Bg : Milosese szi puna..........97 Fr. H. H : Zdrava bodi Maria.......101 Fr. H. H. : Gde szo szv. Apostolje pokopani ? . . 103 Dr. Lenarsich : Pripravlenje k-szvétomi precsiscsävanji 106 Fr. H. H. : Zsivlenje szv. Tamäsa Akvinszkoga . . 109 S. L : Rajzbojnika...........111 Szlepecz : Zgodovine szoboeske cérkvi.....116 Fr. H. : Lübimo roditele.........121 Drobiš. Ki ne dobro, kl je Tees, ali nienje dobo sznopiesoT, naj m I naznani ! Vsza piszma k meni, tu stamparijo nikaj ! Ki sesé liszt <1 d Mati, naj za njega dTe koroni posle na ime: SBassa Ivan plebanos tu Kogoj Ini (Bagonya, Zalainegye) ali naj onomi dä, od koga liszt prekTzeme Tszaki imeszee. Sziromaki, ki nemorejo zdaj Tesaszi placsati, kak Tszako leto, tak i letosz lehko po Teeskrätnili suma li, ali pa, k da bodo meli, naednok pläcsajo ! Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. 1910. Aprilis. lets. 4. Miloscse szi puna. Angeo Goszpodnov, kda je priseo k Marii, jo z ten pozdrävla, ka je „miloscso naisla pri Bogi", ka sze je Bogi vu njoj dopadnolo. • Pa zakaj ? Zakaj je tak lübezniva pred Bogom, ka sze je njemi tak vu nikom ne dopadnolo, kak vu njoj ? Zäto, är je „miloscse puna", är je puna njéna düsa one szvetloszti nebeszke, stera csloveka pred Bogom dopad-livoga vcsini. Kelko glaszovitnih, kelko plemenitih, viszokoga sztä-lisa devic jo bilo onoga csasza, kda je angel Mario priseo pozdrävlat, vu velkoin rimszkom drzsänji. Device, stere je szvet postüvao, za velko meo ino csasztio — pa vsze ete szo ne telko vredne bile pred Bogom, kak ponižna, tiho disécsa violica vu szamoti Näzareta, kak bi. D. Maria, stere szvet ne poznao, od stere jäkoszti niscse vu velkom szveti ne znao. Nego bozse oko je na ujoj pocsivalo. Njo szi je zébrao vszamogocsi, szamo njo med vszemi, naj pomore bozso volo na on szvéti ciò, steroga je Bog za csloveka volo predszebe vzeo. Bog, ki je ogledävalec szrc ino szodec znotrasnjega csloveka, je vido njéno neduzsno szrce ; vido je ino sze je dopadpolo njemi. Ki pazi na szebé, naj sze njegovo poštenje ino dobro ime ne obsäli, on je pošteni cslovek pred szvetom. Ki pa päzi na szebé, naj k njegovoj düsi greh ne pride, on de pa postenjé meo pred Bogom ! Stero je vecs vredno ! Csi sze nam vidi, ali ne, li vekivecsna isztina osz-täne, ka nasz je vszaki telko vreden, kelko je pred Bogom vreden. Pitajmo sze zdaj : Kelko szam jasz pred Bogom vreden ? Kniga modroszti (12, 13.) pravi : „Boj sze Bogà ino obdrzsi njegove zapovedi, är to de szodba tvoja." Velki räzlocsek je med postenjom i postenjorn, med dikov i dikov ! Sze hvälis, ka te vsze postüje i rado mä ? Jeli kakse je tvoje postenjé pred Bogom? Velko bogäsztvo, kraszne palacse, cela truma szltizs-benikov je za to, ka pred szvetom szprävlajo postenjé i diko. Sziromastvo, niszika zacsarnela kucsa ino puno szrce jäkosztih pa pred Bogom szprävi postenjé i veki-vecsno diko. Kern poniznivsi, kern menjé zselenja sto ma za szvet-•szkimi dobrotami, kem bogatesi je sto vu liibézni Boga i blizsnjega, tem veksa je njegova csäszt pred Bogom. Oh, to je ne velko, csi koga dober gläsz do konca szveta pride, vej je szvet tak mali, pa ka njemi vala, csi njemi je imene zapiszano vu knigi zsitka vekivecsnoga ? Pszalmusz (74, 14.) tak pravi, ka „je lepota hcseri krälove od znotra." Bozsa miloscsa vu szrci-düsi, to je njéna lepota. Ona popunoszt miloscse, steao angeo hvali, stera njoj düso kincsa, ona je, ka je Bogi dopadnolo. Miloscsa poszvecsenjä je ona visenaturna szvetloba düse vernoga csloveka, stera njemi visenaturno csäszt dà, stera vszako njegovo iniszel visenaturne pläcse vredno vcsini, vsza djänja njegova vu knigo vecsnoga zsivlenja .zamerka. Bog obszodi, sto je velki, ne lüdje ! Pred Bogom pa szamo on mä pravico, ki vu miloscsi njegovoj zsivé. Szvet hvàli szvoje vojake, steri szo glaszovitna dela doprineszli, pa ka je vszako glaszovitno delo proti jäkoszti ? „Vékse delo je, pravi szv. piszmo (Paralip. 16, 32.), szvoje naszlädnoszti oblädati, kak mocsne gradove." Lezsi je jezero driigih pobiti, kak szamoga vszebé. Pravi krscsenik ne csäka dobre prilike, kak vojvodje szvetà, ka bi na neprijàtela vdaro, nego kole vu szebi sztàlno neprijàtela Boga i düse brezi henjanja vu vszakoj veri, kda ga ovàra. Prävomi krscseniki je niksa tezsäva ne prevelka za oblàdanje szamoga szebé, àr znà, ka de plàcsa njegova szam Bog. To je zarazmela Maria, za to je prignola kolena i glavo rebocsa-: „Ovo szlüzsbenica Goszpodnova." Pa to je rävno viszokoszt njéne dike, ka je ne iszkala, szamo szamo bozso volo ino je tak naisla szvojo nàjvekso csàszt. Vszaki cslovek je „szlüzsbenik bozsi." Od toga vékse csäszti za csloveka ne. „Bogi szlüzsiti je telko kak kra-lüvati." Kralüje szlüzsbenik bozsi ober szainoga szebé na zemli, kralüje nad szvojimi naszlädnosztmi ino kralüvao bode vu vekivecsnoszti. Najglaszovitnesi lüdje na zemli, stere näjvecs lüdih pozna szo Abraham, Mojzes, David pa od njih to znämo, ka szo szi to za nàjvékso csäszt racsunali, ka szo „szlü-zsäbnicje bozsi." Kralüvajocsi poglavarje szveta sze tüdi radi imenüjejo za szlüzsäbnike bozse ! Zato, moj Bog, kräl vszeh krälov, poglavar vszeh poglavärov, na szlüzsbo tvojo szam vszikdär pripraven. Daj mi, Goszpodne, szpoznati, kak velka duzsnoszt i dika je meni, csi celi moj zsitek, vsze moje mocsi, vsze moje znanje vu tvojo szlüzsbo vprezsém. Daj mi szpoznati, Goszpodne, ka je täkse szkrito zsivlenje, vu sterom sze Tebi szlüzsi, sztokrat vecs vredno, kak vsza csäszt i dika etoga szveta, naj zmocsnov volov nepresztanoma Tebi szlüzsim ino sze vszäkoga isz-kanja lüdsztva csäszti odvädim. Bg, Zdrava bodi Maria. jzunce sze dizse, — poldne sze blizse Näm sze gläszi, — zvon pozdrävla: Zdrava bodi Maria ! Zvon mi za zvoni, — k molitvi me goni, Nihävlem delo, — szpevlem veszélo, Zdrava bodi Maria ! Szrcé mi szlävi — uzsitek pravi Szkuzé szi brišem, — szpevlem, i zdisem : Zdrava bodi Maria ! Zdrava bodi devica, — nebeszka kralica, Szrecso ponovi, — rod blagoszlovi, Zdrava bodi Maria ! Zlata zrna. Bog sze ponizo, da bi sze cslovek szrämo biti gizdav. Pravi: Szv. Augustin. Dugo prvlé narodjenja Zvelicsitelovoga vnogi Njemi priprävlajo meszto, ali malo sto Njemi pripràvla szrcé. Pravi: szv. Alfonz Ligori. Blagoszlovlena tiszta duša, stera more praviti Bogi : — Mili moj meni, a jesz njemi. Pràvi; szv. Alfonz Ligori. Pekes szam vu szebi nebi bio tak jàko sztrasen, kak to csi nasz Bog od szebé odlocsi. Prävi : Szv, Bernard. — 102 — Moj kep. Za vladanja IX. Piusa pape pohodo je päpo eden francuszki duhovnik. Té duhovnik je bio tak veszeo kda szo ga k päpi püsztili, da je szpadno na kolena i neje raogeo niedno recs zgovoriti. Päpa szo ga malo pridignoli. Te je komaj mogeo dühovnik zgovoriti ove recsi: „Szvéti-Ocsa, dajte mi za där szvoj kep." Päpa IX. Pius szo. vzéli krizs v roke i podignoli szo ocsi k nébi, i vszo etak pravili: „Ovo je moj kep." Fr. Herrn. H. Gde szo szv. Apostolje pokopani? , 1. Szvéti Peter, prväk apostolszki, zvrso je szvoje dnéve v Rimi. To je bilo vu vremeni, gda je vlàdao caszar Neron, steri je krscsenike nemilo preganjao. Té sztra-'sen caszar, ili kak ga nesterni zovéjo, zver vu liidszkoj podobi, däo je zgrabiti szv. Petra i szv. Pavla, teh ih lücsiti v tamnico. Devét meszecov szta vu tamnici bila a te na szmrt odszojena. Szvétoga Petra szo na krizs raszpéli, i to na szvojo zseljo, tak da je z glävom bio dole, a z nogami gore. To sze dogodilo 29. Juniusa 67 leta po Krisztusovom rodjenji. Krscsanje szo ga pokopali pod mälim vatikänszkim bregom. Na tom meszti je caszar Konstantin däo podignoti cérkev, stero je Päpa szv. Szilveszter poszvéto. Dnesz sze nad grobom szv. Petra dizse velka bazilika, näjveksa cérkev na szvejti „cérkev szv. Petra". Kräj cérkve szv. Petra sze dizse velka paläcsa — Vatikän — rezidencija rimszkoga Pape, namesztnika szv. Petra. A to je velka palacsa, da bole povemo, to je eden küp velkih zgräda, vu steraj jé vszega vküp do deszét jezér mäli i velki hizs, pa drügi prosztorje. Vu toj palacsi prebivajo szv. Ocsa Päpa. Zdaj szv. Ocsa nemajo nikaj drugo zvün té palacse. Ar szo neprijäteli Jezusovi i Cérk- veni, satan i njegovi pomocsnici vsze pdzéli ka szo mogli : celò krälevino värase i vojszko, z recsjov vsze ka szo mogli priszvojiti. Szamo szo osztavili Vatikan i ograde. Ali obläszti i ogled nejszo mógli' vzéti ; zäto Papa ipak, zcelim krscsänszkim szvejtom vladajo ; njih szlüsajo krscse-nicje, njih stüjejo i lübijo i za njih sze cela Mati — Cerkev moli. Molimo sze za szv. Ocso Päpo vszigdär, kak szo negda prvi krsztjani molili za szv. Petra, gda ga je kräl Herodes däo vloviti i v Jeruzsälemszko tamnico lücsiti. 2. Szvéti Paveo vmro je tiszto leto i tiszti dén, gda i szv. Peter t. j. 29. juniusa 67. 1. za caszara Nerona. Téh i je caszar däo vküp vloviti i v tamnico lücsiti i vküp na szmrt odszoditi. Kak eden tak i drügi, szta mantrnicsko szmrt podneszla, ali szv. Pavla szo inacse manträli kak szv. Petra. Szv. Petra szo na krizs raszpéli a taksa szmrt sze pri njih drzsälaza szramolno szmrt. I zäto sze tak ' neszo szmeli pogübiti rimszki poglavärje. A szv. Paveo är bio rimszki poglavär te ga neszo szmeli na krizs raszpéti. Teszta tamnica escse dnesz dén sztoji — dakak preobrnota v kapelo — vu steroj szta bila zaprta szv. Apos. Peter i Paveo, g.'a szo ih vodili na mucsenicsko szmrt : na tom meszti je szagrädjena cérkev. Do toga me-szta szta vküp sla z tamnice, a te szo szv. Petra odeg-nali na mäli bregics, kak szmo prvlé napomenoli, na tako zväni -- Janikulum — Tü je dnesž mali ali lepi hräm, rävno na tisztom meszti gde je posztävlen bio krizs, na sterom je szv. Peter zvrso szvoj matrnicski zsivot. Szv. Pavla szo odegnali vö z värasa Rima, te je tam zvrso szvoj zsivot ; to je ne bilo delecs od ceszte stera je vodila vu väras Osztij kräj morja. Tü szv. Pavli szo odszekli szäblom glävo ; gda szo njemi odszekli te je gläva trikrät poszkocsila; a na tri mesztaj je zacsnola bisztra voda tecsi. Tä tri vrela szo scse dnesz-dén tan pa z njih tecsé esiszta i hladna voda ; romarje gda ido tä na bozso pot te pijéjo tiszto vodo pa tüdi domäcsim noszijo. Telo szv. Pavia szo zakopali kräj teszte ceszte kak szmo prvlé szpo-menoli, szamo malo blizse k Rimi, na njivi neke pobozsne krscsanke. Na tom meszti je tüdi däo caszar Konsztantin szazidati cérkev, a szv. Szilveszter papa szo jo poszvétili. Tä je cérkev bila lepa i velka bazilika nad grobom szv. Pavla, stera je tüdi bila od vszej najlepša. Ali na zsa-loszt je zgorela 1823. leta. Te szo rimszki Papa däli na tisztom meszti drügo cérkev podignoti. I tä je cérkev od zvüna ednosztävna, ali je notri potaräcana z lepim mrämorom, i mà dvä réda mrämorne sztebre, tüdi je nakicsena lepimi kepami ; csi je rävno ne tak lepa kak prvlé, ali sze zäto vszaki more csüditi toj cérkvi. December 10. 1854. szo to cérkev poszvétili pàpa IX. Pius, vu priszotnoszti vszeh kardinalov i püspekov, steri szo sze rävno v Rimi szasztäli, är szo Papa, dva dni prvlé szvecsano progläszili dogmo o nevtepenom popri-jetji BI. Divice Marie. Pa taksi nadgrobni szpomenik mä szv. Apostol Paveo. Vu toj cérkvi je szamo njegova gläva i nesterni osztänki, a drügi osztänki szo vu cérkvi szv. Petra vküp z szv. osztänkimi apostolszkoga prväka szv. Petra. 3. Szvéti Andräs, on je tüdi bio vucsenik szv. Ivana Krsztitela, dovrso szvojo apostolszko szlüzsbo i zsivot v Grcskoj vu värasi Patraszi. Szv. Andräs je po Jezusovom v nébosztoplenji predgao szv. evangelje vu krajini na sze-veri csornoga morja : to je v dnésnoj Ruszkoj. Tü odnet je odiseo vu Träcijo i Epir. Vszesiron je navucsävanjem i csüdami vnoge Ijüde obräto na vero Krisztusovo. Fr. Herrn. H. (Dale.) Pripravlanje k-szvétomi precsiscsàvanji. a naj k-szvétomi precsiscsävanji vredno sztopimo najbole nam je to potrebno ka naj 1, csiszti bodemo od szmrtnoga greha 2, ka naj csiszti bodemo od mali grehov tüdi. Jezus je vu čelom szvojem zsitki grditoszt zamazanoszt odörjavao. Ali najvékso csisztocso na düso tak, kak na telo gledocs je té zselo gda je na szlednjoj vecserji 01-tarszko Szvesztvo nasztavo. Vu Betlehemi szi je odébro edno sziromasko stalico ino tam je na szvet priso, vu zsitki szvojem je ne imo gde bi szi szvojo glavo doli nagno, ali gda je steo Oltarszko Szvesztvo naszt.aviti te szi je odébro edno lepo, okincsano obednico, ino je naprej poszlao Petra ino Janos vucsenika, ka naj vu onoj hizsi vsze vréd zemeta, gde je Jezus nakano Oltarszko Szvesztvo nasztaviti. Razlozsitelje szv. Piszma to pravijo, ka je Jezus zäto to lepo, okincsano meszto vö poiszkao, ka naj nasz opomina ka iz kaksim csisztim szrcom moremo prijeti naj-szvetese Oltarszko Szvesztvo. To tüdi, ka je mili Jezus na szlednjoj vecserji, prvlé leki bi apostole iz szvojim szvétim Telom nahräno, tak ponižno apostolom*escse nogé zépro, to je tüdi Jezus zato esinio, ka naj näsz opomina ka kak csiszti moremo biti vu düsi ino vu teli gda kèzvé-tomi precsicsävanji idemo. Malo nam szamo trbe premisžliti zgodovino sztäroga zakona ino bodemo najsli obilno péld, iz steri sze lehko navcsino, kak moremo csiszti biti od greha gda szvé-lomi obhajili idemo. Tak na példo estèrno vu sztarom testamenti, ka gda je Goszpoden Bog izraelszkomi lüsztvi na sinaiszkom bregi deszétere bozse zapovedi vörazgläszo, prvlé je Mózesi zapovedo, naj povej lüsztvi, naj sze lüsztvo prvlé 3 dui poszti, ino tak sze na düso gle-docs naj pripravi, zvün toga, ka naj szi lüsztvo zaperé szvojo opravo naj sze ocsiszti, ino tak sze na telo gle-docs naj pripravi k onomi dnévi gda zeme od Boga njeguve zapovedi, ino tak naj preblizsava k-sinainszkomi bregi. Zvün toga od Mozesa szamoga znamo, ka gda sze je njemi szkäzao Goszpoden Bog vu gorécsem sesipkovim grmi je ete reesi csüo iz gorécsega grma : „Ne prebli-zsavaj bole eszi ; doli deni tvojo obüteo, är meszto na sterom sztojis je szvéto". — Goszpoden Bog je ne dopüszto niti tomi odebränomi proroki ne, ka bi brezi bojaznoszti ino nepnpravleno gledao to csüdo, nego je zselo Bog, ka naj z-najvéksov pobozsnosztjov preblizsava k-onomi grmi iz steroga je njemi govorio Bog. Ino csi szi zdaj premiszlino, ka je Sinai breg, ka je go-récsi grm iz steroga je Goszpoden Bog govorio proti 01-tarszkomi Szvesztvi, gde je szam Bog. Szin Bog Jezus Krisztus nazoesi, te moremo previditi, ka 'kak csiszto more biti nase szrcé gda tä k-Nyemi idemo. Na sinajsz-kom bregi, vu gorécsem grmi je goszpoden Bog szamo gucsao, pri szvétom preesisesavanji pa knam pride, pride vu nase szerce, znami sze kak ti najbole zjedini. Sto bi ne prevido ka szkaksim pobozsnosztjov ino szkaksim csisz-tim szrcom moremo knjemi preblizsavati. Nasa düsa te tak csiszta more biti od ruzsnoszti greha, gda vu szvétom precsiscsavanji Jezus pride knam. Ka naj sze od ruzsnoszti greha odszlobodimo je nasztavo Jezus Szvesztvo pokore, steroga eden tao je szpoved. Eti pri szpovedi sze ocsisztimo od szmrtnoga greha, eti nam odpüsztijo dühovnik meszto Jezusa nase grehe ino pri szpovedi dobimo on szvadbeni gvant sterim sze zvüpanjom lehko pridrüzsimo k Jezusi ino te szvadbeni oblek na düsi je miloscsa poszvecsanja. Ki brezi etoga obleka, brezi milosese poszvecsanja ide ta k Jezusi — to szi je escse sztrasno miszliti je te drügi Judas — sztrasen greh vesini, oszkruni Jezusa vu Oltarszkom szvesztvi. Ka naj sze od te sztrasnoszti odszlobodimo, kaksa more biti nasa szpoved ? Lelko edna lehkomislena, brez prävoga zsalüvanja, brez moesne oblübe szpovid bi za-doszta bila ka naj sze od szmrtnoga greha odszlobodimo ? Oh ! Bog moj ! rajse nikse szpovedi ne kak pa szpoved brezi pozsalüvanja, brezi moesne oblübe ! Edna täksa düsa stera sze brezi isztinszke pokore, pozsalüvanja brezi moesne oblübe szpovedäva, szàma szebé nori, nedobi odpüscsenje grehov, nego escse znovics sztrasen greh csini : szvesztvo oszkroni. Te tak moremo meti potrto szrce, moesno oblübo ka nesesemo grehsiti te nam odpüszti mili Jezus pri szvétoj. szpovedi greh ino nam da on szvadbeni oblek miloseso poszvecseuja sterim sze z vüpanjem lehko k-Nyemi pridrüzsimo. (Dale.) Dr. Lenarsich. Zsivlenje sz. Tamäsa Akvinszkoga. Za leto 1274. bila je razglašena velka cérkvena szküpstina vu varasi Lyoni (Francuskoj) szv. Tamäs sze je tüdi däo na pot k toj szküpstini po zselji rimszkoga pape, csi je ravno bio betezsen i szlab. No kda je priseo do cisztercitszkoga klostra pri Terracini v szrednoj Tal-jänszkoj, te je tak bio oszläblen, da zse neje nikaj rao-geo. I tak je za kratko vreme premino i to 7. märciusa tisztoga leta ; nihäo je vszim vekom bogati dèi szvojih szpiszov (18 debeli i velkih knig) i szlävo najvéksega bo-goszlovce i najvéksega modroznänca vu zäbodnoj Cérkvi. Rävno je navrso 49. let szvojega zsivlenja. Za volo mod-roszti, stero szi je szv. Tamäs sztekeo vecs z molitvov nego z vucsenjom, i za volo angelszke csisztocse szo ga zväli „angelszki vucsiteo." Vu Cérkvi, stero je Goszpon Jezus Krisztus utemelo, bili szo apostolje, evangeliszti i rnantrinicje. Apostolje szo Jezusov nävuk zsivom recsjom navescsüvali, evangeliszti szo piszmom ovekovecsili, a rnantrinicje szo szvojom krvjom zapecsatili. Bog je zse vu prvo vreme krscsänsztva takse Jjüde podigno, steri szo bili navucseni vszakojäcskoj znanoszti a näjbole pa vu szv. piszmi i vu drügih verszkih duzs-nosztih, i puni düha Bozsjega, z recsjom i piszmom edin-sztvo i bozsänsztveni posztänek Jezusove vere szo razlagali, dokazävali i bränili. Takse, steri szo navucsävajocsi szvéti zsivot i trdo vernoszt k veri vézali, i steri szo sze vnogo trüdili pri širjenji i branjenji präve vere, szvéta •cérkev zové takse „cérkveni ocsi ili szvéti ocsi." Tiszi cérkveni ocsi, steri szo sze zkäzali szlävom szvojega nà-vuka i sterim je szpisze Maticérkev odobrila, zovéjo sze „cerkveni navucsiteli." Med grcskimi szvétimi ocsi csasztijo z imenom cérk-venoga navucsitela ovi ; szv. Atanasz, szv. Bazil, szv. Gregor Nazijänszki, szv. Gregor Niski i szv. Ivan Zlatovüszti, a med latinszkimi : szv. Ambrus, szv. Jeronim, szv. Augusz-tin i szv. Gregor Velki; sterim sze tüdi racsunajo: szv. Tamäs Akvinszki i szv. Bonaventura. ■ Isztina Bog vu vszako vreme podizse takse Ijüde,. steri vézsejo vucsenoszt z szvétoscsom, tomäcsijo i brànijo krscsanszko vero, är i vu tom vala tiszto, kak je Jezus pravo : „Jasž szam z vami vu vsze dnéve do konca szveta. (Mät. 28, 20); ali da sze taksi nazivlejo cerkveni ocsi ili cerkveni navucsiteli trebej, da je izjäva Cerkve ili Cerkvene gläve, rimszkoga päpe." Szvétoga Tamäsa Akvinszkoga szo progläszili za cérkvenoga ocso i navucsitela, szv. V. Pius papa vu 1567. leti. (Konec.) Fr. Herrn. H. enda obrnimo krej od njega szvoje ocsi i pog-lednimo rajši prävoga razbojnika. Tudi on viszi na krizsi i mira. Velki hüdodelnik je bio. Szveti papa Leo ga imenüje tovaja; szv. Gregor pa bratomorivca; i szv. Krizosztom ga imenüje z jezero hü-dodelsztvih hüdodelnika. Pa o csüda miloszti i szmilenja bozsega ! „Te ne pozväni prävi szv. Augusztin — i zse je odebräni ; scse ne szlüzsabnik i zse je prijäteo Jezusov ; scse ne vucse-nik i zse je vucsiteo!" Apostolje zbezsijo vucsenicje sze szkrijejo, njegovi lübi trepecsejo i mucsijo pod krizsom. Zsidovje ga zanicsüjejo, Rimci ga na krizs pribijajo, celi szvejt ga zapüscsa, le tovajszki razbojnik sze za njega gori zeme zagovärja njegovo neduzsnoszt. On zavrne szvojega pajdaša rekocs : „Sze tüdi ti nebojis Boga, är szi rävno v tisztom obszojenjiì I zatem pa zagovärja Jezusa i pravi: „I müva zato po pravici trpiva po zaszlüzsenih szvojih del te pa ne nikaj hüdoga vcsino. Luk. (23, 41.) i za-tém sze obrne z vüpanjom k Jezusi i ga proszi : „Goszpod szpomni sze z mene, gda prideš vu szvoje kralesztvo. " Vzädnjem hipi szvojega ^sivlenja szpozna on szvojo hüdobijo, obrné sze pa k Jezusi i zsivov verov z trdnim vüpanjom i gorecsov lübeznosztjov i proszi Goszpoda mi-loszli i szmilenja. I ovo csüdo ! Goszpod Jezus sze ga uszmjli ga ne zavrzse, liki sze milosztivno zgledne na njegovo potrto szrcé i njemi govori veszéle recsih : „Escse dnesz bos z menov v Paradizsomi." „Zse mirajocs pravi szv. Krizosztora, je v kradno nebeszko velicsänsztvo i kak? Ne zvecs letnim mucsanjom, ne zvecs letnov poko-rov ne zatajüvanjom, ne sztrüdom za zvelicsanje szvojega blizsnjega, liki szkrätkim pa hüdim trplenjom okincsanov krizsnov potjov i pred vszem pa zrecsmih : Goszpod szpomni sze mene ! I tak je Dizma prvi, leih je na Golgoti do szvetoszti dozoro, steroga je Krisztus szam za szvéca razgläszo är je zsnjim vréd so v nebeszko krä-lesztvo. O kak je blagrovao tiszto vöro, tiszto kratko trplenje, stero je v bozso volo vdäni volno presztao, kak je pa ov preklinjao, steri je ravno teliko trpeti mogeo, pa brezi vszega haszka, brezi vszega dobieska ! Eden sze szpreobrné drügi osztäne trdovräten ; eden ide vu vecsno zvelicsanje, drügi pa vu vecsno pogiiblenje. Obä viszita na krizsi eduomi szlüzsi vu zvelicsanje, drügomi vu po-güblenje. O krsesenik ! zgledni sze na teva dva krizsa, na sterih razbojnika viszita i dobro jiva premislavli ! Kak ti je kaj pri szrci ? Ali te ne primle niksi sztrah niksa groza ? ali sze ne büdi v tebi zavüpanje i dvojnoszt pe-linova britka miloba i szladko veszélje ! i ali csi premisz-lis, da bos tüdi ti prvle ali szlédkar priromao na Kalvä-rijo, na Golgoto i od tam sztopo vu vecsnoszt, ali sze ti ne szili pitanje, ali bos so po poli pravoga ali levoga razbojnika ? ali prideš v paradizsom vu zvelicsanje, ali v pekeo v pogüblenje ? Jaz to nevém ; pa to dobro znäm, da dnesž niednoga vecs gori ne, da bi te zagotovo : „Scse dnesz bos z menoj v paradizsomi", to jaz znäm, da dnesz nega szuncsnoga mràka i niksega potrsza, da szkale ne pokajo i mrtvi ne sztanjüjejo z grobov, da bi ednoga ali drügoga na szmrt i vecsnoszt szpominali ; to znam, da jih je doszta na Kalväriji nazocsi bilo, steri szo v szrci hüjsi i szlabsi bilij, kak levi razbojnik i zaszlüzsili prie na krizs pribiti biti, kak on, zakaj ar oni szo priszilili Pilatusa, da je zgovoro krivicsno szmrtno szodbo proti ne-duzsnomi i szo tak vszi morivci posztäli Szina bozsega, i tüdi to znäm, da tüdi dnesz dén jih doszta pride na Kalvärijo, toje na szmrtno poszteo, steri szo hüjsi od levoga razbojnika, i znäm, da rävno tak neszpokorjeno i nepobolsano merajo kak on, i znäm da sze jih malo szpreobrni kak pravi razbojnik Dizma. Doszta i doszta jih merjé kak levi razbojnik, doszta vecs jih bo tüdi pogüb-leni ! To szo sztrasne osztre recsi, ali jaz jih ne govorim szam szebé liki szam Jezus vecsna pravica ki je pravo : „Doszta je pozväni pa malo odebrani ! i palik na drü-gom krajih prävi : Voszka je pot i teszna szo vrata, stera pelajo vu zvelicsanje pa le malo jih hodi po njoj; prosztorna pa je pot i široka szo vrata, stera pelajo pogüblenje i doszta jih hodi po njoj". i szveti Janos pise vu szkrivnom ra-zodenji da doszta knig hüdobnih pa szamo edna pra-vicsnih, sze ednok otprejo". Ali povete mi ka more trdovràtnoga i v grehi zaer-jävlenoga grešnika szpreobrniti i csi je tüdi zse na szmrt-noj -poszteli ? Znä biti szträh pred vecsnosztjov ? To ga ne pobolsa liki ga v dvojnoszt szüne. Znä biti vüpanje da pride vnebésza ? To njemi je zse dävno vräg zeo. Gsi sze je razbojnik ne szpreobrno, steri je vendar takse prikäzanje vido, kakse szvejt scse nigdar ne dozsivo,. ka te more potom grešnika predramiti i szpreobrnoti. Isztina je da sze je eden razbojnik v zädnjem hipi szvojega zsivlenja szgreobrno, ali na to sze ne zanäsaj. Szv. Augustin pravi. Le eden je da ne zdvojis. Isztina je da je Bog neszkoncsano dober i szmileni, ki ne zseli szmrti grešnika, liki da bi sze szpreobrno i vecsno zsivo ;. pa je tüdi isztina, da je Bog neszkoncsano szveti i pra-vicsen i szveti apostol Paveo pravi: „Sztrasno je priti vroke zsivoga Boga". Isztina je da pràva cseznaturna zsaloszt nad grehi podeli düsi, gda sze ma locsiti od tela, odpüscsenje, mir, zvelicsanje, in tüdi levi razbojnik bi sze lehko zvelicsao, csi bi szpotrtim szrcom zvüpanjom sze k Jezusi obrno i ga proszo : „Goszpod szpomni sze z mene". Ali te recsi ne tak lehko zgovoriti na szmrtnoj poszteli kak bi sto miszlo. V potrdilo za to scsém eden zgled napiszati, ste-roga je szlävni Tomäzs Mor, szlüzsabnik angleszkoga kräla vecskrat pripovedävao Zsivo je na angelskom eden mla-dénec jakò razvüzdano. Tomäzs Mor i njegovi prijatelje szo ga vecs krat opominali, da bi bio zse csasz da bi zacsno bolse zsiveti. E pravi mladénec gda de szemi zadnji hip zsivlenja priblizsàvao, mi je zadoszta k zvelicsanji, da szamo potrto i zvüpanjom zgovorim ete stiri recsi : Goszpod szpomni sze zmené. Kak sze je sztém dosztakrät ruszto, sze je hitro po-käzalo kaksi prorok je on bio. Ar gda ednok veszeloga szrcä jaha prek moszta, sze njemi szpläsi konj, on szpädne szkonja vodo vderécse valovje tak da je vecs ne priseo vö i gda je szpadno szkonja prvle kak ga je valovje pokrilo szo csüli lüdje ga govoriti : Naj vsze vräg zeme ! To szo bile njegove zadnje recsih, isztina stiri ali ne takse kakse pravi razbojnik Dizma govoro, liki kakse je levi.. Teda sze povedati szmej, sto zsivi kak teva dva razbojnika, prejde i merje kak levi razbojnik. O sztrasen konec otrpnjenoga grešnika ! O vecsnoszt sztrasna vecsnoszt, o pekleuszko trplenje v sztrasno peklenszko trplenje, ti szi sztrasno placsilo za takso szmrt. Venda nigdar neszmimo z dvojiti zglednite sze scse ednok na pravoga razbojnika to nam dävle szrcsnoszt i tolàzsbo. O vcsimo sze od njega moliti, rano prosziti, za to ka nam je edino potrebno vcsimo sze od njega prosziti za miloscso odpüscsenja ; pravimo pogoszci k rasz-pétomi Jezusi; „Goszpod szpomni sze z mene ! Ali nigdär ne odlasajmo te molitve i prošnje do zädne vöre är bi io vtegnoli pozabiti. Nigdar ne miszlimo da je nasi grehov prevecs da nebi mogli miloscse i odpiiscsanje najti gledajmo razbojnika steri je prvi ki je sz Krisztusom so vu veceno veli-csänsztvo. Vcsimo sze od njega raszpetoga Jezusa prav-lübiti, potom bomo tüdi mi zsnjegovih vüszt csüli, szlädkfr recsih : „Zavüpaj tvoji grehi szo ti odpüscseni ! Zmenov bos v paradizsomi !" S. J. Zgodovina szobocske cérkvi. u zdajšnjem csaszi, gda sze po celoj szlovenscsini na Vogrszkom z velkov vrelosztjov i darovitosz-tjov cerkvi polepsävajo, cele nase okrogline näj-vékse meszto szobocska kath. fara sze je tüdi genola, naj bi Bogi na diko dosztojno meszto pripravila i szebi na poštenje edno lepo velko cerkev goriposztävila. Gda eti redovje na szvetlo pridejo, te do zse znäbiti zidarje rüsili sztené na onom meszti, gde sze je tak vnogo let kadilo i molilev k Bogi zdigävalo. Zda dve leti, i sztäla de nova cérkev, naj bi pridocsemi od-vetki z szvojov lepotov na daga leta oznanjüvala, ka je ni vu etom poszvetnom vremeni ne vgäsznola vreloszt do bo?se dike pri našem lüdsztvi. Ali prvlé kak bi szlobod vzéli od nase sztare cérkvi, morem tak za zdajšnji kak za pridocsi narod nisterne zgodovine tak od cerkvi kak od szobocske fare indas-njega sztälisa gorizamerkati. Od sztarinszkih dnévov sztä-rodävnih szpominov tak malo znamo, csi szmo glih tak r radovedni znati vszo sztarovino, stero escse vidimo z našimi ocsmi. Pa dga je inda tak malo piszmoznancov bilo,, zäto szo nam od indasnjega vremena tak malo gorizamer-kali; piszmeni dokumeùtje szo sze pa raztepli, na nikoj prišli. Jaz tüdi pri piszanji szobocske fare zgodovine szamo eden sztäri razcseszani liszt (visita) mam, steri je 1756 leta szept. 8. szpiszani i vu szebi zdrzsäva cerkveni sztä-lis szobocske tare. Z toga liszta mo zajimao vszo mojo znanoszt gda po krätkom vküpszpisem zgodovino szobocske cerkvi i färini sztälis. Szobocska farna cerkev sztoji na jüzsnüm szträui szobocske obcsine na näjlepsem i näjvisisem meszti. Sztàra cérkev je od zdajšnje segestie do vélkih dvér 29 J/2 metrov duga, 91/2 metrov sürka (pri kapelah 23 x/2 met-rov), od zemle do cerkvenoga vrha je 15 m. viszoka, tören je pa 38metrov viszoki. Ono meszto gde zdaj segestia i vélki oltar sztoji je vu gothiskoj formi zozi-dano; i nigda je vélki oltär vu zdajsnjoj sakristiji bio, sakristija je pa od vélkoga oltära na levom szträni (gde je zdaj kep szv. Ivana krsztitela z sztene doliszpadno) mela szvoje dveri. Sztränszke kapele (szv. Ane i szv. Antona) szo pa 1746 i 1798. leta bile k cérkvi zozidane. Gda je bila nasztävlena szobocska fara i gda zozi-dana njéna sztära cérkev od toga gvüsnoga szkoro nika neverno. Na nasztavlenje gledocs szem vu onom imenü-vänom deacskoga jezika liszti età najseo: „de aedificatione huius Ecclesiae in primis fundamentis habita, alias non coustat, praeterquam quod Kazoiana visitatio doceat hanc ab antiquis catholicis fuisse aedificatam anno 1071 et narretur fuisse olim Templaristarum8 (od zidanja ete cérkvi vu prvih fundamentah nika drügo nevemo, nego szamo ka nam Kazoinszka visita pràvi, ka je ona od sztarinszkih katholicsäncov bila zidana 1071. leta) Znäbiti^ ka je zse 1071 leta bila na tom meszti cérkev zidana,. «li z tiszte zidine mi zdaj zse nika ne vidimo, är je szledi brzcsasz okoli 1252 leta, steri napiszek sze je escse vu Hüll plébànosa vremeni na poldnésnjoj zvünszkoj szteni vido. Na poldnésnjoj zvünszkoj szteni pod sztrehov jeszte pàli eden szpiszani szpomin (steri sze escse zdaj vidi) najmre 1473 temp. St. N. (1473 leta cérkev szv. Miklosa) notri vu cérkvi pa ober gläve na szredi na szteni jeszte eden dvojo glavni orel z etim dätumon 1676 nov. 14. Jaz to miszlim ka je tak 1473 i 1676 leta cérkev rénoverana (poprävlena) bila, dvojoglàvni orla je pa znaménje ürofoszke Széchyove familie bilo, ki szo vu onom vremeni patron nase cerkvi bili. Ober vélkoga oltära je tüdi eden napiszek bio, steri nam leto popräv-lanja cérkvi dä na znànje vu ednom deacskon chronis-tichoni, steri sze etak gläszi : Renovatum anno: QVo MarCVs Evange Lista PasChae, AntonIVs Pente Costes Joannes Baptista Corporis lesV Christi festa pie CeLebrar Vnt. — 1734. (Po szlovenszkoj rečsi : renoverana je onoga leta, gda je Marko evangelista na vüzen, Anton na riszàle Ivan Krsztitel pa na telovo szpadno to je pa hilo 1734 leta.) Sztränszke kapele szo pa szledi k cérkvi prikapcsene. Näjmre kapelo szv. Ine szo 1746 leta Szäpäry Petra grofa dovica, szv. Antonia kapelo pa 1748 leta Szäpäry Peter grof dali zidati. Kak escse zdajšnji sztàri ltìdjé pomlijo pod cérkvov jesztejo kripte, stere szmo tüdi gorinajsli i preglednoli. •Gda szmo vu cérkvi za kriptami globali te szmo najsli ka zdajšnja sztàra cérkev dvoji szertél mä : eden globlesi sztàri, na steroga je zemla navozsena i tak zdajšnji szertél je na vise povzdignjeni. Najsli szmo pa tri kripte : edna od vélkoga oltära na levi szträn 2 metra duga, 2 metra sürka i dvä metra viszoka votlina, vsze präzno, är szo tä po-lozsena mrtva tela z skrinjami vréd zse vsze szprehnola od zemelszke vodé, stera sze je od tórma kràja notrile-vala. Eta kripta je bila pokopaliscse nemeske Kereszturyove' farnilie. Na szredi vu cérkvi kre moških sztocov szmo tüdi edno kripto najsli i vu njoj je edna leszena szplóh szprehnjena mala skrinja bila vu steroj je edno malo dete grofoszke Szapäryove familie lezsalo, stero je okoli 1780 leta bilo ta polozseno. Pod okoruson od velkih d ver na levi szträn je pa bilo Lipichove familie pokopaliscse, gde szo tri szprehnjene skrinje bilé od 1790 leta. Lehko szi miszlimo, ka je vu tom dugom vremeni cérkev tüdi doszta trepia, ne szamo od descsa i vihéra, nego od barbärszkih cslovecsih rok. Vu sakristiji sze escse vidi ono meszto gda je vu nepoznänom vremeni (ali zag-vüsno pred 1700 leton) nebeszki bliszk notrivdaro, gde je escse izdak sztena pocsena. Z rävnok po toj priliki, da sze je pri pocsenom ineszti goriobeljeno väpno dolirü-silo, szmo- goriprisli, ka vu sakristii pod zvünesnjov morejo zmälani kepi biti. Zäcsali szmo szteno dolisztrügati i te szmo najsli ka je cela sakristia z kepami vönamälana. Vu sterom vremeni szo bili te kepi zmälani, to gvüsno neverno, ali da szo podobe vsze takse, kak vu martyan-szkoj cérkvi, z toga to miszlim, ka szo nase cérkvi kepi tüdi okoli 1391 leta zmälani. Namälane szo pa okoli sztené; apostolov podobe, Krisztus vu gethszemänszkon ogradi, od zgorah Jezus na kräleszkon sztolci i csedne divice, edno triglävno bozsänsztvo, evangelistje i angelje. Gda sze je lütaranszka vera zäcsala razsirjävati po vogrszkom orszägi, te szo pobozsni szpomini i cerkvi doszta trpeli. Kakse vere je goszpodär bio na takso vero szo mogli sztopiti vszi njegovi podlozsnicje, lehko szi miszlimo, na kelko sze je vu onom vremeni pri vadlüvanji moglo motiti lüdsztvo. Csi sze je goszpod-szko imänje odalo i novi goszpodär je bio lütaranszke vere te szo vszi podlozsnicje mogli na lütaranszko vero sztopiti i cérkvi szo tüdi lütaranszkin fararan bile prejkdäne. Tak szo nase okrogline cerkvi vecskrät vu lütaranszke roke prišle. Lütaranje pa gda sze od szvécov bojijo, ka bi mogli csiniti, da szo zse tan namälane kepe znajsli, na kepaj szo szvecan oesi vöszpüsztili i doszta vredne szpomine vküpszposkrebetali (kak sze to viditi da vu martyanszkoj i szobocskoj cerkvi) Zobszton sze tak hvalijo lütaränje, ka szo oni nase cerkvi zidali i ka szmo njim njé te mi vkrajszpojémali. Är szo nase cérkvi zse sztale prvlé, kak sze je njuv Lütar Märton na szvet narodo. Szlepecz, Lübimo roditele. h, kak je lepi i prelepi zsivot tisztoga csloveka, steri miszli, gucsi i dela tak, kak dober Bog scsé ! Ne zlato ne szrebro ne szläva ne csäszt ne veszélje ne uzsitek nedä csloveki prave cejne, • nego szamo liibéznoszt k Bogi. Sto njega od szrcà lübi, tiszti ga bode vszigdär szlüsao i vszigdär bo glédao tak da njegovo szvéto volo vrsi. Edna njegova bozsänszka vola i zapóvid jé tä, da deca — mläda i odräszla — lübijo szvoje roditele. Är je on zapovedao : „Postüj ocso i mater szvojo, da dugo zsivis i dobro ti bode na zemli." Na driigom pa meszti v Szvétom Piszmi nasz etak opomine: „Celim szvojim szrcém stüj ocso szvojega i ne pozàbi na zdihävanje matere szvoje; zmiszli szi, da sze brez njih nebi rodo." (Eecl. 7, 29. 30.) Lepa pelda sze dogodila za tó pred nikelko letih na Francuszkom. Na Francuszkom je bilo vecs taksi zävodoy gde szo šze szirmasni mladénci hranili i vcsili. Tak je eden zavod bio na szevri Francuszke za szirmasno szoldacsko deco. Vu tom zavodi je bio szin ednoga szoldäka, po csäszti malo véksega od prosžtih szoldàkov, steri zse vecs ne zslüzso vu vojszki. Szin njegov sze dobro oponäsao i tüdi sze dobro vcsio, pa poglavarje szo ga radi meli. No, kak je sztopo vu té zavod, on je ne nigdär pri obedi drügo jo, nego szamo zsupo i faläcsek krüha. Pa-ziteli tih mladéncov sze. to jäko csüdno vidilo. On je ne mogeo to razmiti zakaj decsäk jej szamo zsupo i krüh, a drüge hrane sze niti nescse doteknoti. Szkrbni paziteo je „miszlo, da decsäk to dela z pretirane i ne dobro premis-lene pobozsnoszti, pozové mladénca k szebi te ga pokära zakaj tak dela. Decsäk lepo i csedno prime käranje, ali je i na dele jo szamo zsupo i szühi krüh. Paziteo sze zacsne bole csüditi i obrné sze k ravniteli toga zävoda. Ravniteo pozové decsäka k szebi. Decsäk sze jäko presz-träsi, poklunka na dveri i ide v ravnitelovo hizso. Csäszni sztarec prävi mladénci, da vu zavodi morejo vszi ednäko zsiveti, da sze vszaki mladénec toga zävoda more csuvati vszake poszebnoszti, te ga milo opomina naj sze toga csuva : Decsäk te pred njim trepetao, a ravniteo ga püszti z hizse i on odide med szvoje pajdäse. Ali kda szo ga pä obtozsili, da tiszto dela kak i prie,, ravniteo ga drügikrät k szebi pozové. Csüjes li szinek ? Neszam li ti zabräno, da ne delas vecstoga ? Ravniteo je gucsao csemerno i njegov oster gläsz preszträsi mladénca, te sze ne vüpao niedne recsi povedati. — Ti ne odgovärjas — nasztävi ravniteo csemerno. Csüj me ! Csi bos takse trdogläve i szvojegläve bomo te mogli vövrcsi z zävoda. Ove recsi szo decsäka jäko presztrasile. Lice sze njemi bledilo, modre ocsi szkuzé zalevlejo i on zacsne na glasz jokati. Dober ravniteo malo sztrplivo pocsäka, da zvejdi zakaj sze decsarec tak ponäsao. Kda sze malo pomiro, zajokan etak prävi : — Ah ne, ne, proszim lepo, nevr-zsite me vö ! Moj dober ocsa me nebi v hizso püsztili,. cgi tO napravite z menom. i mogocse bi scse od zsa- loszti mrli. • — Yméri sze szinek ! pravi ravniteo. Ne jocsi, nego mi povej zakaj jes pri sztoli szamo zsupo i krüh, bi ti znan i drüga hràna sla vu ték? — Ah dragi moj ravniteo, odgovori mladénec, bom vam povedao är scséte znati, szamo vasz proszim, ne cse-mérite sze za volo toga na méne. Neszam to delao z hü-doga nakanenja. Szamo zsupo i krüh szam zäto jo, är drügo neszam vüpao jeszti. Domä — pri szvojih mili i szirmasni roditelah vszigdär szam jo szamo bozsno i retko zsupo pa csaren krüh. Oj, a kak je tü dobra zsupa, kak je técsna ; kak je dober, kak je szladek krüh ka ga tü dobimo! Kak jesz dobro tü zsivém?! Neszam vüpao vecs jeszti, är mi je vszigdär bilo pred ocsmi, kak sze szlabo hränijo domä ocsa, mati i szesztra. Ravniteo csüvsi té recsi v krej sze obrné od njega i dve tri szkuze szpädnejo na njegovo sztaracsko lice. Bilo njemi jäko milo, da mladénec tak vrocse lübi szvoje roditele, pa ga vpita: — Jeli da je tvoj ocsa szlüzso vu-vojszki ? — Pa zdaj ne dobivlo penzje ? — Ne, odvrné decsäk zsalosztno. Zse pred pol leta szo proszili penzjo, ali vsze zamän ; nikaj szo ne dobili. Pomlim scse, da szo ednok pravili, da bi rajši szcelom familjom naszträdali i glad trpeli, nego li bi dugé delali,, är sze dug zsmetno dä szplatiti. Dobro dete drägo, vidim da szi valäni szin, vidim, da szi vören, vidim tüdi i to, da je tvoj ocsa poštena düsa. Jesz szäm bom sze szkrbo, da tvoj ocsa more dobiti penzjo. No da njemi sze ka prlé pomogne, poszlao bom njemi nekelko penez. Pa mäs li ti, szinek drägi, kaj pe-nez ? Gde bi je zéo, är szo mi ocsa sziromasen ? ! — Nigdär szam ne meo penez, odgovori dete, pa tüdi zdaj ne nücam. Tü mäm vszega zadoszta, — No, malo penez v zsepi ti nede škodilo drägi szinek, pravi ravniteo szmijécs sze. Ovo ti tri lujdora (francuszki penezi) za potrebne sztväri. — Decsäk sze lepo zafäli dobrodeliteli i pridrzsi pär minot zlätne peneze v roki, te ga povrné nazäj ravniteli govorécs: — Moj dober drügi ócsa, jesz zagvüsno ne nücam penez. Pravili szte malo prie, da böte poszlali mojemi ocsi nekelko penez. Lepo vasz proszim denite coj k tisz-tim penezam ete moj mali darek. Szirmasni roditeli bodo bole nücali nego jesz ! — Dobro, dobro, mili szinek ! Bog te naj blagoszlovi ! Vcsino bom kak zselis. Zdaj ravniteo pun veszélja püszti mladénca z hizse, a mledénec odide radosztno med szvoje skolärce. Za dva tjedna poglavar zavoda dà mladénci piszmo od sztarisov. Piszmo je bilo zapecsàcseno, a etak je glà-szilo : Mili moj szinek ! Z veszéloga szrcä ti pisem ovo piszmo. Dober ne-beszki Ocsa poglédno jé na naso nevolo i pomogeo nam. Plemeniti ravniteo tisztoga zavoda v sterom ti zsivés, szo nam poszlali peneze, a pri penezaj tüdi piszmo, sterim piszmom mi sze naznacsüje penzja. I tak prinasz nega vecs nevole i stradanja. Tüdi zdaj mi mamo bolso hrano na sztoli, pa mores i ti po zseli szvojega dobroga rav-nitela jeszli i drüga jela ne szamo zsupo i krüh. Moli sze za našega dobrocsinitela ; bodi bodi dober i poszlüsen, tüdi sze zmiszli vecskrät na näsz — szvoje sztarise. Po-zdrävle te tvoj, te lübecsi ocsa — Käroly. Sz Bogom •osztani. Fr. Herrn. Drobiš. Ökörito je ime edne obcsine v Szathmär spaniji,. stero ime znäm vnoga leta ne preide z szpomina vogr-szkoga naroda. Decski pa dekle ete obcsine szo sze na vélko szoboto na pot szpravili pa szo pohodili vsze szo-szedne vesznice pozävajocs ondasnjo mladino na velki bal, steroga szo na viizemszko nedelo odvecsara naszta-vili. Vkrcsmi je ne bilo zadoszta meszta, za to szo meszto' za razveszeljävanje i plesz pripravili v hiiti, streo ostarjàs za foringäse mä. Hüta je sztäla na sesztérih pilaj pa je bila z szlamov pokrita. Dve dugse sztene hüte szta z bi a nj a mi bilé zabite, naprej pa odzaja szo pa velka vrata na njoj bilä, ka sze je z vozom lehko notri i vü pelao. Eta vrata szo decski dolizabili, naj oni notri ne morejo, ki szo ne pläcsali, szamo edne dveri na vrätaj szo nihali odprete. Hüto szo lepo okincsali, lampase gorizobeszili na trame pa szo na vüszenszko nedelo odvecsara tak pomali sze vküpszpravili, ka jih je okoli oszme vöre vecsér zse zse vise 500 plészalo notri, kda sze eden lampas vuszgé, plamen v sztreho vdäri, zserécsa szlama käple na lüdsztvo pa vu fetali vere dveszto lüdih lecse szem tam v ognji z goré- csov oblekov pa nemre vö, är pred niszikimi voszkimi dverami na ednom küpi do szto liidih zadušenih lezsi v plàmni, steri -szo sze tam vkiip narinoli pa sze prvo szpoklali, kak je plamen do njih priseo ino tüdi z tem zaprli pot onim, ki szo notri bili. Na vüzemszki pondelek zaütra je drugo ne bilo viditi vecs ze vszega toga, kak sészt pilov hüte ino velki küp mrtvih pod pepélom szlamnate sztrehe, sterih krv szo pszi lizali, roke i noge. po vèszi räznovläcsili pa bila je tam velka truma jocsécsih, ki szo szvoje iszkali pa szo jih ne vecs szpoznati mogli. 122 lüdih niscse ne mogeo szpoznati, djäli szo je vu eden velki grob. Ove drüge vszaki szvojega pokopao; vise triszto jih je mrtvih pa vise szto jih po spitälaj lezsi tesko ranjenih. Szo hizse, vu sterih niscse ne osztao, är szo mäla deca tüdi tam bilä. Dve zsenszke szta v ognji porodile pa szo njima zgoreno deco na närocsaj naisli, kda szo küp razkopali. Cvetje: mladina edne okolica je vejhnola pa ki sze za njo jocse, szi naj példo vzeme; är tam tak prävijo, ka je cele neszrecse eden vojäk kriv, ki je z szäblov steo gorécsi lampas dolivdariti, ovi drügi szo pa vszi neduzsni bili — bozso roko sto szpozna vu täksoj neszrecsi ? Molmo za njé, ka mi tüdi ne pridemo v szküsnjävo! Reca pa novine. Znä biti, ka szo nasi cstevci escse ne csüli od toga, ka reca mä z novinami, za to njim zdaj popišem. Ki kakse zsidovszke liberäliske novine cstéjo, vszaki den mäjo v njih nisterno debelo reco, stero mi pošteni sztarinszki szlovenci za läzs zovémo. Delo po etak sztojii. Bio je nikda vu Brüsszel värosi eden postemi pör-gar, steri je jäko csemeren bio na novinäre, ka telko la-zsejo. Zgodilo sze je ednok, ka k njemi tüdi priseo eden novinär, pa njemi je on te zacsno pripovedävati, ka je on meo dvajszeti rèe, stere je on vu edno klonjo zäpro pa njim je ne dao nikaj jeszti, ka bi rad znao, ka do delale, kda do lacsne. Naednok je szamo vpamet vzéo, ka szo -reče edno tak dugo klükale, dokecs szo je nej bujle pa szo jo te pojele. Na drugi drugo i tak dale, dokecs je szamo edua szàma osztäla. To je zse nej kcój pravo, ka te ta szlednja szàma szebé pojela. — Novinäri je ne trbelo vecs, on je to vu szvoje novine djao, drügi novinarje szo včszpiszali to pa vu krätkom csaszi je celi szvet pun bio z tov novinov, dokecs je nas pörgar ne med szmejom ovado, ka je to on zmiszlo, naj sze szvet szmejé. pa csi bi nase neverne novine szamo takse lazsi piszale, bi escse dobro bilo, nego pišejo od Szv. matere cérkve, od päpo, dühovnoga réda, szociäldemokraticsne pa escse od kmétszkoga sztäna takse lazsi, ka je groza pa ki je cstéjo, vszako recs za szvéto isztino mäjo ino z tem sze godi, ka sze szvet burka, je nemiroven. eden sztälis drü-gomi nevoscséni, vszaki drügoga za bläzsenoga drzsi szebé pa neszrecsnoga pa poleg toga szebé za jedino dobroga ove drüge pa vsze za lagoje. Krscsenicje, csi cstéte, szamo krscsanszko cstenjé cstite, ne dajte sze krmiti z lazsjov, stera je ne szamo vam szamim, nego celoj rodovini va-soj na pogübo. Repetica pride; to csüjemo zse celo leto dni pripo-vedävati. Zdaj pa k tomi escse vnoge novine to tüdi znajo, ka de repetica mäjusa 18-ga tak bluzi k zemli, ka •de z répom po zemli pometala, pa kot de ete rép so, -tam vsze zsivlenje miné, tam drevje, trava poszejhne, lüdsztvo szpomerjé, zsivina zpreide. Bila je ta repetica, stero zdaj nazäj csäkamo, pred 75 letmi viditi pa po imèni onoga vucsenjäka, ki je vözracsunao, ka za 75 let nazaj pride sze „Halley repetica" zové. Vucsenjàeje escse ne vejo, szkoj sztojijo repetice, pa od koj mäjo njihov dugi szveteo rep — pa njihove poti szo tüdi ne tak gvüsne, kak je pot szunca, meszeca, ali drugih zvezd. Repetice szo kläntosje "našega podnébja, znä biti kaksi razszpàdjeni tali kaksega nam nepoznänoga szveta, ste-roga Bog vu szvojoj vszamogocsnoszti zapravo poleg szvo-jega dokoncsänja. Tak nevarno znam li ne bode, kak nam novinarje pišejo — escse sze nam to tüdi znà zgoditi, ka je nancs prav vidili ne bodemo, ali ka na male täle razkäple. Od szlobodnozidärcov doszta gucsa med nami, är znämo, ka je to edno szkrivno drüzstvo med brezvernov goszpodov, stero scsé krälevcsine ino vero vu Bogi zapraviti. Szvoja dela vu nàjvéksoj szkrivnoszti drzsijo, no-vine szvoje v zapretom koperti posilajo kotrigam szvojim pa szo grozno csemerni, csi sze vözvedi, sto szo kotrige-njihovoga drüzstva. Da sze pa zäto zvedi. Tak znämo zse, ka zdaj szkoro 26 jezero drüzstev mäjo po čelom szveti pa vsze vküp okoli deszét million kotrig. Na vogrszkom jih je okoli 4 jezero. Näjbole szo razširjeni po luteranszki drzsänjaj, är ona goszpoda misz-lijo, ka szlobodnozidärec biti je ne proti njihovoj veri. — Vszaki cslovek tak Boga csaszti, kak njemi pamet do-püszti. Märse ne ima vere, är ne ima pameti ; sztarinszki egipcsanci szo bika pa krokodila za bogé meli, är szo sze bojali od njih, koga pa szlobodnozidärci mäjo, neverno, är sze szkrivlejo zsnjim vu kmici blodnoszti pa scséjo vsze närode v to kmico szpraviti. Egyhàzmegyei könyvnyomda, Szombatbely. Milodàri za novo bogojanszko cérkev z Bogojine. Koltay Ivan | Sebjan Puhan Àna Sömen Bara Zadravec Àna Rigacs Maria Vugrinec József Rozsman Jozsef Horväth Stevan Benkovics Stevan Benkovies Jozsef Sömen Jänos Sömen Vince Rozsman Stevan Gerencsér Stevan Feréncz Matjas Czaszar Jozsef Horväth Matjas Pétek Stevan Vogrin Martin Gutman Ivan kovàcs Sabjan Jänos Gäbor Ferenc Horväth Jozsef kard. Lopert Mihäl Horväth Jänos palkov Bojnéc Matjas Feréncz Jänos Gräbar Miklos Puhan Ferenc Kuzma Stevan Czaszar Ferenc Horväth Matjas Cipoth Ana Cipóth Bara Sabjan Ferenc Puhan Jänos Czaszar Jänos Pücko Stevana dovica Kor. Kor. 20 Horväth Matjas 10 100 Horväth Martin 10 6 Zadravec Treza 2 20 Horväth Stevan 2 2 Horväth Treza 6 4 Gregurec Martin 5.20 8 Szmej Jüri 40 10 Vogrin Jänos 10 10 Vogrin Paveo 10 5 Štefko Vincé 6 10 Küzma Jozsef 5 10 Rozsman Peter 2 5 Golub Ferenc 10 10 Vogrin Stevan 10 10 Sumak Ferenc 12 10 Horväth Jänos 4 5 Caszar Matjas 5 10 Farkas Jozsef 4 10 Pücko Andräs 20 40 Häri Vince 5 05 Caszar Jozsef 10 10 Horväth Jozsef 6 8 Horväth Ivan 8 5 Caszar Stevan 8 12 Kardinär Andräs . 40 5 Vogrin Mihal 10 5 Kocsar Andräs 10 10 Sban Stevan 4 6 Eli äs Klära 5 6 Glaväcs Andräs 10 20 Nezsics Maria 2 10 Horväth Ferenc 10 6 Benkovics Ana 2 80 Vogrin József 10 10 Lopert Paveo 7 10 Puhan Rosa 20 6 Puhan Peter 10 10 Puhan Ana 3 Mancsecz Andräs Guitman Anton Berdén Matjas Caszar Jozsef Puhan Ferenc Gerencsér Jula Benkovics Jozsef Feréncz Ivan Lopert Bära Osläj Ivan Küzma Klara Horväth Jänos Berdén Treza Lopert Peter Bojnéc Jänos Eliäs Jänosa dovica Osläj Jänos Golob Alois -Horväth Martin Vogrin Jänos CiOpert Ferenc Elias Jozsef Elias Mihäl Kor. K or 8 Bajlec Jozsef 10 6 Sabjan Stevan 10 7 Benkovics Jänos 6 i Donsa Bära 20 10 Lovrencsécz Jozsef 10 20 Gutman Matjas 10 10 Puhan Peter 30 10 Zadravec Balazs 7 10 Puhan Stevan . 15 10 Caszar Andräs 10 9 Puhan Jula 6 10 Toplak Ana 10 10 Horväth Jüri 10 20 Štefki Jozsef 6 6 Puhan Anton 10 4 Balazsic Stevan 10 z deklezsovja 2 5 Zadravec Bära 1 6 Lopert Jozsef 10 5 Voglnov Bäl 30 6 Vogrin Martin 4-40 10 Puhan Anton mläpi 12 6 Vküp 1299.60