnovi enkrat¬ nega vnosa zagotavljene celovite, pravilne in vsebinsko dovolj močne informacije na vseh ravneh in področjih poslovanja. Fleksibilnost in neodvisnost od formalne organiziranosti omogočata prilagajanje programskih rešitev zahtevam upo¬ rabnikov. Večina izvedbenih parametrov poslovanja je definiranih zunaj programske kode. Vsebinsko sistem sesta¬ vljajo posamezne funkcionalno zaključene celote, z mož¬ nostjo postopnega uvajanja, dograjevanja ali celo delne uporabe. Te so združene v naslednja aplikativna področja: ■ avtorizacija in aplikativni nadzor ■ skupni osnovni podatki ■ šifranti proizvodnje ■ delitvene enote (organizacijska struktura) ■ grupe del ■ delovna mesta in delovna sredstva ■ risbe ■ proizvodni elementi obravnave uporabna INFO-R M ATI KA 2000 - Posebna številka Razvojni center IRC Celje d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, Slovenija Tel.: +386 63 441 144 Fax.: +386 63 442 036 Email: info@rcc-irc.si WWW: http:/www.rcc-irc.si/ spremembe standardne karakteristike kontrolne metode standardi osnovne in ključne operacije skupine orodij in orodja sestavnice tehnološki postopki planiranje proizvodnje in ugotavljanje potreb priprava in razpis delovnih nalogov spremljanje proizvodnje (poročanje opravljenega dela) kalkulacije proizvodnje obračun proizvodnje analiziranje proizvodnje povezave z okoljem. Enotnost koncepta in širina zasnove pa zagotavljata infor¬ macijsko podporo tudi spremljajočim dejavnostim proiz¬ vodnje: ■ upravljanje kakovosti in podpora mednarodnim stan¬ dardom družine ISO 9000 ■ priprava in spremljanje vzdrževanja ■ varstvo pri delu. VSEBINSKE ZNAČILNOSTI REŠITVE V informacijskem sistemu so vgrajene osnovne funkcije razvoja, tehnološke in operativne priprave proizvodnje, spremljanja izvedbenih faz proizvodnje, ter zaključevanja proizvodnje s kalkulacijami, z analizami in obračunom. Po¬ leg njih je v sistemu vgrajenih še precej posebnih rešitev, ki so z vidika današnjih zahtev pri obravnavanju proizvod¬ nega področja normalna. Pomembnejša med njimi so: - Dinamična postavitev organizacijske strukture, podre¬ jenosti in nadrejenosti organizacijskih enot z vidika or¬ ganizacije, spremljanja stroškov proizvodnje ter njihovih pristojnosti. - Rezultati proizvodnje, ki jo podpiramo s tem sistemom, so lahko izdelki, polizdelki, tehnološki izdelki, storitve, orodja, delovni pripomočki in stroji. Tehnološki izdelek predstavljaja več enakih ali več različnih hkratnih izdel¬ kov in stranskih produktov. - V okviru enega delovnega naloga, kot osnovnega nosilca priprave in spremljanja proizvodnje lahko definiramo več odvisnih postavk. Z njimi omogočamo izdelavo namen¬ skih in odvisnih polizdelkov, orodij, dodelave in popravi¬ la. Z odvisnimi postavkami je omogočeno definiranje in spremljanje tudi kompleksnejših projektov. - Sistem omogoča obvladovanje sprememb naročnika in proizvajalca skozi celoten cikel proizvodnje (izdelki, polizdelki, orodja, tehnološki postopki, delovni nalogi in njihove postavke, poročanja, izročitve), njihovo vredno¬ tenje in povezovanje z okoljem. - S spremljanjem proizvodnje po šaržah (izdelki, polizdel¬ ki, materiali) je omogočena definicija šaržne politike, dodeljevanje šaržnih oznak ter s tem uporaba dovol¬ jenih šaržnih oznak kupca, ter povezovanje s šaržami izdelkov, polizdelkov in materialov. 2000 - Posebna številka - Spremljanje obdelovancev operacij po transportnih enotah proizvodnje ter s tem sledenje obdelovancev po transportnih enotah skozi vse proizvodnje do izročitve in odpreme izdelka. - Možnost definicije in uporabe več tehnoloških poti (os¬ novne in nadomestne tehnološke poti) v okviru enega te¬ hnološkega postopka in ene postavke delovnega naloga. S tem rešujemo težave zaradi izpadov strojev, povečujemo proizvodne zmogljivosti ter preko njih odpravljamo “ozka grla” proizvodnje. V povezavi s tehnološkimi potmi so omogočene cepitve in združevanja količin obdelovancev skozi vse operacije procesa proizvodnje. - V okviru iste postavke delovnega naloga je možno pre¬ razporejati delo na nadomestne stroje enake strojne skupine, ne da bi spreminjali tehnološke poti z mož¬ nostmi prevrednotenj časovnih normativov. - Podpora različnim načinom spremljanja opravljenega dela (individualno, krožno in skupinsko delo), ki vključuje spremljanje proizvedenih in porabljenih količin izhodnih in vhodnih proizvodnih elementov obravnave, obdelovancev po operacijah, strojih, orod¬ jih, delavcih, časov po operacijah, strojih in delavcih, zastojev in neproizvodnih časov po strojih in delavcih ter vrednotenja opravljenega dela, itd. - Definicija zahtev kakovosti na nivoju vhodnih in izhod¬ nih proizvodnih elementov obravnave (standardi) ter definicija (kontrolna tehnologija) ter spremljanje kako¬ vosti skozi vse faze proizvodnega procesa. - Predkalkulacije, kalkulacije in simulacije kalkulacij z upoštevanjem planiranih in dejanskih proizvodenj in porab, definiranih v sestavnicah, tehnoloških postopkih in postavkah delovnih nalogov z upoštevanjem veljav¬ nosti cenikov za termin izdelave kalkulacije. - Omogočeno je analiziranje proizvodnje po vseh ključnih parametrih ter obračun proizvodnje in nedovršene proizvodnje kot osnova za knjigovodsko vrednotenje proizvodnje. METODOLOŠKA IZHODIŠČA Poznavanje in obvladovanje tehnologije in možnosti njene uporabe postaja v hitro razvijajočem se svetu informatike so vse bolj ključnega pomena. Enako velja za razvoj us¬ trezne informacijske podpore naročnikom pri doseganju konkurenčnih prednosti na tržišču. Pri razvoju uporabljamo sodobne razvojne metode. Te so podprte z dolgoletnimi iz¬ kušnjami in z referencami usposobljenega osebja. Glede na področja dejavnosti RC IRC, ki zajema po¬ nudbo celovitih informacijskih projektov, tehnoloških reši¬ tev, prenove poslovnih procesov in svetovanje na področju poslovne informatike in informacijske tehnologije, uspo¬ sabljanje uporabnikov, servisiranje ter pomoč, je eden izmed ciljev razvoja v izdelavi modela poslovnega sistema oziroma v izdelavi modela poslovnega področja. Faze razvoja, kot sestavine v ogrodju informacijske podpore, v katerega so sicer povezane vse ključne kompo¬ nente, ki zadevajo razvoj, dobavo in vzdrževanje program- upombt tal NFORMATIKA 11 Razvojni center IRC Celje d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14, Celje, Slovenija ML ske opreme, prikazuje model življenjskega cikla program¬ ske opreme, ki je uveljavljen v RC IRC-u (povzeto po John Zachman, ISA Framework). Kot metodološka osnova izvedbenemu projektu je bila izdelana pripravljalna študija. Rezultat te faze projekta je bil: ■ model poslovnega sistema ■ model strategije poslovnega sistema (poslovni cilji, kritični faktorji uspeha, informacijske potrebe, glavni problemi, model organizacije in povezave z njimi) ■ model aktivnosti poslovnega sistema (začetna dekom- pozicija poslovnih funkcij) ■ začetni podatkovni model poslovnega sistema (osnovne entitete, povezave med entitetami, identifikacija os¬ novnih atributov) Tel.: +38663441 144 Fax.: +386 63 442 036 Email: info@rcc-irc.si WWW: http:/www.rcc-irc.si/ ■ začetna arhitektura informacijskega sistema (kompleti- ranje zahtev podanih skozi model poslovanja - pred¬ videna struktura aplikacij, lastništvo podatkov, podat¬ kovna distribucija). PRILAGAJANJE IN UVAJANJE REŠITVE Z VIDIKA PRENOVE IS Naše videnje in vedenje o problemu proizvodnje imamo vpeto v “izhodiščnem modelu” in “izhodiščni rešitvi” proiz¬ vodnega informacijskega sistema. Oba negujemo in dogra¬ jujemo glede na dolgoletne konkretne izkušnje iz naših različnih programskih rešitev v praksi (Aero, Cetis, Etol, Tim..). Proces uvajanja rešitve je lahko različen. Izhajamo lahko iz izhodiščne rešitve ali iz izhodiščnega modela. FAZA PODATKI (N) AKTIVNOSTI (kako) VSTOP IZDELAVA MODELA POSLOVNEGA SISTEMA IZDELAVA MODELA POSLOVNEGA PODROČJA Seznam (model) osrednjih entitet, pomembnih za poslovanje Seznam poslovnih funkcij in ključnih procesov m m EaKa Bisa - «l entitetni model poslovnega področja: entitete, atributi, relacije med entitetami MM MM saamiion mumsase • kontekstni diagram ♦ dekompozicija procesov poslovnega področja IZDELAVA IZVEDBENEGA MODELA T<«Lm->Im A relacijski model iffliili * struktura aplikacije (procedure) • definicija vmesnikov » uporabniški vmesnik iirisriipppr 0=3 t~3 IZDELAVA PROGRAMSKE OPREME Izdelavni test podatkovna baza testni podatki jgsj nJSi Isti: ®£3 ~ s a ki Ega, ra • delujoča aplikacija BI BI is« i-1 — S Issr TESTIRANJE IN UVAJANJE uglašena podatkovna baza &ijP :S OD as Bi^ 0 • delujoča aplikacija • integracija v okolno inform. strukturo VZDRŽEVANJE fci JTliTI — 123 123 spremenjena, uglašena podatkovna baza Si eJP m HB »» m • spremenjena delujoča aplikacija wporaforzfllNFORMATIKA 2000 - Posebna številka Razvojni center IRC Celje d.o.o.. Ulica XIV. divizije 14, Celje, Slovenija ML Ko izhajamo iz izhodiščne rešitve, poteka uvajanje po naslednjih sklopih aktivnosti: ■ namestitev izhodiščne rešitve ■ preverba izhodiščne rešitve z uporabniki ■ integracija v konsistenten podatkovni model ■ načrt realizacije posebnih zahtev ■ načrt povezav z obstoječim sistemom ■ izvedba posebnih oz. dodatnih zahtev v aplikacijah ■ prevzem podatkov iz obstoječih baz podatkov ■ organizacijske prilagoditve ■ uvedba aplikativnih rešitev ■ predaja v uporabo. PRISTOP K IZVEDBI PROJEKTA Fleksibilnost modelov omogoča prilagajanje in spremem¬ be rešitev v uporabi. S takšnim pristopom dosegamo us¬ trezno ravnotežje med potrebami organizacije in tehnološ¬ kimi možnostmi, ter pri tem, kar ni nepomembno, tudi ekonomsko sprejemljivost rešitve. V primeru prenove proiz¬ vodnega informacijskega sistema Unior smo izhajali iz izho¬ diščnega modela in definiranih zahtev naročnika ter v prak¬ si izvedli naslednje pomembnejše sklope aktivnosti: ■ Naročnikovo seznanjenje z izhodiščnim modelom in iz njega izhajajočih (obstoječih) rešitev v primerjavi z nje¬ govimi problemi in zahtevami. ■ Skupina (predstavniki naročnik-izvajalec) je oblikovala prilagojen model glede na zahteve in robne pogoje. Predvsem je bilo potrebno upoštevati povezave z drugi¬ mi sistemi. ■ Prilagojeni model smo transformirali v model sistem¬ skega oblikovanja in ga v fazah definicij dopolnili z iz¬ vedbenimi programskimi podrobnostmi. ■ Sledila je faza izdelave prototipne rešitve. Ta je omogo¬ čala praktično preverjanje celotnega proizvodnega in¬ formacijskega sistema in definicijo potrebnih korekcij aplikacijskega sistema. ■ Iz prototipne rešitve smo preko izvedbe potrebnih ko¬ rekcij in dopolnitev prešli v namestitev operativnega sistema. ■ Izvedli smo integracijski test z ostalimi sistemi in po¬ trebne transformacije podatkov iz opuščenih delov ter povezavo z obstoječim poslovnim delom sistema. OPERATIVNO UVAJANJE REŠITVE Glede na stanje definicij v dosedanjem informacijskem sistemu je bila odločitev uporabnika, da postavi nove teh¬ nološke osnove, ki bodo odraz dejanskega stanja v proiz¬ vodnji ter zahtev vgrajenih v nov proizvodni informacijski sistem. S tem ciljem je bilo potrebno definirati na novo stro¬ je, grupe del, operacije, sestavnice, tehnološke postopke. Operativno uvajanje končnih uporabnikov je bilo načr¬ tovano preko skrbnika sistema in ključnih uporabnikov za posamezna področja priprave in spremljanja proizvodnje, priprava tehnoloških osnov pa preko reprezentančnih teh¬ noloških opisov po naslednjih pomembnejših skupinah aktivnosti: Tel.: +386 63 441 144 Fax.: +386 63442 036 Email: info@rcc-irc.si WWW: http:/www.rcc-irc.si/ ■ uvajanje skrbnika za področje proizvodnje s pripravo in¬ frastrukturnih podatkov ter testiranjem celotnega cikla pri¬ prave in spremljanja proizvodnje po tipih proizvodnje ■ uvajanje ključnih uporabnikov za posamezna področja proizvodnje s pripravo reprezentančnih tehnoloških opisov za vse ključne skupine izdelkov ■ uvajanje končnih uporabnikov s pripravo tehnoloških osnov za posamezne izdelke ■ operativna priprava, razpis, spremljanje in zaključevanje proizvodnje. KLJUČNI DEJAVNIKI USPEHA Pomembnejši ključni dejavniki uspeha na področju pri¬ prave in spremljanja proizvodnje, ki so bili identificirani v pripravljalnih fazah projekta in so bili po oceni naročnika pogoj za doseganje poslovnih ciljev, so naslednji: ■ prilagoditev prodaji in proizvodnji različnih vrst izdelkov ■ pravočasnost in enakomernost naročil proizvodnji z definiranimi zahtevami kupca ■ pravočasna in kakovostna tehnična dokumentacija z vsemi informacijami potrebnimi za izvedbo proizvodnje ■ pravočasno in popolno definirane materialne potrebe kot osnove za naročanje ■ pravočasno naročanje proizvodnji, planiranje in termin- iranje proizvodnje ■ obvladovanje procesov proizvodnje in popolne infor¬ macije o lastnih procesih ■ zagotavljanje kakovosti v vseh fazah definicije, nastaja¬ nja kakovosti in uporabe v skladu z zahtevami standar¬ dov družine ISO 9000 ■ planiranje vzdrževanja in usklajenost s proizvodnimi plani. PRIČAKOVANE KORISTI Z uvedbo informacijskega sistema pričakujemo naslednje koristi: ■ racionalizacija poslovanja, doseganje prihrankov in ust¬ varjanje poslovnih prednosti ■ avtomatizacija postopkov in pospešitev obravnave poslovnih dogodkov ■ povečanje deleža tržno cenjenega, kreativnega dela proti rutinski administraciji ■ povečanje poslovne sprejemljivosti ■ povečanje obvladljivega obsega poslovanja ■ vzpostavitev konsistentne baze podatkov, kot zanesljive¬ ga vira podatkov za oblikovanje informacij pri poslov¬ nem odločanju ■ zagotavljanje ustrezne skupne informacijske podlage za poslovne obdelave in odločanja ■ realiziranje informatike po sodobnih konceptih ■ razvijanje znanja uporabe novih konceptov in tehnologij pri informacijski ekipi ■ uvajanje možnosti s poslovno politiko opredeljene gra¬ dacije stopnje decentraliziranosti informacijskega siste¬ ma. 2000 - Posebna številka uporabi jalNFORMATIKA tel.: 01 425 43 39 fax.: 01 251 40 87 e-mail: prodaja@iskra-com.si ' SKRA iKačunalniM CENTRALIZIRANO SHRANJEVANJE PODATKOV Milan Mekinda, Iskra Računalniki d.o.o., e-mail: mmekinda@iskra-com.si Povzetek Izredno hiter razvoj informacijskih tehnologih je močno povečal zahteve po bistveno večjih kapacitetah shran¬ jevanja podatkov in bistveno večjih hitrostih dostopa do podatkov. Izredno hiter razvoj Interneta, multimedijskih aplikacij, tehnologije elektronskih sporočil in drugih podatkovno intenzivnih aplikacij zahteva ustrezne rešitve shranjevanja, dostopa in upravljanja s podatki. V prispevku je podan pregled tehnologij in rešitev, ki ustrezno rešujejo problem učinkovitega shranjevanja podatkov. UVOD V vseh okoljih uporabe je stalno prisotna potreba po povečevanju prostora za shranjevanje podatkov. Pri doda¬ janju novih aplikacij ali povečevanju števila uporabnikov se takoj pojavi zahteva po povečanju prostora za shranjevanje podatkov. Tipično stanje pri večini uporabnikov je večje število strežnikov za različne aplikacije. Običajno so to strežniki različnih tipov enega proizvajalca ali celo različnih proizvajalcev. Običajno uporabniki pri investiciji zaradi manjše nabavne cene nabavijo strežnike s kapacitetami diskovnega polja, ki zadostuje le trenutnim potrebam. Zelo kmalu pa je zaradi vključevanja novih uporabni¬ kov ali novih aplikacij potrebno povečati diskovno polje na enem ali več strežnikov in dodajati nove strežnike. Razši¬ ritev diskovnega polja v heterogenem okolju strežnikov raz¬ ličnih tipov in proizvajalcev pa je zelo zahtevno in drago opravilo, ki zahteva tudi prekinitev delovanja in velike stroške izpadov. Uporabniki gradijo svoje omrežje strežnikov glede na potrebe postopoma. Vsak vgrajeni strežnik opremijo s svojim diskovnim poljem in s svojo enoto za varnostno shranjevanje podatkov (back up). Z večanjem števila strežnikov postaja tak sistem nepregleden, težko nadzorljiv in izredno zapleten za povečevanje kapacitet diskovnega polja in kapacitet za izdelavo varnostnih kopij. Rešitev je v konsolidaciji diskovnih polj posameznih strežnikov v skup¬ no diskovno polje in v konsolidaciji izdelave varnostnih kopij v posameznih strežnikih v centralni enoti za izdelavo varnostnih kopij. Sodoben pristop pri opremljanju strežnikov z diskov¬ nimi polji je ta, da v strežnike direktno vgradimo le toliko diskovega prostora, kot je potrebno za izvajanje program¬ ske opreme, ki teče na strežniku. Diskovni prostor, potreben za shranjevanje podatkov, pa organiziramo kot samostojno zunanje diskovno polje za enega ali več strežnikov. Ta pris¬ top omogoča bistveno enostavnejše in optimalnejše razšir¬ janje diskovnega prostora z naraščajočimi potrebami. DISKOVNA POUA SCSI Danes najbolj poznana in uporabna tehnologija povezo¬ vanja strežnikov z diskovnim poljem je tehnologija z vmes¬ nikom SCSI (Small Computer System Interface). Najso¬ dobnejša tehnologija SCSI Ultra-3/LVD omogoča prenos¬ ne hitrosti do 160 MB/s in razdalje med krmilnikom v strežniku in diskovnim poljem do 12m, ter priključitev do 15 diskovnih pogonov na en kanal SCSI. Kapacitete dis¬ kovnih pogonov v tej tehnologiji so danes 36GB. Ta so¬ dobna tehnologija SCSI omogoča gradnjo samostojnih dis¬ kovnih polj velikih kapacitet z velikimi dostopnimi hitrost¬ mi. Lahko gradimo fleksibilno samostojno diskovno polje za en strežnik ali kot skupno diskovno polje za več strež¬ nikov. Tako samostojno diskovno polje je možno enostav¬ no razširjati z dodajanjem novih diskovni pogonov. DISKOVNA POUA FIBRE CHANNEL Fibre Channel (FC) postaja sodoben industrijski standard za povezovanje strežnikov z diskovnimi polji. FC je visoko- sposoben povezovalni protokol, ki omogoča izredno visok nivo zanesljivosti, propustnosti in fleksibilnosti. Protokol FC je možno implementirati na bakrenih in optičnih vodnikih. Omogoča prenosne hitrosti lOOMB/s (200MB/s v full du- plex), priključitev do 126 diskovnih enot na razdaljah do 30m z bakrenimi vodniki, do 500m z multimode optičnim vodnikom in do lOkm s single mode optičnim vodnikom. Naprave FC komunicirajo med seboj na načine: point- to-point (direktne povezave), v zanki (FC Arbitrated Loop -FC AL) ali v omrežju (FC Fabric). Na FC AL lahko pri¬ ključujemo različne naprave (strežnike in diskovne pogone), skupaj do 126 naprav. FC Fabric je posebno omrežje FC sestavljeno iz stikal FC in povezovalnih vodnikov. Tehnologija Fibre Channel omogoča učinkovito grad¬ njo samostojnih diskovnih polj. Samostojno diskovno polje FC sestavlja procesorska enota s krmilnikom RAID in večje število razširitvenih diskovnih enot. Procesorska enota dis¬ kovnega polja FC in diskovni pogoni FC v razširitvenih upombiui\ NFOR M ATIKA 2000 - Posebna številka BBg BKRA Uk acunalnihi tel.: 01 425 4339 fax.: 01 251 40 87 e-mail: prodaja@iskra-com.si enotah so priključeni na zanko FC-AL. Maksimalno števi¬ lo diskovnih pogonov v takem diskovnem polju je 120. Kapaciteta posameznega diskovnega pogona je 36 GB. Torej je maksimalna kapaciteta diskovnega polja FC 4,3 TB. Strežnik povežemo z diskovnim poljem FC preko posebnega vmesnika s bakrenim vodnikom FC do proce¬ sorske enote diskovnega polja FC. Tehnologija FC omogoča fleksibilno izgradnjo skupne¬ ga diskovnega polja za enega ali več strežnikov. Razširjanje kapacitete diskovnega polja z dodajanjem FC diskovnih pogonov je zelo enostavno. Prednosti tehnologije Fibre Channel pred tehnologijo SCSI so predvsem: ■ večje prenosne hitrosti ■ večje kapacitete in enostavnejša razširljivost med delo¬ vanjem ■ večje oddaljenosti vodil, vodila ni potrebno zaključevati s terminatorji ■ večja fleksibilnost. NETVVORK ATTACHED STORAGE (NAS) NAS je visoko sposobna tehnologija centraliziranega shran¬ jevanja podatkov, katera uporablja aparaturno in program¬ sko opremo, ki optimizira specifična opravila servisiranja podatkov. Naprave NAS, imenovane “filers”, so speciali¬ zirani podatkovni strežniki, ki imajo vgrajen lasten poenos¬ tavljen real-time operacijski sistem. Izvajajo funkcije central¬ nega »filers« strežnika za uporabnike in strežnike, priklju¬ čene na lokalno računalniško mrežo (LAN) in prostorno računalniško omrežje (WAN). Strežnik NAS Filer je visoko optimiziran specializiran podatkovni strežnik za funkcije, ki jih običano izvajajo standardni aplikacijski strežniki, ki pa so bistveno manj učinkoviti kot specializirani “Filers” strežniki. Filers strežnike je možno enostavo priključiti na obstoječo LAN ali WAN računalniško omrežje in tako zelo enostavno razširiti podatkovne kapacitete oziroma je možno zelo enostavno konsolidirati (centralizirati) obstoječe diskovno polje, razdeljeno v večje število diskovnih polj po različnih strežnikih priključenih na LAN ali WAN omrežje. Uporabniki priključeni na LAN ali WAN omrežje imajo direkten dostop do diskovnega Filers polja brez potrebe vstopanja preko obstoječih strežnikov. Strežnik NAS Filers je sestavljen iz procesorskega dela in samostojnega diskovnega polja. Diskovno polje je lah¬ ko SCSI ali Fibre Channel. Sposobnejši strežniki NAS Fil¬ ers podpirajo vse poznane topologije računalniških mrež: Ethernet, Fast Ethernet, Gigabit Ethernet, FDDI, ATM. Strežniki NAS Filers imajo tudi vgrajen vmesnik (SCSI) za priključitev naprav za izdelavo varnostnih kopij (back up). To omogoča centraliziran back up direktno iz centralnega diskovnega polja mimo računalniške mreže. Tako je možno doseči bistveno večje hitrosti (krajše čase) back-up. 2000 - Posebna številka Na trgu so dostopni strežniki NAS Filers različnih kapa¬ citet in tehnologij za različno zahtevna okolja. Od najmanj¬ ših za okolja delovne skupine kapacitet do 100 GB v SCSI tehnologij pa do najsposobnejših v tehnologije Fibre Chan¬ nel kapacitet do nekaj TB. S strežnikom NAS Filers lahko realiziramo tudi funkci¬ jo back-up strežnika. V tem primeru je strežnik sestavljen iz specializiranega procesorskega dela z ustrezno program¬ sko opremo in napravo za back-up (tračna DLT enota). Tak back-up strežnik lahko priključimo kjerkoli na LAN ali WAN omrežje in na zelo enostaven način implementiramo back-up funkcijo. V zelo zahtevnih okoljih v katerih želimo centralizirati diskovno polje več zmogljivih strežnikov, zgradimo poseb¬ no visoko sposobno lokalno mrežo Giga Ethernet (Gigabit Ethernet Switch) za povezavo strežnikov s strežnikom NAS Filers. Tako dosežemo zadovoljive hitrosti dostopa strež¬ nikov do skupnega centralnega diskovnega polja. STORAGE AREA NETVVORK (SAN) Tehnologija SAN in ustrezne rešitve omogočajo zelo učinkovito konsolidacijo (centralizacijo) podatkovnega prostora in izredno učinkovito izvajanje centraliziranega varnostnega kopiranja (back up). SAN je posebno omrežje zasnovano na tehnologiji Fibre Channel in omogoča učinkovito povezovanje strežnikov z napravami za shra¬ njevanje podatkov (centralno diskovno polje) in napravami za centralno varnostno kopiranje - back up. Omrežje SAN sestavljajo stikala Fibre Channel in povezovalni kabli. Omrežje SAN imenujemo tudi FC Fabric. SAN je posebno samostojno omrežje, ki ne obremenjuje prometa na omrežju LAN ali WAN. Omrežje SAN je zelo fleksibilno in gaje možno enostavno razširjati. Možno gaje krajevno dis- locirati na več lokacij, oddaljenih med seboj do lOkm. Dis¬ locirani deli omrežja SAN so povezani z optičnimi kabli. Na ta način lahko zaradi varnosti realiziramo zrcaljenje disk¬ ovnega polja na oddaljeno lokacijo. Strežniki so priključeni na omrežje preko vmesnikov FC in z bakrenimi ali optičnimi povezovalnimi kabli. Na omrežje SAN priključimo centralno diskovno polje Fibre Channel, ki je lahko sestavljeno iz enega ali več os¬ novnih diskovnih polj Fibre Channel. Kapaciteta takega centralnega diskovnega polja je lahko nekaj 10TB. Disk¬ ovno polje FC povežemo z omrežjem SAN (na stikalo FC) z optičnim kablom. Centralno diskovno polje SAN je zelo fleksibilno. Ka¬ paciteto je možno enostavno razširjati z dodajanjem disk¬ ovnih pogonov FC med delovanjem. Sistem SAN je zelo zanesljiv, vse kritične komponente sistema so podvojene. Na omrežje SAN lahko priključimo centralno napravo (npr. tračno knjižnico) za izdelavo varnostnih kopij (back up). Če ta naprava, ki ima običajno priključek SCSI, nima upombna\ NFORM ATIKA 15 tel.: 01 425 43 39 fax.: 01 251 40 87 e-mail: prodaja@iskra-com.si ISKRA nkačunalnilii vgrajenega vmesnika Fibre Channel, potem SCSI back-up napravo povežemo z omrežjem SAN (na FC Svvitch) pre¬ ko FC/SCSI Bridge. Na omrežje SAN lahko priključimo več back-up naprav. Tako omrežje omogoča bistveno večje hitrosti (krajše čase) back-up. Tehnologija SAN omogoča izvedbo rešitve “Disaster Recovery”. Centralno diskovno polje in centralno back-up napravo lahko podvojimo na oddaljeni varni lokaciji, da v primeru naravne katastrofe (potres, povodenj) ali nesreče (požar), ki bi uničil centralno lokacijo uporabnika, nadal¬ juje delo v celoti na rezervni lokaciji. Če je rezervna lokacija bližja od lOkm, potem enostavno SAN omrežje z optičnim kablom razširimo na rezervno lokacijo. V primeru, da je rezervna lokacija oddaljena več kot lOkm, ni možna razširitev omrežja SAN na rezervno lokaci¬ jo. V tem primeru zgradimo na rezervni lokaciji svoje omrežje SAN. Obe omrežji pa povežemo preko komuni¬ kacijskega strežnika in omrežja WAN. Posebna programs¬ ka oprema omogoča repliciranje podatkov centralnega podatkovnega polja na osnovni lokaciji v centralno podat¬ kovno polje na rezervni lokaciji. Ta programska oprema prenaša preko omrežja VVAN vse spremembe v podatkov¬ ni bazi osnovne lokacije in ažurira (replicira) podatkovno bazo na rezervni lokaciji. Na podoben način lahko preko omrežja VVAN realiziramo zrcaljenje podatkovne baze na oddaljeno lokacijo. ZAKLJUČEK Sodobna tehnologija Fiber Channel in arhitektura NAS ter SAN omogočajo učinkovito in zanesljivo gradnjo central¬ iziranih podatkovnih baz in implementacijo učinkovitih reš¬ itev izdelave varnostnih kopij (back-up). Te rešitve bodo omogočile še hitrejši razvoj in uporabo sodobne infor¬ macijske tehnologije. Podjetje Iskra Računalniki d.o.o. nudi uporabnikom celovite rešitve in tehnološko najsodobnejšo računalniško in komunikacijsko opremo. Sodelujemo s tehnološko vodilnimi svetovnimi proizvajal¬ ci: Dell Computers, Fujitsu-Siemens, Siemens, 3COM, Cisco, Digi International, Multitech, Asuscom, Microsoft, Novell, Quantum, Plasmon, ATL in drugimi. V Sloveniji imamo preko 1000 uporabnikov, pri katerih imamo instaliranih preko 10.000 računalniških sistemov in preko 100 različnih računalniških omrežij. Naše podjetje je kvalificirani dobavitelj za državne institucije javna podjetja. Naše najpomembnejše rešitve, ki jih lahko uspešno in kvalitetno ponudimo so predvsem: dostop do interneta in intraneta, oddaljeni dostop, Voice over IP (VolP), centralizirano shranjevanje podatkov. Največjo pozornost pa posvečamo sodelovanju z našimi uporabniki. Z najpomembnejšimi uporabni¬ ki imamo vzpostavljene odlične poslovne odnose v obliki ustreznih vzdrževalnih pogodb, ki oprede¬ ljujejo aktivnosti vzdrževanja in tehnične podpore računalniške in komunikacijske opreme ter rešitev uporabnikov. 16 upombnal NFOR M ATIKA 2000 - Posebna številka _ ® iTIFCP RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.0.0. Moškričeva ul. 39, 1000 Ljubljana Tel.: 061/1425313 Fax.: 061/1424328 E-mail: info@maop.si Elektronsko poslovanje in podpora poslovanju v celotni oskrbovalni verigi sta temeljito spremenila potrebe po poslovni informatiki. Informacijski sistem, ki je zasnovan komponentno, omogoča hiter in dostopen prehod na elektronsko poslovanje. Aplikacije, zgrajene na komponentni arhitekturi, omogočijo možnost hitrega prilagajanja vašim specifičnim željam. V podjetju MAOP smo združili napredno slovensko in tuje znanje in ponujamo učinkovit prehod v elektronsko poslo¬ vanje. O PODJETJU MAOP, Vaš partner v informatiki: ■ Revizija in prenova informacijskih sistemov ■ Svetovanje pri postavljanju informacijskih sistemov ■ Izdelane rešitve ■ Izdelava rešitev po naročilu ■ Vzdrževanje in pomoč pri uporabi informacijskih sis¬ temov MAOP računalniški inženiring d.o.o. je podjetje z več kot desetletjem izkušenj pri prenovi poslovnih procesov ter izgradnji, implementaciji in vzdrževanju učinkovitih infor¬ macijskih sistemov. Združili smo dolgoletne izkušnje, kakovost in najso¬ dobnejšo tehnologijo ter razvili aplikacije MCR, ki skupaj celovito podpirajo na preizkušenih temeljih vsa področja poslovnega informacijskega sistema. MAOP trži in uvaja rešitve podjetja IFS Industrial & Fi¬ nancial Systems, najhitreje rastočega podjetja s področja ce¬ lovitih informacijskih sistemov (ERP) na svetu. Pomemben del naše aktivnosti obsega tudi vzdrževanje in podporo poslovnim partnerjem pri uporabi aplikacij. Nji¬ hove želje in zahteve so naše vodilo pri nadaljnjem razvo¬ ju rešitev. Leta 1996 smo kot prva slovenska programer¬ ska hiša zadostili zahtevnim pogojem in prejeli certifikat za sistem kakovosti po ISO 9001 standardu za izdelavo, doba¬ vo, uvajanje in vzdrževanje programske opreme. V našo dejavnost sodijo tudi storitve s področja revizije informa¬ cijskih sistemov, računovodstva, uvajanja kontrolinga. MAOP trži svoje rešitve in storitve podjetjem in javni upravi v Sloveniji in tujini. Pri svojem delu dajemo poudarek kakovosti, sodelovanju z uporabniki in notranji povezano¬ sti rešitev ter dobri povezanosti z zunanjim okoljem. REVIZIJA IN PRENOVA Na tržišču in v zakonodaji se dogajajo hitre spremembe. Tudi razvoj računalniške opreme vodi k pomembnim premikom v možnostih in potrebah. Ali je vaš informacijski sistem še dovolj stabilen, učinkovit? Ali daje dovolj zanesljive in ustrezne podatke? Nudimo vam izvedbo revizije in izmerimo utrip vašega sistema. Tako dobite v roke tehtne argumente, ki jih po¬ trebujete pri odločitvah. Hkrati pa ste tudi opozorjeni na šibke točke, kjer sistem ni v skladu z zakonodajo in kje so podatki neustrezni ali celo netočni. Če pa je potrebna prenova informacijskega sistema, vam lahko ponudimo kvalitetne standardne rešitve, ki jih ob podpori in svetovanju izkušenih strokovnjakov učinkovito vpeljemo v življenje tako, da pri tem povzročimo čim manj motenj v poslovanju. Vsak sistem je nekaj posebnega, zato ima tudi posebne zahteve do informacijskega sistema. Naše standardne rešit¬ ve so fleksibilne in omogočajo veliko nastavljivost. Vendar le do tiste mere, ki še zagotavlja učinkovitost. Mnoge poseb¬ nosti je smiselno tudi kot take upoštevati in posebej dogra¬ diti. Analiza obstoječega stanja, predlog rešitve in potrebnih dopolnitev ter načrt prenosa obstoječih podatkov v novi sistem so koraki, s katerimi želimo vnaprej odkriti ključne točke, kjer bi lahko prišlo do problemov in se pripraviti nanje. Pri tem uporabljamo sodobno orodje Promatis IN- COME za analizo poslovnih procesov, s katerim pripravi¬ mo dokumentiran predlog, na osnovi katerega se lahko odločite in izbirate najboljšo varianto. Kasneje lahko s sis¬ temom Promatis VVorkflovv zagotovimo podporo toku dela v vašem podjetju. SVETOVANJE IN PODPORA Naš cilj je postati vaš dolgoročni partner v informatiki. Želimo, da se naš poslovni odnos ne zaključi ob prevzemu nameščenega izdelka, temveč se nadaljuje s trajnim sode¬ lovanjem. Tako vam nudimo razpoložljivost svojih stro¬ kovnjakov za pomoč pri uporabi programa in razreševan¬ ju problemov, ki jih prinese čas. Za vsakega partnerja določimo osebo, ki skrbi za učinkovito in usklajeno poslovanje z vami. Sistematično zbiramo vaše pripombe in želje ter analiziramo težave. Tako dobivamo dragocene informacije o tem, kje so po¬ trebne dopolnitve in izboljšave. Pregled nad velikim številom uporabnikov in neposredni stiki nam dajejo osno¬ vo, da znamo na vsebinske probleme pogledati tudi s praktičnega vidika in med možnimi variantami predlagati tisto, ki se je v sorodnih primerih najbolje obnesla. Redno spremljamo spremembe zakonodaje in pripravljamo ažurne verzije programov. Upoštevamo pa tudi vaše želje in pripravljamo dopolnitve ter prilagoditve vašim poseb¬ nostim. 2000 - Posebna številka uporabnalNFORMATIKA mrap. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.0.0. Moškričeva ul. 39, 1000 Ljubljana Tel.: 061/1425313 Fax.: 061/1424328 E-mail: info@maop.si MCR - MAOP CELOSTNE REŠITVE Celota ali deli? Informacijski sistem kot celota je praktično neizvedljiv projekt, ki gotovo nima konca. Infor¬ macijski sistem iz koščkov pa je razdrobljen, nepovezan, neučinkovit in nepregleden. S konceptom MCR - MAOP celostne rešitve smo ubrali srednjo pot in izkoristili prednos¬ ti obeh skrajnosti. avtorski honorarji komercialni šifranti plačilni promet ■ tečajnice l S® dokumentov obresti ftmmRtn******" rntemet izmenjav | poslov* irt/e z .^o tov/no upombna\UFORMAT\KA 2000 - Posebna številka mrap* RAČUNALNIŠKI INŽENIRING D.0.0. Moškričeva ul. 39, 1000 Ljubljana Tel.: 061/1425313 Fax.: 061/14 24 328 E-mail: info@maop.si Informacijski sistem smo sestavili iz posameznih izdel¬ kov, ki pa temeljijo na krepki osnovi skupnih objektov. Izdelki lahko delujejo samostojno, če pa jih uporabljate več, se med seboj smiselno in celovito povezujejo. Vsebinsko izdelki pokrivajo posamezne poslovne funkcije vašega procesa. Kupite in vzdržujete samo tiste izdelke, ki jih pri vas potrebujete. Vsak dodatni izdelek pa je sestavljen tako, da se podatki smiselno pretakajo in niso potrebni večkratni vnosi. Ponekod pa se podatki namenoma ne izmenjujejo avtomatično. Tako naredite prenos podatkov iz kadrovske evidence v obračun plač samo enkrat mesečno. Tako v obračunu upoštevate podatke, ki so veljali na neki dan, čeprav so v kadrovski službi za tem še pridno vnašali spre¬ membe. Tudi prevzem temeljnic v glavno knjigo, ki jih avtomatično pripravljajo v raznih segmentih poslovnega sistema, ne poteka avtomatično, ampak omogoča kontro¬ lo in pregledovanje odgovornih oseb pred prenosom. Res pa je, da vsi izdelki uporabljajo iste skupne objekte. To so skupni šifranti, pa tudi cele aplikacije, kot sta na pri¬ mer plačilni promet, tečajnica, obračun obresti in pogodbe. S takim pristopom smo dosegli, da lahko uporabnik dela na enak način z istimi podatki, kjerkoli jih uporablja. IFS IN APLIKACIJE Aplikacije IFS so sestavljanka več kot petdesetih spletnih poslovnih aplikacij za izboljšanje poslovnih procesov v sred¬ nje velikih in velikih podjetjih. Aplikacije vključujejo splet¬ no trgovino, management stikov s kupci ter veliko kompo¬ nent za poslovne transakcije preko interneta. Komponentna tehnologija omogoča enostavno dodaja¬ nje komponent elektronskega poslovanja ali ERP funkcional¬ nosti ter povezave rešitev z rešitvami drugih ponudnikov. Švedsko podjetje IFS je najhitreje rastoče podjetje med večjimi ponudniki poslovnih aplikacij. Podjetje ima več kot 3200 zaposlenih in 3000 kupcev. IFS Aplikacije se proda¬ jajo v 38 državah po vsem svetu. Med večjimi uporabniki so tudi: Volvo, NEC, Akzo Nobel, Caterpillar, Saab, Nikon, Kimball, AlliedSignal, Ericsson, International Paper, Sund- strand Corporation, Rover, ... Komponentni pristop ima veliko prednosti za uporab¬ nike. Sisteme lahko implementirajo korakoma na kontro¬ liran način in določajo prioriteto najpomembnejšim poslovnim funkcijam. Oblikovanje uspešnega elektron¬ skega poslovanja lahko pomeni uvajanje sprememb in izboljšav v obstoječe poslovanje. Pri MAOP-u Vam bomo s povezavo slovenskega in tujega znanja pomagali pri realizaciji Vaših usmeritev. .. i I IFS SeKtrariiSte pestovanje IFS FOUNDATION 1 -Temelj 2000 - Posebna številka uporabna INFOR MAT IKA Namen vsakega projekta razvoja programske opreme je izdelava kvalitetnih rešitev v dogo¬ vorjenem roku in predvidenih finančnih okvirih. V številnih podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstnimi projekti, se srečujejo s proble¬ mom komunikacije in pretoka informacij med naročnikom, analitiki, člani razvojne sku¬ pine in skupino za zagotavljanje kakovosti. Marand v sodelovanju s podjetjem Rational Softvvare ponuja orodja in storitve za celovito podporo procesa razvoja programske opreme: Rational Suite AnalystStudio Analiza programske opreme bo učin¬ kovitejša s pomočjo orodij za upravljanje z zahtevami, modeliranjem z UML ter pripomočkov za vodenje in spremljanje sprememb v programski opremi. Rational 9 the e-development company™ Rational Suite DevelopmentStudio Razvoj programske opreme bo učinkovitejši s pomočjo orodij za modeliranje z UML, rešitev za skupinsko delo in orodij za odkrivanje, beleženje in spremljanje napak. Rational Suite TestStudio, PerformanceStudio Testiranje programske opreme bo učinko¬ vitejše na račun orodij za avtomatsko testiranje funkcionalnosti, zanesljivosti, zmogljivosti ter učinkovitosti sistema. Dodatne informacije o izdelkih podjetja Rational in naših svetovalnih storitvah so vam vedno na voljo na naslovu www.marand.si ali po elektronski pošti na info@marand.si. MARAND Napredna računalniška Iliča Marand d.o.o., 1000 Ljubljana, Cesta v Mestni log 55, tel.: 01/283-33-77, fax: 01/283-33-88, internet: http://www.marand.si 2000 Maribor, Gospejna ulica 14-16, tel.: 02/229-72-22, fax. 02/229-73-33 3000 Celje, Aškerčeva 15, tel.: 03/544-11-00, fax: 03/544-10-91 mobitel BLOVEISISK? OPe^ATSBR SMfVIT B, OBM http://www.mobitel.si WWW postaja MMM Mobitel in nove tehnologije Tako kot je internetni protokol zaznamoval razvoj sodobnega sveta v preteklem desetletju ali dveh ne le v teh¬ nološkem, pač pa tudi v sociološkem in komunikološkem pogledu, utegne protokol WAP zaznamovati prihod¬ nje desetletje ali dve. Najbolj drzni (in v mobilnih telekomunikacijah je lahko biti drzen) napovedujejo, da bo število uporabnikov protokola WAP naraslo na milijardo! Protokol se je pojavil lani kot ena najpomembnejših novosti svetovnega kongresa GSM v Cannesu, letos pa kot gobe po dežju že rastejo tudi njegove aplikacije, vedno več je portalov, ponudniki vsebine segajo na vsa mogoča področja (imajo tudi posebne rešitve za štu¬ dente, ki s pomočjo WAP-a lahko na preprost način izvejo odgovore na izpitna vprašanja), ogromno je nas¬ tavkov elektronskega poslovanja. Slovenija tokrat ne zaostaja. Protokol VVAP bo družba Mobitel vključila v svojo ponudbo že v nekaj mesecih. Naša država bo tudi med prvimi, ki bo sodelovala pri razvoju tretje generacije sistemov mobilnih telekomunikacij. UMTS (univerzalni sistem mobilnih telekomunikacij) bo družba Mobitel implementirala skupaj z vodilnim svetovnim proiz¬ vajalcem telekomunikacijske opreme, švedsko korporacijo Ericsson. Če smo bili pri uvedbi sistema GSM med zadnji¬ mi v Evropi, bomo pri prehodu na UMTS zagotovo med prvimi. Vendar pa je do tja še razmeroma dolg korak. Sedanje hitrosti prenosa podatkov v mobilnih telekomunikacijah ne presegajo 9,6 kbitov na sekundo, v sistemu UMTS pa bodo znašale že do 2 Mbita na sekundo. Jasno je, da bo prehod iz druge v tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij zvezen. Poglejmo ga nekoliko podrobneje. Začelo se bo s protokolom WAR.. Čeprav protokol VVAP (Wireless Application Protokol) v obstoječi GSM sistem sploh ne bo posegel, bo vsekakor pomenil prvo in nadvse pomembno prelomnico v upora- WAP Nivo aplikacije Okolje brezžičnih aplikacij (WAE) Nivo seje Brezžični protokol seje (WSP) Izvršilni nivo Protokol za brezžično transakcijo (WTP) Varovalni nivo Varovalni nivo brezžičnega transporta (WTLS) Transportni nivo Brezžični datagram protokol (WDP) Nosilec I GSM IS-136 1* CDMA |1 PHS ]l Itd. | _ L_ 'L _ j L _ Ji. _ IL_I bi mobilnega telefona pri nas. Prinesel bo mnoge nove storitve, močno povečal možnosti uporabe ter po pričako¬ vanjih doživel tak uspeh, kot ga je pred leti zabeležil inter¬ netni protokol. Deloval bo v obstoječem GSM sistemu in bo za transport podatkov po GSM omrežju uporabljal kompre- siran binarni prenos. Njegove prednosti ležijo v optimalnem izrabljanju maj¬ hnih ekranov in omogočanju enostavne navigacije. Upor¬ abniki lahko tako preko novih terminalov (npr. Nokia 7110, Ericsson R320. Motorola Timeport L7389, Samsung SGH- 800...) na dvo- ali trovrstičnem zaslonu brez težav brskajo po prilagojenih spletnih straneh. Za to skrbi tudi 5 osnovnih nivojev: osnovni transportni nivo, ki nudi storitve zgornjim nivojem (WDP- VVireless Datagram Protocol), drugi nivo, ki skrbi za verodostojnost in varnost podatkov (WTLS - VVireless Transport Layer Security), nivo, ki spaja podatk¬ ovne elemente ter skrbi za transakcijo (WTP - VVireless Transaction Protocol), nivo, ki skrbi za organizirano izmen¬ javo podatkov med uporabnikom in strežnikom (VVSP - VVireless Session Protocol) ter nivo, ki določa ogrodje za aplikacije, namenjene mobilnim telefonom (VVAE - VVire¬ less Application Environment). Za delovanje protokola je bilo dosedanji infrastrukturi potrebno dodati poseben VVAP Gateway ter VVAP strežnik, na katerem bodo tekle VVAP aplikacije. Povezava mobilne¬ ga omrežja z Internetom poteka po naslednjem postopku: WTA (VVireless Telephony Application) strežnik uporabni¬ ku dostavlja ponujene vsebine mobilnega operaterja. VVAP Gateway pa deluje kot stična točka med mobilnim omrež¬ jem in Internetom oz. intranetom, torej uporabnikom pre¬ ko kateregakoli IP nosilca, SMS ali USSD omogoča dostop do VVAP vstopne točke. Do VVVVVVAVAP strežnika pa vsak posameznik dostopi preko v mobilnem terminalu vgrajene¬ ga brskalnika. Taka infrastruktura omogoča široko paleto aplikacij. Vodilne in najzanimivejše med njimi vsekakor predstavljajo potrebe po hitrem nakupu npr. darila med zasedenim delavnikom ali hitri finančni transakciji, npr. plačevanje računov, trgovanje na borzi ali prenašanje denarja med 2000 - Posebna številka uporab) id N FO R M AT IKA mobitel SLOVENSKI OPERATER MMT & OBIV? http://www.mobitel.si bančnimi računi. Z WAP-om in s tem elektronskim bančništvom bo vse to postalo del realnosti. Družba Mobitel bo protokol VVAP slovenskim uporab¬ nikom ponudila predvidoma v nekaj mesecih. Uporabniki bodo imeli preko Mobitelovega strežnika wap.mobitel.si kmalu dostop do zabavnih in informativnih vsebin na VVAP spletnih straneh. Ponudba slednjih je odvisna predvsem od ponudnikov storitev na Internetu, možnosti pa je vsekakor več kot dovolj: poleg novic, finančnih in vremenskih infor¬ macij, imenikov, mobilnega nakupovanja in bančništva še informacije, ki zadevajo prosti čas, potovanja, rumene stra¬ ni itd. Izpopolnjena kartica SIM in navidezna omrežja Elektronsko poslovanje preko mobilnega telefona bo še olajšala nova, izpopolnjena kartica SIM, ki bo na slovensko tržišče prišla v prvi polovici tega leta. Tako imenovani SIM Aplication Toolkit, ki v novo kartico prinaša dodatne spre¬ menljive menije in je primeren za GSM terminale generacije 2 +. S pomočjo sistema različnih menijev bo uporabnikom poenostavil uporabo dodatnih storitev, na primer GSM M@ila, SMS Infa, sčasoma pa še storitev s področja elek¬ tronskega poslovanja. Prilagoditi si bo možno tudi strukturo menijev, na primer tako, da bo eden namenjen domači uporabi, drugi pa poslovni. Navidezna mobilna omrežja Predvsem za poslovne uporabnike bo zanimiva tehnološ¬ ka rešitev, imenovana navidezno zasebno mobilno omrežje (Mobile Virtual Private Netvvork), ki bo posamezni orga¬ nizaciji omogočila najrazličnejše prilagoditve, narejene posebej glede na njene telekomunikacijske po¬ trebe. V okviru navidezne¬ ga mobilnega zasebnega omrežja bo možno omejiti dohodne in odhodne klice, druge člane omrežja klicali po internih številkah (in seveda po nižjih cenah, ne glede na to, kje se bodo v danem trenutku nahajali) in še in še. Storitev bo Mo¬ bitel uporabnikom ponud¬ il v letu 2000. Tehnologija GPRS - stopnica do tretje generacije Toliko o vsebini. Kaj pa hitrost prenosa podatkov? V svoji centrali je Mobitel že priklopil tehnologijo HSCSD (High Speed Circuit Switched Data), ki začenja pot prehoda v tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Ta posebna tehnologija bo omogočila prenos podatkov s hitrostjo do 38,4 kbitov na sekundo oziroma štirikrat hitreje, kot smo bili vajeni doslej. Vsi svetovni operaterji, ki imajo v svojem omrežju tehnologijo druge generacije sistemov GSM, danes to počnejo s hitrostjo 9,6 kbitov na sekundo. Ker pa omenjena tehnologija zahteva tudi prilagojene GSM aparate, bo Mobitel njene prednosti na tržišču ponudil, ko bodo na voljo tudi ustrezni telefoni. Se hitreje se bodo podatki prenašali z uvedbo njene naslednice, tehnologije GPRS (General Packet Radio Ser¬ vice), ki bo podatke prenašala v paketih in bo Mobitelovim naročnikom predvidoma na voljo v naslednjem letu. Podat¬ ke bodo lahko prenašali s hitrostjo do 115 kbitov na sekun¬ do, torej z enako hitrostjo kot je to sedaj možno preko sta¬ cionarnih ISDN priključkov. Multimedijske aplikacije preko mobilnega telefona Prihajajoči sistem UMTS bo omogočil izjemno visoke hitrosti prenosa podatkov preko mobilnega telefona: vse¬ bine ne bodo več omejene na preproste tekstovne infor¬ macije, ampak bo možno preko mobilnega telefona upo¬ rabljati različne multimedijske aplikacije. In to ni več daleč. Konec lanskega leta je bil zaključen postopek standardiza¬ cije in izdane so bile prve licence za operaterje UMTS. Že v prihodnjem letu bo na Japonskem začelo delovati prvo omrežje UMTS, v Evropi pa se bo to zgodilo predvidoma leta 2002. Storitve bodo zelo kmalu na voljo tudi sloven¬ skim uporabnikom. uporabna\ NFORM ATIKA 2000 - Posebna številka KRAFTtWERK http://www.posta.si e-pošta: info@posta.si Majhna pozornost, veliko presenečenje. Te prekrasne vrtnice in še veliko drugih dodatkov bo dalo vašemu LX telegramu poseben čar. Seznam vseh LX telegramov in dodatkov najdete na vseh poštah in v Telefonskem imeniku Slovenije. KJ POSTA SLOVENIJE PRIS Inženiring, d.o.o.. Dunajska 129, Ljubljana tel. (01) 589 64 41 fax: (01)589 64 64 E-mail: pris@pris-inz.si 1 Predstavitev podjetja PRIS Inženiring je specializirano podjetje za prenovo poslovnih procesov ter načrtovanje in gradnjo infor¬ matike. Ustanovili so ga strokovnjaki podjetja PRIS, podjetje za projektiranje informacijskih sistemov in inženiring p.o., ki že od leta 1987 uspešno uvajajo in uporabljajo lastna sodobna metodološka izhodišča in informacijska orodja na tem področju. Podjetje se ukvarja tako s svetovalno dejavnostjo kot tudi z inženiringom, ki zajema prenovo poslovnih procesov, načrtovanje in izvedbo baz podatkov in razvoj ter uva¬ janje programskih rešitev. 2 Pristop k izvedbi projekta informatizacije poslovanja s pomočjo standardiziranih programskih rešitev Projekt prenove informatike ob uporabi standardiziranih uporabniških programskih rešitev mora potekati v večji ali manjši meri v povezavi ali celo v okviru projekta prenove poslovnih procesov. V nadaljevanju podajamo pregled vse¬ bine in poteka projekta prenove in informatizacije poslo¬ vanja, katerega rezultat so, med drugim, tudi programske rešitve. Projektne faze so naslednje: ■ načrtovanje projekta ■ snovanje prenove ■ priprava prehoda ■ izvedba. 2.1 V fazi načrtovanja projekta opravimo splošne ak¬ tivnosti v zvezi s postavitvijo projekta in projektnega tima, opredelimo področje, cilje in pričakovane rezultate prenove in pridobimo podporo vodstva podjetja. Projekt in njegove možnosti izvedbe ocenimo s tehničnega, ekonomskega, strateško političnega in kadrovsko psihološkega stališča. Skratka, v tej fazi opredelimo področje prenove (procese in postopke) ter ocenimo in zagotovimo za to potrebne vire. 2.2 Faza snovanja prenove se prične z načrtovanjem (taktičnim), ugotavljanjem obstoječih poslovnih postopkov in možnih pristopov k prenovi. V tej fazi se člane projekt¬ nega tima, katerega se običajno razširi z dodatnimi izvajalci posameznih nalog, pripravi na spremembe in zagotovi nji¬ hovo podporo in aktivno sodelovanje. Pri tem je ključna ugotovitev glavnega uporabnika nove rešitve in zagotovitev njegove vodilne vloge na projektu. Projektni tim in vse iz¬ vajalce seznanimo z metodološkimi izhodišči, metodami in tehnikami dela na projektu. Izdelamo poslovni model, ki na nivoju aktivnosti opredeljuje trenutno izvajanje poslovne¬ ga procesa. Podrobneje, v smislu ciljev in možnosti prenove obravnavanega poslovnega procesa, izdelamo tehnološka, ekonomska, strateško politična in kadrovsko psihološka izhodišča, opredeljena v predhodni fazi. Izdelamo predlog prenove in taktični načrt prehoda (naslednje faze prenove). 2.3 V fazi priprave prehoda se posvetimo vprašanju, kako izvesti želene spremembe, za katere smo se odločili v pred¬ hodni fazi. Največkrat je ta faza pogojena z možnostmi uporabe sodobne informacijske tehnologije in na trgu upombmA NFOPM ATIKA razpoložljivih in primernih standardiziranih programskih rešitev in ustreznih referenčnih procesnih modelov in mo¬ dulov. Opredelimo vse spremembe, potrebne pri izvajan¬ ju že obstoječih in prenovljenih poslovnih postopkov. V projektni tim vključimo nove člane s specifičnimi tehnološ¬ kimi znanji, potrebnimi v tej fazi projekta (informatiki). Iz¬ vedemo tudi izobraževanje bodočih razvijalcev in uporab¬ nikov rešitev v podjetju. Koristna je tudi pilotna postavitev bodoče rešitve, ki se izvede v omejenem obsegu in je na¬ menjena prototipnemu razvoju v naslednji fazi izvedbe. Na tej osnovi se izdela dokončni predlog in načrt izvedbe in uvedbe nove rešitve. 2.4 Izvedba pomeni razvoj in uvedbo v fazah snovanja prenove in priprave prehoda ugotovljenih izhodišč oziroma opredelitev skupnih podatkovnih virov in postavitev baze podatkov ter končno prilagoditev izbranih standardiziranih programskih modulov. Izdelamo podroben načrt izvedbe in uvedbe novih organizacijskih in tehnoloških (informacijskih orodij in uporabniških programskih rešitev) rešitev. Ob tem izdelamo načrt preizkušanja (testiranja) zlasti novih avto¬ matiziranih postopkov in načrt izobraževanja uporabnikov. Instaliramo orodja ter prilagodimo ali izdelamo, dokumen¬ tiramo in uvedemo uporabniške programske rešitve, preiz¬ kusimo njihovo delovanje in izvedemo vsa potrebna izobraževanja za njihovo uporabo. Na koncu ocenimo iz¬ vršeno prenovo v smislu v fazi načrtovanja prenove opre¬ deljenih ciljev. 3 Referenčni procesni modeli in moduli V zadnjih nekaj letih smo v PRIS-u razvili ter na nizu prak¬ tičnih projektov preizkusili in uvedli referenčne procesne modele in module, s katerimi zagotavljamo celovito infor¬ matizacijo temeljnih ter podpornih poslovnih procesov, ki potekajo v podjetju. Referenčni procesni moduli predstav¬ ljajo standardizirane, prilagodljive programske rešitve, spe¬ cifične glede na obravnavano poslovno področje oziroma panogo podjetja. Delovanje procesnih modulov je opredel¬ jeno in dokumentirano z ustreznimi procesnimi modeli. Le¬ ti predstavljajo poslovne modele posameznih poslovnih procesov. Procesni modeli na eni strani torej predstavljajo refe¬ renčno orodje, namenjeno modeliranju obstoječih proces¬ ov, saj so praktične izkušnje, zajete v teh modelih, pred¬ vsem koristne v fazi predlaganja in uveljavljanja poenosta- 2000 - Posebna številka PRIS Inženiring, d.o.o., Dunajska 129, Ljubljana tel.(01)589 6441 fax: (01)589 6464 E-mail: pris@pris-inz.si vitev in racionalizacije obstoječih procesov. Izvedbeni pro¬ cesni moduli, zasnovani in razviti z informacijskimi orodji Oracle na objektno relacijski bazi podatkov Oracle, celovito informacijsko podpirajo vse temeljne in podporne poslovne procese podjetja. Praktične izkušnje uporabe referenčnih procesnih mo¬ delov kažejo bistven premik glede izboljšanja opredeljevan¬ ja dejanskih informacijskih potreb uporabnikov ter kako¬ vosti in časa, potrebnega pri modeliranju poslovnih proce¬ sov. Tudi standardizirane programske rešitve, katerih izho¬ dišče so prototipni procesni moduli, so neprimerno hitreje razvite in uvedene ter ustreznejše s stališča vzdrževanja. V zadnjih nekaj letih smo tako v celoti izdelali in v praksi uvedli referenčne modele in module temeljnih poslovnih procesov nabavljanja, prodajanja in proizvajanja proizvodnih in vele¬ prodaje trgovskih podjetij ter pripadajočih podpornih proce¬ sov financiranja in zagotavljanja kadrovskih virov. 4 Metodologija izvedbe modulov Za vse dele izvedbe referenčnih programskih modulov ima¬ mo izdelane standarde. Ti omogočajo učinkovitejše delo pri izvedbi modulov. Standardizacija pokriva: ■ nadzor nad dostopom podatkov ■ opis in gradnjo objektov v podatkovni bazi ■ razvoj objektov izven podatkovne baze ■ dokumentacijo. 4.1 Nadzor nad dostopom do podatkov je izveden na enem mestu - v podatkovni bazi. Tam so določene pravi¬ ce za vsakega uporabnika. Ta pravila se potem uporablja¬ jo v vseh delih uporabniških rešitev. Tako s pravicami v po¬ datkovni bazi ne urejamo le dostopa do podatkov v bazi, ampak tudi pravice do uporabe posameznih procesnih modulov in uporabniških rešitev. Zaradi lažjega vzdrževanja sistema pravic uporabljamo vloge. Ena vloga vsebuje vse pravice za izvedbo nekega zaključenega opravila. 4.2 V podatkovni bazi imamo poleg samih podatkov še enostavna poslovna pravila (ključi, nabori vrednosti za nekatere atribute), evidenco spreminjanja podatkov (kdo in kdaj) in nekatere obsežne obdelave podatkov. Za snovanje zgradbe objektov v podatkovni bazi uporabljamo orodje Data Designer iz paketa Designer 2000. Orodje omogoča razvoj in vzdrževanje podatkovnega modela v repozitoriju. 4.3 Izven podatkovne baze je del uporabniških rešitev, ki se izvajajo na strani odjemalca. Ta del sistema je vmesnik med uporabnikom in podatki v bazi. Standardizacija tega delaje izvedena z uporabo razredov lastnosti, standardnih objektov, knjižnic programskih modulov in s priporočili za izvedbo posameznih funkcij. Posamezni moduli so med se¬ boj povezani v celoto z menijem. Taje en sam, vendar se dinamično prilagaja vsakemu uporabniku na podlagi nje¬ govih pravic. Razvili smo tudi pripomočke za razvijalce uporabniških rešitev, ki še dodatno olajšujejo delo (vzdrže¬ vanje sistema pomoči uporabniku, pregled sistema pravic). 4.4 Dokumentacija vsebuje uporabniški in tehnični del. Uporabniški del so navodila za uporabo modulov, ki so v dveh oblikah: sprotna pomoč uporabniku in papirni ali elektronski dokument. Tehnični del dokumentacije je del prenosa znanja, ki ga nudimo. Tehnična dokumentacija vsebuje opis procesnega modela, opis podatkovnega mo¬ dela in opise značilnih parametrov. V nadaljevanju podajamo opise programskih modulov, ki so standardni in splošni. Običajno je v ceno posamezne rešitve, ki velja za neomejeno število uporabnikov v pod¬ jetju, zajeta njena instalacija in izhodiščna prilagoditev in¬ formacijskim potrebam uporabnikov (opredeljenih z mo¬ delom poslovnih procesov in modelom podatkov podjet¬ ja). Nadaljnje podrobno prilagajanje se opravi ob uvajan¬ ju rešitev skupaj z informatiki naročnika. Takšno sodelo¬ vanje je namenjeno tudi prenosu vseh znanj, potrebnih in¬ formatikom podjetja za kasnejši samostojen razvoj in vzdrževanje rešitev. V nekaterih primerih pa PRIS prevze¬ ma aktivnosti vzdrževanja posameznih rešitev. 5 Ponudba standardiziranih programskih modulov Za informatizacijo in podporo izvajanja nudi PRIS stan¬ dardizirane programske rešitve oziroma referenčne pro¬ cesne module, razvite z informacijskim orodjem ORACLE v 7 in 8 v okolju Windows in v arhitekturi odjemalec- strežnik ali v arhitekturi omrežnega računalništva, za ope¬ racijski sistem UNIX ali NT. Module nudimo v izvorni kodi. Programske rešitve in moduli so medsebojno vsebinsko in podatkovno neposredno povezani v smislu poteka izva¬ janja poslovnega procesa. Razvrščamo jih v module temel¬ jnih poslovnih procesov nabavljanja, prodajanja in proiz¬ vajanja ter skupne module, ki pokrivajo potrebe vzdrževanja skupnih podatkov in informatizacijo podpornih poslovnih procesov. Nabavljanje: ■ naročanje in spremljanje naročil, ■ zajem in potrjevanje faktur dobaviteljev Prodajanje: ■ sprejemanje naročil, odpremljanje in fakturiranje kup¬ cem. Proizvajanje: ■ planiranje in upravljanje proizvodnje. Skupni moduli: ■ vzdrževanje šifrantov in skupne baze podatkov, ■ skladiščno, blagovno in materialno poslovanje, ■ saldakonti kupcev in dobaviteljev, ■ glavna knjiga, blagajna in spremljanje stroškov, ■ osnovna sredstva in drobni inventar, ■ kadrovski IS, ■ vzdrževanje sredstev. Naročanje in spremljanje naročil Opis: Programska rešitev podpira interne zahtevke, pogodbe z dobavitelji in ročna naročila. Ob tem se opredelijo roki, količine, cene, finančne obveznosti in odgovornosti 2000 - Posebna številka uporabna INFORM ATIKA PRIS Inženiring, d.o.o., Dunajska 129, Ljubljana tel. (01 (589 64 41 fax: (01)589 64 64 E-mail: pris@pris-inz.si posameznikov za naročilo. Vključeno je spremljanje realizacije naročil, ki vključuje tudi ročno zapiranje neaktivnih naročil. Glavni rezultati: ■ interni zahtevek za naročilo, ■ naročilo za elemente ali storitve na osnovi zahtevka, ■ naročilo za elemente ali storitve na osnovi pogodbe z dobaviteljem, ■ zajem in vzdrževanje pogodb z dobavitelji, ■ naročilnica (dokument), ■ specifikacija lokacij dobave, ■ pregled stanja naročil, ■ pregled priporočenih dobaviteljev, elementov in cenikov. Zajem in potrjevanje faktur dobaviteljev Opis: Programski modul zajema evidentiranje računov dobaviteljev, njihovo formalno kontrolo glede na naročilo ali pogodbo, potrjevanje in kontrolo glede na naročene količine in cene ter dobavljene količine ter prenos potrjenih računov v finančno potrditev in saldakonte dobaviteljev. Glavni rezultati: ■ evidentiran račun, ■ pregled evidentiranih računov, ■ potrjen račun, ■ pregled potrjenih računov ■ kontiranje računov in prenos v SK dobaviteljev, ■ fakturna knjiga, ■ davčna knjiga. Sprejemanje naročil, odpremljanje in fakturiranje kupcem Opis: Programski modul zajema sprejemanje naročil in odpremljanje kupcem ter izdelavo računov kupcem, kon¬ tiranje in prenos računov v saldakonte kupcev (knjižba). Račun se izdela kot sestavni del situacije ali pa samostojno na osnovi naročila ali pogodbe s kupcem. Glavni rezultati: ■ kreiranje naročila kupca in ustreznih prometnih doku¬ mentov, ■ kreiranje računa kupcu, ■ račun (dokument), ■ zajem pogodb in finančnih obveznosti kupca, ■ kreiranje računa na osnovi pogodbenih obveznosti kupca, ■ kreiranje bremepisov in dobropisov, ■ kontiranje in prenos v SK kupcev, ■ zajem in knjiženje predplačil, ■ fakturna knjiga, ■ davčna knjiga. Planiranje in upravljanje proizvodnje Opis: Programska rešitev celovito pokriva področje plani¬ ranja in upravljanja proizvodnje. Modularnost in fleksibil¬ nost omogočata postopno uvajanje sistema ter prilagajanje in dograjevanje aplikativne rešitve specifičnim potrebam in zahtevam uporabnikov. Osnovni moduli: ■ osnovna baza podatkov - tehnologija, ■ bruto planiranje, ■ neto planiranje, ■ razpis proizvodne dokumentacije, ■ obračun proizvodnje. Skladiščno, blagovno in materialno poslovanje Opis: Namen programske rešitve je ažurno spremljanje in vrednotenje prometa elementov (blaga, materialov, surovin, rezervnih delov ...) po različnih kriterijih, prevze¬ manja elementov in storitev ter izdajanja elementov in stan¬ ja njihovih zalog ter analiziranje zalog. Glavni rezultati: ■ prevzem in izdaja elementov (različne variante), ■ prevzem storitev ■ pregled stanja zalog po elementih, lokacijah in skladiščih, ■ pregled varnostnih in signalnih zalog, ■ inventurna lista, ■ finančno likvidiranje računov dobaviteljev, ■ knjiženje, ■ blagovna kartica, ■ prehodni materialni obračun ('prodorno'), ■ materialna kartica, ■ obračun inventure in prevrednotenje zaloge ■ priprava avtomatske materialne temeljnice za GK. Saldakonti kupcev in dobaviteljev (tolarski in devizni) Opis: Namen programske rešitve je omogočiti hitrejše, natančnejše in kvalitetnejše delo; to je po eni strani sprem¬ ljanje in usklajevanje stanja s partnerji, po drugi strani pa izdelovanje analiz oziroma poročil za sprejemanje poslovnih odločitev. Glavni rezultati: ■ knjiženje kontov in protikontov (tolarsko in devizno), ■ zapiranje in odpiranje postavk, ■ dnevnik knjiženja, ■ analitična kartica poslovnega partnerja, ■ IOP obrazci in opomini, ■ obračun (zamudnih) obresti (tolarsko in devizno), ■ obračun tečajnih razlik, ■ knjiženje bremepisov, dobropisov in avansov, ■ obračun PD, ■ pregled predvidenih prilivov in odlivov, ■ plačilni promet preko elektronske pošte, ■ priprava avtomatske temeljnice za GK. Glavna knjiga, blagajna in spremljanje stroškov Opis: Namen programske rešitve je vodenje blagajniškega poslovanja (tolarsko in devizno) in glavne knjige skladno s predpisanim in razčlenjenim internim kontnim planom ter sočasno knjiženje in spremljanje stroškov po stroškovnih mestih, nosilcih in vrstah stroškov, priprava podatkov za poslovno odločanje ter poročanje. Modul vključuje tudi orodje, ki omogoča izdelavo raznih variantnih pregledov. Glavni rezultati: ■ knjiženje in ažuriranje otvoritvenega stanja in prometa kontov, 26 upombna\ NFORM ATIKA 2000 - Posebna številka PRIS Inženiring, d.o.o., Dunajska 129, Ljubljana tel. (01)589 64 41 fax: (01)589 64 64 E-mail: pris@pris-inz.si m pregled prometa kontov in izpis kontne kartice, ■ pregled in izpis dnevnika knjiženja, ■ otvoritvena in bruto bilanca, ■ zaključni list, ■ integracija podatkov vseh analitik, ■ knjiženje blagajne (tolarsko in devizno), ■ blagajniški prejemek in izdatek, ■ blagajniški dnevnik, ■ knjiženje stroškov po stroškovnih mestih in nosilcih, ■ pregled stroškov po stroškovnih mestih, nosilcih, vrstah stroškov in kontih, ■ različni pregledi z uporabo orodja za preglede, ■ vzdrževanje podatkov kontnega plana in stroškovnih mest. Osnovna sredstva in drobni inventar Opis: Programska rešitev omogoča v povezavi z naro¬ čanjem evidentiranje osnovnih sredstev in drobnega inven¬ tarja ter pridobivanje informacij za pravilno vodenje poli¬ tike amortizacije in odpisa osnovnih sredstev. Glavni rezultati: ■ evidentiranje novih nabav osnovnih sredstev in drob¬ nega inventarja, ■ ažuriranje prometnih podatkov (odpis, spremembe vrednosti, prodaja ...), ■ predračun in obračun amortizacije, ■ revalorizacija, ■ vzdrževanje amortizacijskih skupin in stopenj, revalori¬ zacijskih skupin, kontov, stroškovnih mest in ostalih šif¬ rantov, ■ pregledi osnovnih sredstev po stroškovnih mestih, kon¬ tih itd., ■ popisne liste osnovnih sredstev, ■ avtomatska temeljnica v GK. Kadrovski IS Opis: Namen programske rešitve je vzdrževanje podatkov in vodenje evidenc o delavcih. Glavni rezultati: ■ vzdrževanje podatkov o delavcih, ■ pregledi in izpisi podatkov o delavcih po različnih kri¬ terijih, ■ načrtovanje in spremljanje izrabe letnih dopustov, ■ načrtovanje in spremljanje izobraževanja delavcev, ■ ostali v naprej opredeljeni pregledi in izpisi, Vzdrževanje sredstev Opis: Programska rešitev predstavlja informacijsko podporo procesu vzdrževanja. Omogoča opis sredstev vzdrževanja ter spremljanje stanja sredstev, planiranje vzdrževalnih del in spremljavo delovnih nalogov. Glavni rezultati: ■ opis elementov vzdrževanja z njihovimi tehničnimi ka¬ rakteristikami, ■ opis sestava sredstev vzdrževanja, ■ spremljanje dokumentacije, opomb, okvar in sprememb, ■ opis delovnih operacij vzdrževanja s potrebnimi resursi, ■ planiranje vzdrževalnih del, ■ planiranje periodičnih operacij, ■ delovni nalog, ■ obračun delovnega naloga. tiskarna Virtus PROGRAF d.o.o,, Dolomitska 9, 1117 Ljubljana, tel.: 01 51 97 564 fax: 01 50 75 972 VAŠ PARTNER TUDI PRI NAJZAHTEVNEJŠIH GRAFIČNIH STORITVAH Tiskarske storitve • od vizitk do prospektov • katalogov • plakatov • • poslovnih map • brošur • knjig • • oglednih kartonov • rokovnikov • koledarjev • darilnih vrečk... • Grafično oblikovanje in računalniška priprava za tisk Poslovna darila z motivi slovenskih ljudskih okraskov Reklamni napisi na panoje Sejemske postavitve 2000 - Posebna številka upombncA NFO-RM ATIKA RRC Računalniške storitve d.d., Jadranska 21, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: +386 61 1778 500 faks: +386 61 1255 229 http://www.rrc.si e-pošta: info@rrc.si Tridesetletne izkušnje na področju informacijske tehnologije (IT) uspešno prenašamo v korist naših strank. Nudimo celovite in kakovostne storitve s področja IT, med katere sodijo: svetovanje, razvoj, vpeljava in vzdrževanje informacijskih sistemov ■ svetovanje, načrtovanje in izvedba lokalnih in prostranih računalniških omrežij ■ svetovanje na področju zagotavljanja kakovosti ■ oddajanje učilnic in podpora pri izobraževanju strojna in sistemska podpora ■ računalniška obdelava množice podatkov ■ izobraževanje POTREBUJETE DOBRE VILE? Z NAŠIMI INFORMACIJSKIMI REŠITVAMI VAM POMAGAMO URESNIČITI MNOGO VEČ KOT TRI ŽEUE. Kaj vam nudimo? CELOVITOST pri informacijski podpori vašim poslovnim procesom (svetovanje, razvoj, uvajanje, sistemska podpora) STROKOVNOST pri izvedbi najboljših informacijskih rešitev po meri vaših zahtev KREATIVNOST pri iskanju informacijskih rešitev za vas ZANESLJIVOST pri uresničevanju obveznosti do strank DOLGOROČNOST pri sodelovanju z vami S čim se lahko pohvalimo? z učinkovitim obvladovanjem davčnih aplikacij za potrebe DURS ■ z dolgoletnim uspešnim poslovanjem s pionirstvom na področju IT v tem delu Evrope s certifikatom ISO 9001 Sl^ Iščete partnerja? Zaradi novih IT, poslovnih priložnosti in izzivov, vabimo k sodelovanju poslovne partnerje in nove sodelavce. upombna\ NFOR M ATIKA 2000 - Posebna številka Vožarski pot 12,1000 Ljubljana tel.: (061) 125 53 22, faks: (061)216 932 http://www.drustvo-informatika.si Slovensko društvo INFORMATIKA Slovensko društvo INFORMATIKA je nepridobitno združenje strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih in¬ formatike in informacijske tehnologije v gospodarskih družbah, na univerzah in v javni upravi. Ustanovljeno je bilo leta 1976 kmalu po kongresu Mednarodne zveze za obdelavo podatkov (International Federation for Information Processing - IFIP), ki je bil istega leta v Ljubljani. Danes ima že preko 300 članov in izdaja strokovno revijo Upo¬ rabna informatika ter znanstveno revijo Informatica. Dejstvo, da obe reviji sofinancira tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo, priča o strokovni in znanstveni ravni ene in druge. Poleg tega prireja društvo strokovna srečanja, od katerih so tradicionalni strokovni dogodek leta, posvetovanje Dnevi slovenske informatike, ki je iz leta v leto vse bolj obiskan. Doslej je društvo največ pozornosti namenjalo uveljavitvi doma. To je bil v preteklih nekaj letih glavni cilj in različna zna¬ menja dokazujejo, da je ta cilj dosežen. Glavne usmeritve delovanja društva bodo morale biti tudi v prihodnje naravnane v aktivnosti, ki so se doslej izkazale kot produktivne, in v spreminjanje razmerij in stanj, ki bi jih radi presegli. Predvsem mora društvo postati vidno, prepoznavno in vplivno. Aktivnosti za ustanovitev slovenskega foruma za informacijsko družbo so naletele na ugodne odzive in videti je, da je prišla pobuda v pravem času. Poleg tega, da izdaja reviji in zbornike s posvetovanj, uporablja tudi možnosti interneta (drustuo-informatika.si) in izhajajo že informatizirane domače strani društva kot posebna publikacija. Mednarodno sodelovanje je pomembna aktivnost, ki je bila doslej omejena pretežno na osebne stike, društvo pa v tej smeri ni bilo aktivno toliko, kolikor bi lahko bilo in kolikor bi tudi moralo biti. Maja 1998 je bilo društvo sprejeto v evropsko združenje nacionalnih strokovnih društev (Council of European Professional Informatics Societies - CEPIŠ) in je s tem pridobilo možnost sodelovanja v projektu evropskega spričevala o znanju uporabe računalnika (European Computer Driving Licence - ECDL), katerega pomen je bistveno širši kot le društven. Nadaljnji korak v tej smeri je bila včlanitev Slovenskega društva INFORMATIKA septembra istega leta v IFIP. Letos smo postali član ECDL Foundation z namenom, da vpeljemo mednarodno priznano uporabniško računalniško spričevalo v Slovenijo. Kot društvu nam gre torej za precej več kot le za pasivno spremljanje dogajanja v razvitih državah. Vanj smo včlan¬ jeni strokovnjaki, ki želimo prispevati k razvoju in popularizaciji informatike mimo svojega rednega dela in tudi dodatno k temu. V informatiki želimo nastopiti kot aktivni posamezniki, ki so prepričani, da so sposobni ne le slediti, temveč k razvoju stroke tudi prispevati in ki to so na različne načine že storili. Naš cilj je, da bi pridobile vse tri sfere: znanost, stro¬ ka in podjetništvo. Razen prevajanja evropskih dokumentov o informacijski družbi smo pripravili in tudi že javno pred¬ stavili uresničljivo vizijo možnosti Slovenije v informacijski družbi, ki je izšla kot posebna publikacija. Niko Schlamberger Predsednik Uporabna informatika Revija Uporabna informatika je edina slovenska strokovna revija za področje informatike in občasno objavlja tudi izvirne prispevke tujih avtorjev v angleščini. Redno izhaja štirikrat letno, v zadnjih letih pa so izšle poleg rednih še izredne številke. Kot strokovna revija seznanja strokovno javnost in uporabnike s tekočimi dosežki informatike po svetu in v Sloveniji. Posebna vrednost revije so predstavitve domačih projektov in dosežkov v člankih domačih avtorjev. Poleg tega obvešča revija strokovno in splošno javnost o pomembnih evropskih dogodkih in dokumentih, ki usmerjajo to področje v Evropski zvezi in ki bodo neizogibno vplivali tudi na nas. Uporabna informatika je prva v Sloveniji objavila slovenski prevod Bange- mannovega poročila. V njej je izšla tudi Evropska ministrska deklaracija in posebna številka je bila posvečena prevede¬ ni Beli knjigi o informacijski družbi v Evropi. Revijo ureja uredniški odbor, ki gaje imenoval Izvršni odbor društva izmed vidnih slovenskih informatikov. Vsi prispe¬ vki so strokovno pregledani in ocenjeni, ali so primerni za objavo glede na strokovni nivo revije in uredniške usmeritve. Revija ima stalne rubrike uvodnik, strokovna poročila, ocene, informacijske rešitve, nove tehnologije, dogodki in prireditve. Odmevnost prispevkov v reviji potrjuje, da uredniška politika izpolnjuje pričakovanja bralcev. Uporabno informatiko prejemajo vsi člani društva. 2000 - Posebna številka uporafc)!dNFORMATIKA Vožarski pot 12,1000 Ljubljana tel.: (061) 125 53 22, faks: (061)216 932 http://www.drustvo-informatika.si Informatica Revija Informatica je edini slovenski mednarodno priznani znanstveni časopis za računalništvo in informatiko, izhaja četrtletno in je interdisciplinarno glasilo za področje informatike. Uredniška politika je naravnana multidisciplinarno, kar omogoča odkrivanje in obravnavanje vedno na novo nastajajočih raziskovalnih in tehnoloških niš. Časopis se pojavlja kot referenčna publikacija v mednarodnih navedbenih podatkovnih bazah kot so SCI, SSCI in TCI. Dejavnost uredništ¬ va nakazuje usmeritev v povečevanje indeksnih vrednosti citiranja, ki jo intenzivno podpira tudi Slovensko društvo IN¬ FORMATIKA kot izdajatelj revije. Uredništvo je vzpostavilo svetovno mrežo urednikov in recenzentov, ki so v glavnem povezani z elektronsko pošto. Uredniški odbor je sestavljen iz 50 urednikov in nekaj deset recenzentov. Uredniki so v 20 različnih državah po celem svetu. Občasno izide tudi tematska številka revije. Posamezne številke se urejajo po določenih rubrikah. Vsebinske poteze revije vsebujejo področja, kot sta računalništvo in informatika, v okviru tega pa tudi mejna področja, kot na primer umetna inteligenca, informacijska teorija, robotika, kibernetika s sistemsko teorijo, kvantna teorija informacije, kritika umetne inteligence, novi formalni sistemi, teorija kaosa in druga. Poleg tega prinaša tudi poročila o strateških projektih s področja vodilnih tehnologij, raziskav informacije in jezika, elektronskih slovarjev, arhivov znanja ter mikroprocesorske sorodnih in tehnologij. ECDL Računalniško vozniško dovoljenje so prvi vpeljali Finci že 1. 1994. Na Finskem so do konca 1.1996 izdali 22.000 tovrst¬ nih dovoljenj (certifikatov). Tolikšen uspeh je vzpodbudil evropsko profesionalno združenje za informatiko, da je prev¬ zelo iniciativo in skupaj z Evropsko Unijo (EU) oblikovalo izhodišča in postavilo standarde za pridobitev evropskega raču¬ nalniškega uporabniškega certifikata ECDL (European Computer Driving Licence). Za izdelavo standardov je bila ime¬ novana posebna delovna skupina, vendar se je kmalu pokazalo, da je obseg dela naglo preraščal zmožnosti te delovne skupine. Zato so v začetku 1. 1997 ustanovili ECDL Foundation (Ustanova ECDL) s sedežem v Dublinu na Irskem. Ko se je Slovensko društvo INFORMATIKA odločilo, da bo postalo član združenja CEPIŠ, so v okviru srečanja, ki se ga je udeležil podpredsednik Aljoša Domijan, predstavili podrobneje Program ECDL. Na predstavitvi je bilo poudarjeno dejstvo, da so nad certifikatom ECDL navdušeni tako delodajalci, ker daje zagotovilo o uporabnem znanju, kot tudi iskalci zaposlitve. Tisti s spričevalom imajo prednost povsod tam, kjer je na delovnih mestih zahtevana uporaba računalnika. EU kot soiniciator za oblikovanje certifikata ECDL pa se je obvezala, da bo pri zaposlovanju novih uslužbencev dajala prednost kandidatom s certifikatom. V začetku leta 2000 se je društvo včlanilo v ECDL Foundation, pridobilo pravico uvedbe ECDL v Sloveniji in na jav¬ nem razpisu izbralo izvajalce za usposabljanje in za izpitne centre ECDL. Priredilo je že predstavitveni seminar in nada¬ ljuje s prevajanjem gradiv za seminarje in izpite. Pričakujemo lahko, da bo ECDL v Sloveniji vsaj tako pomembno spričevalo, kakor je v evropskih državah. Modra knjiga Slovenijo smo na področju informatike vedno dojemali kot razvito družbo, o čemer so nas prepričevali podatki o številu računalniških naprav. Po osamosvojitvi in po odločitvi za pristop v Evropsko unijo je očitno, da moramo storiti še korak dalje v tej smeri. Informatikom je bilo razmeroma jasno, da so računalniki sredstvo pospeševanja razvoja napredno us¬ merjenih družb. Svoje spoznanje smo širili najprej z izdajanjem posebnih številk Uporabne informatike , v katerih je izšlo Bangemannovo poročilo in Bela knjiga. To je bilo dovolj za začetek, vendar je razmeroma hitro sledilo spoznanje, da potrebuje Slovenija svoj lasten dokument o viziji razvoja. Pred dobrima dvema letoma je zato Izvršni odbor določil prvo uredništvo z nalogo, naj izdela strateški dokument, ki bo presegal zgolj meje informatike. Tak dokument je v resnici tudi nastal in izšel tudi kot posebna številka Uporabne informatike z naslovom Slovenija kot informacijska družba - Modra knjiga. V njej smo podali predlog uresničljive smeri razvoja Slovenije in tudi napisali, kako naj se realizira. Začetek je torej napisan. Nadaljevanje je v odločitvi, ali in kako naj se v Modri knjigi predlagane dejavnosti uresniči¬ jo. Prepričani smo, da realne alternative razvoja Slovenija nima niti kratkoročno in, če ne bo izkoristila svoje priložnosti danes, je tudi dolgoročno ne bo več imela. Preostane torej, da čimprej uresničimo dva predloga iz Modre knjige: ustanovi¬ mo Forum za informacijsko družbo kot telo, ki bo usmerjalo razvoj, in Ustanovo INFORMATIKA, ki bo nudila potreben operativni okvir za njegovo delo. 30 uporabi ia\ NFO-R M ATI KA 2000 - Posebna številka sistemske in podatkovne vire, povezane v celovito informacijsko infrastrukturo? 'V o .J 'V Hočete učinkovite poslovne rešitve, zanesljivo in neprekinjeno ' delovanje strežnikov ■ IIf in komunikacij, varnost dostopa, nadzor delovanja in uporahp? a <