0QLA9 n Knjige lahko kupite tudi na vseh okencih POŠTE SLOVENIJE O IW ^ jß) (^^UiJ [](§(§ ■ 'l'IUIK-1 I V loiK'11 • . ■ — - • * V -W* • •»ii • >>, Sparg/ß s, 1 «k divji in gojeni .dft r Lij M ■/V'.W^Vip-:..- V, Ar . i ■-4 . ■ * / 'H -ifiž fcrS^no 'f 1 o :u m Več kot le kuharske knjige: Postrvi, iz reke na mizo, Planeti v loncu, Šparglji, 0 Martinu, moštu, goski in vinu in Po Božiču diši .. . direktna info@grafika-gracer.si ali preko telefona: 03 5452 666 knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci.. Začel je (Sutenberg, nadaljujemo pa mi. oblikovanje of set cisK digitalni tisk Imanjšenoklade)^^- !e/am (večje naklade) nje, rezanje, broširanje...) založništvo VSEH VRST TISKOVIN f NcraFiKa (jc/grcvcer Na' ro l Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si Morate prebrati: Gnetna omana za poRODnišnico m Damjan Knez poDaniL avTomoBiL Seznam prostih oeiovniH mesT Lovski krst v ŠenTLamseRTU 3 14 Raoesice mažoRere uspešne v lctu 2009 Špecu za Tarjano Jevševan 161 18 Reponraža Fanči Moljk z Nove ZeLanoue NovoLerm turrir v DoLanio M ra|j i!p pravzaprav ni minilo več kot tri te I dne - se pravi en teden več, kot običajno - odkar sem pisala zadnji lanski uvodnik in imeli smo s snežno odejo pokrito naravo in danes, j ko pišem prvi letošnji uvodnik, se I je spet zgodila zimska pravljica, sneg naletava in vse je nedolžno „ belo. Kaj pa se je dogajalo na našem preljubem in edinem planetu, ki ga, vsaj zaenkrat, premoremo, je druga zgodba. Minister Gregor se je delal, da je zagorsko Ultro podaril kar delavcem in takšne- g a božičnega darila res ne gre prezreti. Zasavski župani so na tiskovkah delali inventuro za lani in planirali, kaj bo, če bo, ko bo - letos. Potem se je razkuril oni tam zgoraj, hm, ali je bil, bolj verjetno, od spodaj in poslal nad svoje podanike grom in strelo in odprl vse vodne zaloge ter jih namenil zemljanom. Takole, od boga pozabljeni (in jasno, da tudi od države), smo imeli pa krompir v Zasavju v tem skoraj vesoljnem potopu in nam je zalilo »le« levi in desni breg Save od Hrastnika navzdol. Lani obnovljena cesta od Hrastnika do Radeč je do nadaljnjega neuporabna. Morebitne grehe izvajalca je tako odnesla Sava. Krajani Ravenske vasi so »izrazili samovoljo«, so ugotovili policisti, ker so delavcem Elektroinštituta Milan Vidmar preprečili prestavitev merile imisijske postaje z zemljišča kmeta Uroša Macerla, ki jim je, končno, to le dovolil in jo postaviti k cerkvi na drugo stran vasi. To je pa po njihovem predaleč od cementarniškega dimnika. Le-ta jim zdaj puha pod nos kot Lafarge Cement d.o.o. in ne več d.d. Je pa v tem času tudi Termoelektrarna Trbovlje, kot zavezanec za IPPC dobila okoljevarstveno dovoljenje za napravo, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega in je po izpustih COZ tretji največji slovenski onesnaževalec. USPGL »Trbovljg open 2009« Perkmandelca so za dve leti spustili nazaj v zasavsko rudniško podzemlje, čeprav Bruselj ni dal od sebe ne bele ne črne. Menda so našli eno luknjo v zakonu hja, to je pri naši zakonodaji res problem! Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. Pred nami je leto volitev županov in v Zagorju imajo že kandidata, ki je vojaških manir navajen. »Ojoj, kaj če se Brdavs ne ukroti?« je tarnala kraljica na dunajskem dvoru, Zasavci pa nič...samo eden je poklical, če je bil decembra res zadnji Zasavc, kot je pisalo na naslovnici. Po pravici povedano, ne verjamem več prav v slogan Tujega nočemo, SVOJEGA NE DAMO, kajti še malo se ne zavedamo globokega pomena, ki ga nosi v sebi. Juhuhu, prva letošnja številka Zasavca je izšla hvala vsem in vsakomur, ki je zaslužen za to! Srečno! urednica Marta m Naslednja številka ZASAVCAizide 21.01.2010^ J Naslovnica: Ela z mamico Lidijo in Luka z mamico Majo Slika: Stali r [Q FWiiene Objavljamo nekaj utrinkov prazničnega vzdušja v Hrastniku, ki je trajal vse od prvih dni meseca decembra. Tanja Žagar je prepevala pod šotorom v sredo, 23. dec. Poleg teh so bile tudi prireditev v knjižnici, kjer je bilo vsak teden nekaj aktivnosti za otroke. Prav tako se je trudila Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik, razna društva in glasbene skupine. KUD Veter je nastopal z vsemi svojimi skupinami, v nedeljo, 27. decembra pa so imeli tudi koncert z naslovom Slovenska pesem za slovenski praznik. Pod šotorom je nastopil tudi kvartet harmonik Ml 4-je KUD Veter Božiček je obdaroval tudi otroke v Turju Otroke so navduševale tudi predstave marionetne skupine Jurček, ki so se odvijale v muzeju. Ogledali pa so si lahko tudi nekaj filmskih predstav. Med vrhunci prireditev je bila gotovo zabava z Nušo Derenda, skupino Viktory in ansamblom Vinka Coce na Logu za dan samostojnosti. Še bolj so ogreli mlade dva dni kasneje Orleki in skupina Zmelkov v organizaciji Šohta. Nepozabno pa je bilo tudi Silvestrovanje z ansamblom Ptujskih pet. Župan Miran Jerič je dal občanom v priložnostni brošuri lepo popotnico: „V letu, ki prihaja, bodimo prizadevni in ustvarjalni, a tudi sočutni, solidarni in potrpežljivi v medsebojnih odnosih. Upajmo, da bo to leto naše leto...“ Fotografije in besedilo: Fanči Moljk “7 ca/n fiwftflgc ®| Nadzorni svet Rudnika Trbovlje-Hrastnik je na 9. redni seji sredi decembra obravnaval in potrdil začasni Poslovni načrt za leto 2010 in predlog Programa presežnih delavcev za leto 2010. Prioritetne usmeritve pri pripravi poslovnega načrta so bile nadaljnja proizvodnja premoga za potrebe TET, gospodarna raba sredstev, zagotavljanje varnosti zaposlenih in varna ter ekološka prostorska sanacija površine. Poslovodstvo družbe RTH je na osnovi znanih izhodišč pripravilo začasni Poslovni načrt za leto 2010. Osnova priprave poslovnega načrta je bila temeljna strategija podjetja, ki predstavlja količinsko, kvalitetno in varno proizvodnjo premoga, odpravo posledic dolgoletnega rudarjenja v Zasavju, izvajanje kadrovsko socialnega programa ter iskanje možnosti za prestrukturiranje podjetja v nove poslovne dejavnosti. Na podlagi potrjenega poslovnega načrta RTH načrtuje v letu 2010 izkop 450.000 ton rjavega energetskega premoga iz jame Ojstro v Hrastniku. Proizvodnja premoga bo v prvih osmih mesecih leta 2010 potekala v jami Ojstro na Zahodnem polju na koti 30, kjer načrtujejo izkop 430.000 ton premoga, nato pa bodo od septembra dalje potekala pripravljalna dela na izkop na koti 15, kjer pa naj bi se v okviru priprav nakopalo 20.000 ton premoga. Nakopani premog bo prodan Termoelektrarni Trbovlje za Nom eiteesewuK šverTa lassMSji«« necyje proizvodnjo električne energije po sistemu prednostnega dispečiranja. Povprečna kvaliteta nakopanega premoga naj bi bila 11 GJ na tono. Načrtovani prihodki od prodaje premoga naj bi tako znašali okrog 14 milijonov evrov, kar pomeni pozitivno poslovanje na proizvodnem delu poslovanja. K pozitivnemu poslovnemu izidu naj bi doprinesli še prihodki iz eksternih dejavnosti, kot so projektantske storitve in storitve vrtanja, ki jih družbe RTH izvaja za zunanje naročnike, ter prihodki od najemnin. V letu 2010 se načrtuje tudi odprodaja hčerinske družbe Rudar Senovo, ki pa bo v primeru realizacije povzročila negativen poslovni rezultat, ki je posledica sprejetega računovodenja glede na to, da se morajo ta sredstva porabiti za pokritje stroškov zapiralnih del. Na področju zapiralnih del se bodo nadaljevala dela likvidacije starih rovov in objektov, sanacije površin in vzdrževanja že saniranih površin. V letu 2010 je načrtovan poziti- ven poslovni izid na področju zapiralnih del v višini približno 900.000 evrov. Za izvajanje zapiralnih del bo RTH prejel 15 milijonov evrov proračunskih sredstev, ter v primeru prodaje Rudarja Senovo dodal še lasten vir v višini prejete kupnine. Nadzorni svet je potrdil predlog Programa razreševanja presežnih delavcev za leto 2010, ki je bil predhodno usklajen s sindikatom delavcev RTH. Tekom leta 2010 naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 44 delavcev, od tega jih bo 7 redno upokojenih, preostali pa bodo na podlagi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije razrešeni preko prezaposlovanja, samozaposlovanja in dokupa manjkajoče zavarovalne dobe. Konec leta 2010 naj bi bilo tako na RTH zaposlenih 444 delavcev, od tega približno 59 odstotkov na proizvodnem delu in 41 odstotkov na zapiralnem delu poslovanja. Po viru: MaH Na 43. redni seji se je 14. decembra 2009 v Zagorju sestal Svet zasavske regije. Na njem je, skladno z dogovorom o krožnem sistemu vodenja tega organa, aktualnega predsednika Matjaža Švagana nasledil Miran Jerič, njegov namestnik je postal Bogdan Barovič. Glavna vsebinska točka seje je bila predstavitev projekta Prognostični in diagnostični modelirni sistem za kontrolo onesnaženja ozračja v regiji. Projekt je predstavila dr. Marija Zlata Borštnar z raziskovalne organizacije MEIS. Župani vseh treh zasavskih občin so podprli izvedbo tega projekta v Zasavju, o njegovem izvajanju pa se želijo pogovoriti tudi s predstavniki države ter zanj dobiti podporo širše javnosti in podjetij, ki onesnažujejo okolje. Na seji sveta regije so sklenili še, da bodo na naslednji seji obravnavali vizijo razvoja Zasavske ljudske univerze, Gospodarski zbornici Zasavja pa predlagajo, da obravnava problematiko poteka tretje razvojne osi in podpre njihove napore, da bi ta tekla skozi Zasavje. Po viru: MaH SreKiaRna HRasrniK z novim PReDseoniKom uPRave Po štirih letih vodenja družbe je dosedanji predsednik uprave Steklarne Hrastnik, Roman Strgar, iz osebnih razlogov odstopil. Nadzorniki so njegov odstop sprejeli in imenovali za predsednika uprave za naslednjih pet let Andreja Božiča, ki je dolgo časa delal v papirniški industriji (Tovarna papirja Krško, Tovarna papirja Goričane), sodeloval je v multinacionalki ABB in pri prestrukturiranju Iskre Era v sklopu skupine Hidria. Kratek čas je bil vodja skupine Droga (leta 2003), leta 2005 se je pridružil skupini Mondi, kjer je prestrukturiral tovarno papirja Mondi Raubling v Nemčiji. Andrej Božič, petdesetletni Brežičan, prihaja iz zasebnega podjetja BB svetovanje, ki se ukvarja s svetovanjem pri prestrukturiranju podjetij. Strgar se je v štirih letih vodenja družbe posvetil zagonu nove tovarne Special, za embalažno steklo, ki je bila odprta v začetku njegovega mandata in konsolidaciji poslovanja ene najpomembnejših gospodarskih družb, Steklarne Hrastnik, v Zasavju. MaH za avc FUNšrezc ijfrMiHinaLa mmmm cene Pred pričetkom decembrske 24. redne seje Občinskega sveta Občine Trbovlje, 14. 12. 2009, je bila kratka slovesnost ob predaji panoramskega dvigala v občinski zgradbi v uporabo. Z izgradnjo dvigala so bila končana obnovitvena dela občinske zgradbe, ki so potekala po etapah od leta 2001 in bila zaključena 30. 11. 2009. Vodja Upravne enote Trbovlje, Vili Treven, je povedal, da je celotna investicija vredna 927.656,15 evrov in svečano predal uporabno dovoljenje županu Občine Trbovlje, Bogdanu Baroviču. Zasavski muzej Trbovlje je ob 70. letnici trboveljske občinske zgradbe v sejni sobi pripravil razstavo. Zanimiv in osupljiv je podatek, da je bila v takrat povsem drugačnih tehnoloških pogojih stavba dokončana v pičlih 7 mesecih. Sledila je 24. redna seja OS z 12. točkami dnevnega reda. Med drugim so obravnavali predlog Odloka o proračunu občine Trbovlje za leto 2010. Kristjan Dolinšek je seznanil svetnike in svetnice, da se občinski proračun postavlja na višje nivoje in postaja enak proračunu RS. Kot je v obrazložitvi navedel vodja oddelka za finance, gospodarstvo in družbene dejavnosti, so za leto 2010 v predlogu proračuna predvideni prihodki v višini 16.126.000 evrov, predvidenih odhodkov pa je 15.094.000 evrov. Za leto 2010 občina kljub težavam, ki jih povzroča recesija, ne predvideva dolgoročnega zadolževanja. Zvone Hribar, predsednik Komisije za gospodarstvo in proračun je menil, da so pripravljavci predloga proračuna zaslužili pohvalo, saj so ga v kratkem času kvalitetno pripravili. Proračun je po njegovem mnenju dobro zastavljen, njegova realizacija pa bo v marsičem odvisna od prihodkov, ki naj bi prihajali od zunaj. Predlog Odloka o proračunu so svetnice in svetniki potrdili in ga dali v 21 dnevno javno obravnavo. V nadaljevanju so svetnice in svetniki obravnavali tudi predlog povišanja cene odlaganja ostankov komunalnih odpadkov. Cena, ki se za to storitev se ni spremenila od pričetka delovanja deponije na Uničnem leta 2003, bo po no- Predsednik DIT Rudi Janežič in žu-vem 52,37 evrov na pan Bogdan Barovič ob predaji pa-tono odpadkov. noramskega dvigala namenu Direktor Javnega podjetja Komunala Trbovlje, Milan Žnidaršič, je predstavil Gospodarski načrt Javnega podjetja Komunala Trbovlje za leto 2010 in predlaga nove cene za nekatere storitve JP KT. Tako bodo na položnicah od 1. 3. 2010 dalje večji zneski v povprečju od 1,16 evrov do 3,26 evrov na gospodinjstvo. Omenjene cene se po besedah direktorja niso spreminjale od leta 2002. Najemnina grobov bo po novem znašala 24 evrov. Gospodarski načrt, vključno z novimi cenami za leto 2010, bo omogočil pozitivno poslovanje JP KT. Tekst in slikcr.M.A.Š. PnoftfteH* si snage Le-re mMJmmaiTra SjenejeTr Zagorski občinski svet je imel v ponedeljek 21. decembra 20. redno sejo. Sprejet je bil proračun za leto 2010 in načrt razvojnih programov občine za obdobje 2010-2014. Župan je v razpravi dejal, da je proračun optimističen, realen in razvojno naravnan, poleg tega pa ne vodi v zadolževanje. Z njim je zadovoljen tudi občinski nadzorni odbor. Njegov predsednik Jože Smrkolj je ocenil, da je proračun sestavljen pregledno, kakovostno in usklajeno. Vse številke naj bi imele realno podlago, prav tako v njem ni nobene obremenitve, ki bi izhajala iz leta 2009. Kljub temu so trije člani opozicije glasovali proti. Eden izmed njih je bil tudi svetnik SLS Slavko Jel-ševar, ki je dejal, da je proračun po zaslugi sposobne občinske finančne službe »lepo zapakiran«, vendar v njem ni ustreznih sredstev za razvoj gospodarstva in z njim povezano odpiranje novih delovnih mest. Večino opozicije je predlog novega proračuna prepričal. Sicer je bil predlagan samo en amandma. Aleksander Kos iz Zaresa, predsednik Odbora za kmetijstvo, je z njim želel doseči, da bi se za prednovoletne prireditve porabilo 10 tisoč evrov manj, ta znesek pa bi namenili za pomoč kmetijstvu. Amandma je bil zavrnjen, saj je prevladalo mnenje, da je treba kmetijsko problematiko reševati celovito, poleg tega pa ima na tem področju večje pristojnosti država. Ob koncu seje je občinski svet sprejel letni program športa v Občini Zagorje za leto 2010 ter Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zasavske lekarne Trbovlje, ki je moral biti sprejet na novo zaradi uskladitve z novo zakonodajo. V 1. obravnavi pa je bil potrjen predlog odloka o nagrajevanju diplomantov, ki si bodo za temo svoje diplomske, magistrske ali doktorske naloge izbrali tematiko, povezano z občino Zagorje. Po seji je bila za občinski svet, občinsko upravo in druge povabljene na vrsti predpraznična slavnostna večerja. Besedilo: Boštjan Grošelj Ob zaključku leta 2009 je župan Miran Jerič v sredo, 23. decembra, povabil zasavske novinarje na tiskovno konferenco, sedmo po vrsti. „Proračun je izjemno težek, saj znaša kar 21 milijonov evrov,“ je povedal na začetku. In dodal, da bo pogovor tekel bolj o prihodnosti, ne toliko o tem, kaj je bilo narejeno. Znano je, da v Hrastnik znajo pripeljati evropska in državna sredstva. Tako bodo prvi in največji projekt v letošnjem letu - knjižnico v prostorih bivše poslovne dvorane, predali uporabnikom že konec januarja. Gradbena dela, nakup opreme za knjižico in drugi stroški bodo znašali okoli 900.000 evrov, za kar je šlo samo 7.000 evrov občinskega denarja. Dva milijona evropskega denarja bo šlo tudi za priključitev Dola v čistilno napravo. V načrtu imajo še sto parkirnih mest pod Abecedo in 34 na prostorih bivše Emonske, če se bodo uspeli dogovoriti z Mercatorjem. Preobrazbo bo doživelo tudi naselje Resnica na Rudniku, ki jo bodo komunalno opremili, saj bodo tam zgradili 152 novih stanovanj, nekaj individualnih hiš in poslovni objekt. Investicije načrtujejo seveda tudi v drugih KS, raznih družbenih, športnih, komunalnih in ostalih dejavnostih. Novinarji so se med drugim zanimali za cesto proti Zidanem Mostu in izvedeli, da bodo gradbena dovoljenja gotova do leta 2012. Gradnja bo potekala kot del tretje razvojne osi ali pa kot priključek do te osi. Miran Jerič se je novinarjem zahvalil za sodelovanje in povedal, da je to njegov zadnji županski mandat. „Imam dobro ekipo, vendar mislim, da sta funkciji župana in poslanca res nezdružljivi,“ je dejal. Še posebno, ker nimajo profesionalnega podžupana. „Sam sem se odločil toliko prej zato, da bodo lahko pravočasno razmišljali o nasledniku,“ je še dodal. Slike in besedilo: Fanči Moljk Mmm® m mm mmm »črn mm na mmm vmm Župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan je skupaj s svojimi sodelavci na tiskovni konferenci 21.decembra 2009 novinarje povabil na prednovoletno tiskovno konferenco, na kateri je predstavil delo in uspehe Občine Zagorje ob Savi v preteklem letu in načrte za naprej. Po tiskovki je za bralce Zasavca odgovoril na nekaj vprašanj. Za leto 2010 se postavlja pred vas zanimiva dilema -stranka, ponovna kandidatura za župana ali poslanca? Vprašanje o kandidiranju za poslanca bo zanimivo čez tri leta, kajti sedaj je poslanska skupina prešla v drugo leto svojega mandata. Bolj aktualno je vprašanje, kako nastopiti na letošnjih volitvah: ali kot kandidat LDS ali sploh nastopiti in se še iti županovanje v Občini Zagorje ob Savi ali razmišljati o kakšni povezovalni zagorski stranki. Vendar pa je na koncu vprašanje družine ali s tem nadaljevati v prihodnjih štirih letih v kolikor bi seveda bil izvoljen v letu 2010 za župana občine Zagorje ob Savi, kajti na koncu imajo volivke in volivci vedno prav. Govori se o ponovni obuditvi pisne zgodovine treh zasavskih mest - Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ki jo je pred leti zapisal Janko Orožen? Mislim, da je bil eden od korakov že storjen v teh dneh, ko smo izdali zloženko »Po novi cesti, na pravi poti«, kjer smo prikazali, kakšno je bilo Zagorje pred petimi, sedmimi leti, ravno v predelu Toplic, kjer je bilo rudarstvo najbolj razvito in je bilo največ rudarskih družin. Menim pa, da smo naredili bistveno premalo za arhiviranje in za obnovo vseh publikacij in knjig, ki so bile že narejene in napisane. Morda bo to izziv za prihodnji ali naslednji mandat stroke, kajti politika ne sme oblikovati zgodovine, ampak stroka in ljudje, ki se na to spoznajo. Prav zato trdim, da je na tem področju bilo bistveno premalo narejenega. Problematična je še vedno cesta čez Slačnik , ki je v pristojnosti države. Koliko lahko vi vplivati na obnovo tega dela povezave s Trbovljami? Mi lahko samo z demokratičnim pritiski, političnimi lobiranji, predvsem pa s strokovnimi analizami vplivamo na državne investicije. Cesta v Slačnik, ki pomeni povezavo Zagorja s Trbovljami, je v katastrofalnem stanju. Na žalost je terjala tudi že človeške žrtve. Za nas je ta cesta prioritna, kot tudi povezava KS Franc Farčnik s centrom Jože Marn to je t.i. »beli most», plaz izpred skoraj dvajset let, ki je spremenil podobo tega dela. V teh dneh je podpisano pismo o nameri za izgradnjo ceste v višini preko treh milijonov evrov. Gre za dvostranski sporazum Ministrstva za promet in Občine Zagorje ob Savi. Ali greste optimistično v leto 2010 ali ne? Zelo optimistično, zelo korajžno in s pozitivno energijo. Mislim, da bo leto 2010 še bolj uspešno, celo presenetljivo je bilo preteklo leto 2009 in še presenetljivejše bo letošnje leto 2010. Po projektih, katere imamo že podkovane s sklepi in pogodbami, lahko rečemo, da bo še višji razvoj, kljub temu da ocenjujem, da bo recesija še huje posegla v socialno ekonomsko življenje posameznih družin. Zavedamo se, da obstajajo družine, ki iz dneva v dan razmišljajo, kako bodo preživele. Tudi na tem področju se vključujemo in se bomo tudi v naprej vključevali, tako finančno kot moralno. Lahko rečem, da je to res pravljica o mavričnih ljudeh, zgodba o uspehu, ki se nadaljuje in Zagorje gre naprej. Pripravil: Rudi Špan V torek, 22. decembra 2009, je potekala zadnja občinska seja v letu 2009. Na dnevnem redu je bilo 16 točk, ki pa so bile obravnavane v glavnem brez večjih zapletov. Najbolj pomembna sta bila obravnava in sprejem Sprememb in dopolnitev Statuta Občine Radeče, potrditev izvrševanja Proračuna januar - november 2009 in potrditev predlogov za priznanje Ivana Pešca v letu 2010. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala Občinskemu svetu Občine Radeče, da podeli Priznanje Ivana Pešca za leto 2010 Saši Plevel. Kot vedno, je na nekaj vprašanj za bralce Zasavca odgovoril župan Matjaž Han. Glede na to, da je bila zadnja seja v letu 2009, bila, po mojem mnenju, v znamenju hitrih in pametnih odločitev. Recimo, da je sledila vzdušju tega leta, ko smo bili v občinskem svetu občine Radeče relativno konstruktivni, nismo se delili na politične stranke, ampak smo se delili, kako probleme rešiti iz tega. Zato se zahvaljujem občinskim svetnicam in svetnikom za konstruktivno delovanje in verjamem, da je to delovanje prineslo dobre rezultate pri delovanju Občine v lanskem letu. Zaključek del na Titovi ulici je vse bližje, je to darilo za leto 2010? To pomeni, da smo načrt, ki smo si ga zadali, tudi uresničili. Cesta je 95 odstotno zaključena, seveda pa bodo potrebne še nekatere finese, da se projekt zaključi. S tako lepo cesto gremo lahko ponosno naprej v nove izzive v Občini Radeče. Kako pa je v tem trenutku s odvozom smeti in odnosom do deponije Unično? Radeče so v sklopu petih občin, ki urejajo drugo fazo Uničnega oziroma CEROZ in bodo s svojimi sredstvi prispevale, da bo izgradnja nemoteno potekala. Na januarski seji bomo imeli predstavitev te investicije. Tako bodo občinski svetniki z njo seznanjeni in verjamem, da nam bo ta investicija pomagala, da bomo imeli še lepše Radeče. Kako bo po prehodu iz analognega na digitalni sprejem TV programov v Radečah preko kabelske televizije? Zavedamo se, da obstoječi kabelski sistem nima daljše vizije delovanja in da je sistem po svojih možnostih to dobro opravil. Seveda ga moramo obdržati pri življenju do takrat, ko bomo prišli do nove tehnološko bolj sprejemljive in hitrejše zadeve optičnega kabla. Do takrat pa se bom trudil skupaj z Občino, da bo sistem deloval - saj je vendar vseh 18 let deloval in služil občankam in občanom. Kakšno bo po vašem leto 2010? Sem optimist in verjamem, da se bodo razmere tako v svetu kot v Evropi izboljšale in se bo gospodarska rast vendarle nekako povečevala. S tem bomo tudi v Radečah prišli še do nekaterih novih investicij in verjamem v strokovnost občinske uprave in v dobro delo občinskega sveta. Vizijo in željo imamo, kar nam pa tudi gospodarska recesija ne more vzeti. Sem optimist! Na koncu seje se je župan vsem zahvalil za konstruktivno delo, povabil na prireditve ob vstopu v novo leto in voščil vse dobro za praznike. Besedilo: Rudi Špan (litejjtai dimiti ta Od 18. decembra 2009 je Ginekološko porodni oddelek Splošne bolnišnice Trbovlje bogatejši za grelno omaro. Direktorica Splošne bolnišnice Trbovlje Marina Barovič in zdravnik in porodničar mag. Jože Čuk sta jo prevzela od generalnega direktorja Lafarge Cementa Iztoka Viranta. Javni zavod Splošna bolnišnica v Trbovljah pokriva področje, od koder Lafarge Cement izhaja in kjer izvaja večino svojih programov družbene odgovornosti. Grelno omaro bodo uporabljali na ginekološko porodnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje, služila pa bo gretju infuzijskih tekočin in operativnega perila, kot so povoji in rjuhe. Marina Barovič je ob predaji dejala, da jim kronično primanjkuje sredstev za sodobno medicinsko opremo, in da so ob težki situaciji v gospodarstvu izredno veseli za posluh Lafar-gea pri nabavi nove opreme. "Grelne omare bodo še pose- bej vesele naše pacientke, saj bo naša nova pridobitev precej pripomogla k njihovemu večjemu udobju”, pa je ob prevzemu dejal mag. Jože Čuk. Iztok Virant, generalni direktor Lafarge Cementa, je ob predaji opreme povedal, da "predstavlja donacija grelne omare del programa družbene odgovornosti, s katero smo se zavezali k prepoznavanju potreb lokalnega okolja in pomeni nadaljevanje medsebojnega sodelovanja, ki poteka že dolga leta. S sodelovanjem z zavodom, kakršen je Splošna bolnišnica Trbovlje, imamo možnost prispevati h kakovostnejšemu življenju v našem okolju, na kar smo še posebej ponosni.” Osebje ginekološko porodnega oddelka je zagotovilo, da gre omara v takojšnjo uporabo. MaH Zc 8VC Bpua^oio + M Hrastniku, v prenovljenih prostorih Avtomehanike SOS, lastnika in podjetnika Damjana Kneza, je bilo v četrtek, 17. decembra Z009, kljub mrazu zelo prijetno. Za potrebe hrastni-škega vrtca je podjetnik Damjan namreč podaril vrtcu avtomobil Peugeot Bipper, s katerim bodo lahko prevažali hrano otrokom, ki obiskujejo vrtec Lučka na Dolu, vrtec Dolinca in vrtec Sonček- Rudnik. Ključe je Damjan izročil direktorici vrtca Slavici Pavlič, ki je bila avtomobila seveda nadvse vesela, saj staro prevozno sredstvo te zime najbrž ne bi vzdržalo. Na 400 m2 delovnih površin v zgornjem delu Hrastnika in urejeno okolico je Damjan s svojo dejavnostjo postal opazen v širšem zasavskem in slovenskem prostoru. Delavnica ima vsa potrebna dovoljenja in v njej bodo imeli možnost zaposlitve tudi mladi. Slovesen dogodek je popestrila rudarska godba in otroški zbor Mravljice, ki jih je povezovala z govorniki Vojka Povše. Prisotni so bili: oba podžupana občine Soniboj Knežak in Vinko Žagar, direktor občinske uprave Jani Kraner, predsednik obrtno podjetniške zbornice Mirko Mastnak, komercialist ljubljanskega Petrola Robi Štrubelj in njegovi sodelavci in nekateri direktorji zasavskih družb. Med temi so nekateri pozdravili in pohvalili gesto dobrotnika, ki bi bila lahko v teh težkih časih za zgled tudi drugim uspešnim podjetnikom iz Zasavja. Besedilo: Fanči Moljk, slike: arhiv SOS in F.M. Konec decembra je minilo že četrto leto, odkar so v Trbovljah odprli trgovino Spar. Praznovanje je bilo v sredo, 23.12. 2009, ko so poleg zabavne glasbe in privlačnih nagrad za obiskovalce razveselili z donacijo še Vrtec Trbovlje. Spar je želel ob svojem rojstnem dnevu razveseliti predvsem najmlajše člane skupnosti. Že med tednom je zajček Sparky obiskal otroke v trboveljskem vrtcu in z zabavnim programom navduševal malčke, v sredo, na dan praznovanja obletnice, pa je Spar Slovenija predstavnikom vrtca predal donacijo. Trgovina Spar je v Trbovljah prisotna že štiri leta in v tem času so jo krajani in okoliški prebivalci povsem sprejeli in vzeli za svojo, zaposlenim pa je postal način življenja. MaH Od 1. januarja 2010 Lafarge Cement Trbovlje ni več delniška družba, poslej posluje kot družba z omejeno odgovornostjo. S preoblikovanjem v družbo z omejeno odgovornostjo bodo operativno in organizacijsko poenostavili poslovanje družbe. Preoblikovanje delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo v ničemer ne spreminja lastniške strukture družbe. 56% družbe je v lasti Lafargea, 44% pa v lasti EBRD (Evropska banka za obnovo in razvoj) tudi direktor Iztok Virant ostaja na čelu tovarne. MaH Seznam prostih delovnih mest dne 5. januar 2010 -območna služba OS Trbovlje ZDRAVNIK SPECIALIST ZA RENTGENOLOGIJO - M/Ž SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 05.01.2010 TRBOVLJE ZDRAVNIK SPECIALIST ZA GINEKOLOGIJO - M/Ž SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 05.01.2010 TRBOVLJE ZDRAVNIK SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 05.01.2010 TRBOVLJE ZDRAVNIK SPECIALIST ANESTEZIOLOGIJE - M/Ž SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 05.01.2010 TRBOVLJE ZDRAVNIK SPECIALIST PEDIATER - M/Ž SPLOŠNA BOLNIŠNICA TRBOVLJE 05.01.2010 TRBOVLJE ZOBOZDRAVNIK IDR.DENT.MED.J - M/Ž ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE OB SAVI CESTA ZMAGE 1 29.12.2009 ZAGORJE OB SAVI PROFESOR DEFEKTOLOGIJE - M/Ž OSNOVNA ŠOU NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK 05.01.2010 HRASTNIK POSLOVODJA VRTNEGA CENTRA - M/Ž KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO 29.12.2009 ZAGORJE OB SAVI ODKUPOVALEC LESA - M/Ž KMETIJSKA ZADRUGA IZUKE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO 29.12.2009 ZAGORJE OB SAVI PREGLEDALKA (Uit) - M/Ž STEKURNA HRASTNIK, DRUŽBA ZA PROIZVODNJO STEKLENIH IZDELKOV, D.D. 29.12.2009 HRASTNIK VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK - M/Ž OSNOVNA ŠOU ŠMARTNO 29.12.2009 LITIJA STROJNIK - M/Ž PROIZVODNJO,H* ^RGOVIN^ IF|NIF Ikt TOPSTVA, ZAGORJE OB SAVI 05.01.2010 ZAGORJE OB SAVI PEK - PICOPEK - M/Ž ULE JOŽE S.P. KUMPLAST 05.01.2010 ZAGORJE OB SAVI NATAKAR - M/Ž ULE JOŽE S.P. KUMPUST 05.01.2010 ZAGORJE OB SAVI SVETOVALNI DELAVEC - M/Ž OSNOVNA ŠOU GABROVKA - DOLE 05.01.2010 LITIJA SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - M/Ž ZDRAVSTVENI DOM TRBOVLJE TRBOVLJE, RUDARSKA CESTA 12 05.01.2010 TRBOVLJE RAČUNOVODJA - M/Ž KROVEC - KLEPAR - M/Ž STORITVE IN PRODAJA MATJAŽ REITMEIER S.P. SMODE, SPLOŠNA GRADBENA DEU, D.O.O. 05.01.2010 05.01.2010 TRBOVLJE HRASTNIK OQtM\ ®| i NAROČILNICA ZA ČASOPIS 73 PUC. 1 Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 W Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon: hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče Naslov:.................................. Davčna številka: Podpis: (71/J ELEKTROPROM O EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 storitve 03-56-57-150 > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 Mvigpal produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z ^ «g možnostjo sponzoriranja (otanitfi 'UtCin 1 trženje in produkcija za gospodarsko * m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .... . E-mail: atv.signaJ@sioI.net Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ■JI Izrazi, kot sta 6IC (Euro Info Centre) in IRC (Inovacijski relejni center), mnogim slovenskim podjetjem niso tuji. Ti centri so bili v pomoč in podporo malim in srednje velikim podjetjem pri internacionalizaciji njihovega poslovanja, prenosu tehnologij ter iskanju projektnih partnerjev pri razpisih za sredstva EU. Evropska komisija je obe zgoraj omenjeni mreži združila v eno pod novim imenom Evropska podjetniška mreža (Enterprise Europe Network oziroma EEN). Pomemben instrument za podporo evropskim podjetjem Kaj je EEN? Kaj lahko naredi za vas? Mreža EEN je pomemben instrument evropske komisije za podporo podjetjem pri razvoju njihovih potencialov in inovativnih zmožnosti. Deluje v več kot 40 državah članicah EU in zunaj EU (ZDA, zahodni Balkan, Rusija, Turčija, Izrael, Egipt in tako dalje), povezuje pa več kot 500 institucij podpornega okolja za podjetništvo in tehnološki razvoj. Slovenski partnerji EEN v Sloveniji vključuje šest partnerjev: Institut Jožefa Stefana, Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Mariborska razvojna agencija ter Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem. Storitve Evropske podjetniške mreže: • podpora pri mednarodnem poslovnem sodelovanju, • podpora inovativnosti, prenosu znanja in tehnologij, • podpora za sodelovanje pri programih EU. • Podpora pri mednarodnem poslovnem sodelovanju Podjetja, ki želijo svoje poslovanje razširiti na trge zunaj Slovenije, lahko v okviru mreže pridobijo brezplačne informacije o posameznih trgih, kjer mreža deluje: o zakonodaji na internem trgu EU, o potencialnih poslovnih partnerjih (naslove proizvodnih, trgovskih, storitvenih podjetij), prek mreže pa lahko objavijo tudi svojo ponudbo za poslovno sodelovanje. Na voljo je tako imenovana Borza poslovnih priložnosti, ki jo uporablja vseh 500 partnerjev in je učinkovito orodje za iskanje specifičnih poslovnih ponudb in povpraševanj. Za podjetja prav tako organizirajo poslovna srečanja (poslovnih delegacij) v Sloveniji in tujini, pomagajo pri udeležbi na mednarodnih sejmih in tudi drugih poslovnih dogodkih, promovirajo povezovanje podjetij v različne medpodjetniške povezave, grozde in podjetniške mreže in ponujajo individualne storitve na področju poslovnega sodelovanja. Podpora inovativnosti, prenosu znanja in tehnologij Mreža zagotavlja tudi podporo pri prenosu novih tehnologij, pridobljenih z raziskavami in razvojem, podporo pri prenosu specifičnega znanja vslovenska in tuja podjetja, posredovanje novih tehnologij iz Evrope v Slovenijo in iz Slovenije v druge države partnerice. Ena izmed pomembnih dejavnosti mreže je tudi sodelovanje pri postopkih ocenjevanja primernosti izumov za prijavo patentov, promocija slovenske razvojno-raziskovalne dejavnosti in sodelovanje pri trženju patentov. Slovenskim podjetjem, ki ponujajo specifično tehnologijo ali znanje oziroma ju iščejo, je na voljo tako imenovana Borza tehnoloških ponudb in povpraševanj. Borza deluje enako kot Borza poslovnih priložnosti - na tem mestu gre za tehnološko sodelovanje in iskanje partnerjev na področju tehnologij: bodisi gre za iskanje tehnoloških rešitev oziroma za ponujanje lastnega znanja in tehnologij. Podpora sodelovanju pri programih EU EU ponuja malim in srednje velikim podjetjem različne oblike finančne pomoči. EEN spodbuja podjetja k izkoriščanju nepovratnih sredstev EU, ki so na voljo v različnih programih in za različne namene (uresničevanje energetskih, okoljevarstvenih, regionalnih politik, spodbujanje informatizacije družbe, e-poslovanja, raziskav in razvoja, spodbujanje inovativnosti evropskega gospodarstva, spodbujanje ženskega podjetništva...). Programi so lahko namenjeni posameznikom, podjetjem, javni upravi in drugim organizacijam. EEN zagotavlja pomoč in podporo za uspešno kandidiranje za sredstva v okviru programov EU. Zainteresirana podjetja lahko pridobijo sveže informacije o odprtih razpisih, o aktualnih projektnih predlogih, zaprosijo lahko za pomoč pri oblikovanju projektnih idej in iskanju primernih projektnih partnerjev, mreža pa ponuja tudi podporo pri pripravi projektnega predloga. *7 Pkv/r finem Začenja se drugo leto glasovanja v akciji izbiranja nai društva in naj prostovoljca. Glasovalna akcija poteka pod okriljem projekta MREST - Mreža nevladnih organizacij Zasavja, ki ga izvaja Sklad dela Zasavje v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada. Projekt je namenjen promociji nevladnih organizacij v zasavski regiji. Vsi prostovoljci in društva, ki boste uvrščeni v glasovanje, boste brezplačno predstavljeni na spletni strani projekta ter v posebnem časopisu, ki bo izhajal v njegovem sklopu. Kar je bilo lani, je minilo, zdaj se vse začenja znova. Tudi tisti, ki lani niste glasovali ali dobili glasov, imate popolnoma enake možnosti za visoko uvrstitev kot tisti, ki so prednjačili v letu 2009. Za lanske zmagovalce pa je letos priložnost za potrditev doseženih rezultatov. Dokažite, da lanska glasovalna vnema ni bila prehodnega značaja, ampak izraz vaše zvestobe društvu, ki mu pripadate in/ali katerega delo cenite. Izkažite se ter postavite vaše društvo in njegove prostovoljce na zemljevid prepoznavnih nevladnih organizacij in prostovoljcev v Zasavju. Bolj boste zagreti za glasovanje, višje bodo uvrščeni vaši favoriti. Prva tri društva in prvi trije posamezniki dobijo priznanja (zlato, srebrno in bronasto) ter praktične nagrade. Vsa nižje uvrščena društva in prostovoljci prejmejo priznanja za sodelovanje. Pravijo, da se je treba začeti na zimo pripravljati že spomladi. To modrost je vredno upoštevati, ko se odločate za glasovanje. Prej boste začeli in obsežnejša bo vaša kampanja, večje zadovoljstvo vas bo preplavljalo, ko bodo jeseni razglašeni končni rezultati. V zadnjih tednih glasovanja je sicer mogoče nadomestiti nekaj zaostanka, a čudežev ni mogoče delati, če nimate ustrezne podlage. Čas za tlakovanje poti do uspeha je sedaj. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena, zato je vredno izkoristiti vsako glasovnico. Sleherna promocija vašega društva in vaših zagnanih prostovoljcev je dobrodošla. Poleg tega glasovanje omogoča vsaki glasovalki in glasovalcu, da pride v boben za žreb. Na jesenski sklepni prireditvi bomo namreč izžrebali deset nagrajencev, ki bodo prejeli praktične nagrade. Izkoristite možnost sodelovanja v akciji. Kako? Izrežite spodnji glasovnici ter na eno napišite naziv društva, ki se vam zdi najbolj prizadevno, na drugo pa ime najbolj pridnega in predanega prostovoljca. Upoštevali bomo samo pristne glasovnice, tako da fotokopirane ne pridejo v poštev, za dodatno poštenost in transparentnost glasovanja pa smo glasovnice tudi označili. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. §&Mrest S&Mrest n«vlodnih orqomioci) Zmovja Mr.lo n«vtodn.h orgonuocij Zrnoma GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 1/2010 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi §&Mrest Mr«i