POVEJMO NARAVNOST
Gluha kilometraža
Uslavilo me je pisanje piscev uradnih dokumentov, ki želijo popolnoma samoupravna sporočiJa tako namazati. da se jih še razbrati ne bo dalo.
Veliko se govori o spremembi jugoslovanske ustave iz leta 1974 - spremembi na razumljivejšo. upajmo. Stavki v njej so namreč tako dolgi. da tudi po dobrih treh straneh dolgo iščemo piko.
Oseba. ki je skušala ugotoviii, ali je njegovo delovanje v skladu z ustavo ali ne, je ugotovila, da je v enem takih stavkov 468 besed in dodaja. da je stavek z 200 besedami uspelo pisati Joyceu in Faulknerju. pa še to le po enega na knjigo.
Toda nekaj popolnoma drugačnega je, če piše take stvari odličen stitist, ki ne uporablja pri takšnem umetniškem ustvarja-nju uradne latovščine, političnegažargona in revolucionarnega govorništva - ugoiavlja oseba, ki tudi svoje napore pri skuša-nju razumevanja ne zna opredeliti za skladne ali neskladne z ustavo.
O našem - nekoliko manjšem - izvozu pižejo časnikarji tako:
Pričakujejo. da se bo tak tempo rasti Industrijske proizvodnje nadaljevalt tudi do konca leta, ker so zaloge reprodukcijskega materiala precejšnje.
Naj \\i povem, da je repTodukcija - obnavtjajoča se produk-
cija - torej obnavljaioč odnos med človekom in naravo, ki se kaie kot proces zavestnega in organiziranega delovanja člo-veka na naravo s sredstvi za produkcijo, z namenom ustvarjati matenalne dobrine za zadovoljevanje človekovih potreb.
Ali lahko torej med reprodukcijo štejemo tudi ustavne listine. polne zavestnega in organiziranega delovanja človekovega znan[a in višje umetntške sposobnosti?
Stara Sokralova misel pravi, da je treba, da bi se lahko ukvarjali z višjimi stvarmi - torej tudi z umetnostjo - imeti najprej poln želodec.
Umetnikovo delo si tahko razlaga vsak po svoje. To pa nam toliko lažje uspe. če 0 tem beremo tako:
Če so niegovi graftčni listi zgodnjih sedemdesetih let še značilna poetično preinterpretirana ekspresivnost mfadostnega notranjega doživljaja. se v zadnjih ciklih vse bolj utrjuje čvrsta zgradba v filozofsko abstraktni distanci. kakršno zmoreio zreta leta
Skušala sem »to«. naj temu tako rečem - prevesti, pa se mi še vedno zalika:
Če so njegovi grafični listi zgodnjih sedemdesetih let še vedno pesniško prerazlagana izrazttost notranjega mtadost-nega doživljaja. se v zadnjih zbirkah vse bolj utrjuje čvrsta zgradba v filozofsko nejasni razdalji, kakršno zmorejo zrela leta.
Toda tudi našim možganom bt lahko malce prizanesli in stavek še malce poenostavili, npr. takole:
Vzgodnjih sedemdesetih letih se kaževnjegovemdelu pesni-ško doživljanje mladosti, zadnje zbirke pa kažejo njegovo filo-zotsko nadarjenost zrelih iet.
Žalosino je. da slednja nagnjenja - filozofska namreč - upo-rabljajo tudi še nezreli. Morda zaio, da bi prišli z imeni v ča-sopis?
Željo po znanju ima večina od nas, toda, če se bomo v tako rzobraženem jeziku pogovarjali iudi v gostilnah, nam ne bo preostaio drugega. kot da bomo dragoceni čas porabljali za učenje prijateljevrh pijanih modrosti.
Na gimnaziji sem po skromnem odgovoru. ki sem ga podarila profesorju, dobila še skromnejši komentar, ki se je glasil: SAPI-ENTI SAT. Zdaj. ko vem. da to pomem - ZA MODREGA DOVOLJ - se temu smejim.
IRENA MRAZ