BOLEZNI SVILOPREJK
SPISAL
J. BOLLE
voditelj c. k. sviiorejskega poskuščevališča
GORICI
V Gorici, Natisn. Seitz zal.
SVILOPREJK.

Ifl-
m redno govorim o raznih boleznih sviloprejk, moram vsaj v kratkem omeniti misli slavnega prof. Liebiga o vzroku teh bo-Y lezui. Vendar ni njegovo mnenje sprejeto od večine učeuih in praktičnih svilorejcev. in novejše skušnje so to mnenje ovrgle.
Prof. Liebig pripisuje vzrok sviloprejknih bolezni le pičli množini tečnih redilnih tvarin v murbenem perji ter trdi, da ima listje murb v Evropi zelo malo tečnih ali dušečuih tvarin in zato meni, da je zelo slabo za rejo sviloprejk, ktere se slabo redč in vsled tega bolehajo.
l)a bi to znanstveno potrdil, naročil je prof. Liebig napraviti kemične preiskave različnega murbovega listja po dr. Reihen->ahu in je za preiskovanje zbral listje iz Brešije, iz Piemonta, iz južne Francije, pa tudi iz Kitajskega, Japana in Turkestana in je pozvedel, da ima listje iz poslednjih krajev (Azije) dokaj več redilnih beljakičnih tvarin od onega iz Evropejskih krajev. Vzrok temu išče v tem, da v Aziji zelo skrbno odgojujejo in obrezujejo murbovo drevje, prav tako kakor drugo sadno drevje, da mu tudi dobro gnojš in trdi, da v onih krajih nimajo bolezni sviloprejk. V Evropi pa je murbovo listje zelo revno, ker se ne gnoji murbovemu drevji, tako pravi prof. Liebig.
Drugi pa so različnega in načelom Liebiga nasprotnega mnenja iu sicer po pravici. V pokrajinah Europe, kder se odgojujejo sviloprejke gotovo ne ostaja murbovo drevje brez gnoja, ker posa-
jeno je v plantah po njivah, ktei
pogostoma gnojd zarad
^ /J b<oG.°
-cx
'/CCO^I
— 2 -
žitnih in drugih rastlin, ktere se na njih pridelujejo. Murbovo drevo ima zelo dolge korenine, s kterimi sega tudi v one plasti zemlje, kder se nahajajo gnojne tvarine in brez dvombe dobiva dokaj redilnih tvarin iz njive. Vsaj se vedno sliši očitanje, da murbovo drevje dokaj izmolzuje njivo, kar je prav drugim poljskim rastlinam v kvar.
Določno moramo trditi tudi še to, da prof. Liebig ni vraču-nil pri kemičnih preiskavah listja množino vlažnosti ali vode, ki se nahaja v listji murbovem.
Spomladansko prvo listje ima skoro trikrat toliko redilnih tvarin v sebi kot jesensko in vendar imamo skušnje, da morejo biti izreje sviloprejk tudi z jesenskim dokaj manj redilnim listjem vspešue.
Kako more tedaj veljati mnenje prof. Liebiga, ko eno in isto svilodno seme odgojevano od dveh svilorejcev v istem pohištvu, s tistim listjem, daje euemu bogat drugemu reven ali celo zelo slab pridelek ?
Pa to še ni dovolj. Kemične preiskave murbovega listja iz Ogrskega, Goriškega, iz Vidma in Padove so vedno dokazavale, da je v njem več redilnih tvarin kot v listji iz Azije.
Pa prof. Liebig je zabrodil še v drugo zmotnjavo, ker trdi, da je le eua bolezin pri sviloprejkah, ko je znanost določila pet različnih bolezui.
Prav tako je uže dovolj znano, da se vedno bolj širijo različne bolezni svilopreja tudi na Kitajskem iu Japanskem, kakor smo to videli iu pozvedeli s preiskovanjem svilodnega semena iz Japan-skega, ktero je bilo semkaj od ondot preneseno, da je v njem dokaj ,, telesc", (corpuscula), pa tudi Japanci sami so temu pritrdili, ko so bili v preteklem letu na našem poskuševališči, da bi se so-znanili s potrebnimi vednostmi za znanstveno preiskovanje svilo-prejknih bolezui.
V to daljšo razpravo ne bi so nikakor spuščal, ko bi mi ne bilo mar, da zavrnem vse one, kteri se celo s spisi in besedo še vedno trdno drže Liebigove teorije iu iščejo vzrok vseh bolezni le v slabi redilnosti listja.
Stari nekdanji svilorejci so govorili o različnih, mnogobrojuih boleznih sviloprejk, ktere je znanost določno preiskovala iu v pet različnih vvrstila.
- 3 —
1.	Telesiena bolezin.
2.	Zaspanost.
3.	Apnena boleziu.
4.	Sušica.
5.	Rumenost ali zlatenica.
1.	Telesiena bolezin.
Ta bolezin se spoznava posebno na tem, da sviloprejka zgubi poželjivost po krmi.
Ker ne žro dovolj, postajajo bolj revne in sube in kmalu se zapazi velika različnost o velikosti sviloprejk. Med sviloprejkami, ki so se izlegle v enem in tistem dnevu, zapazijo se veče in zelo manjše. Ta zazličnost se posebno določno pokaže ob času spanja iu levenja. Bolne sviloprejke ne gredo o pravem času spati in ko so zdrave uže vstale od spanja, ostaja druga brez da se levi in pogine.
Te poslednje gosenice so uže napadene od bolezni iu tudi prve poginejo. Ker se pa ta bolezin zelo hitro razširja od bolne na zdravo sviloprejko, moramo zelo skrbno ravnati, da nemudoma odpravimo iz izrejevališča uže bolne od zdravih. To moramo uže koj v prvem levenju storiti, če zapazimo take različnosti. Zdrave sviloprejke, ko so vstale in se izkožiie, lezejo koj na listje in so žive, bolehne pa so revne in lene.
Ločenje vseh zaostalih slabotnežev se mora vsikdar izvrševati tudi pri drugih boleznih sviloprejk, kajti ti pozni slabotneži so vedno znamenje kake bolezni.
Gosenica napadena od telesičue bolezni je manjša od zdrave ki je enake starosti. V zadnjem levonji je koža pokrita z majhnimi madeži, ki so rujavo črne boje in se nahajajo posebno krog rogu, ki je na ednajstem krožniku telesa; pa tudi po nogah in na sprednjih telesnih delili se nahajajo. Nekteri pravijo tej bolezni „kozce“. Uže bolana gosenca ne mara za listje, se suši vedno bolj, dokler ne pogine. Navadno pogineje po 4. levenji, pa tudi v prvi mladosti ko se izvali gosenčica iz jajčica, more uže ta bolezin biti po-končljiva.
V vseh delih bolne gosenice nahajajo se brezštevilna telesca ktera se morejo opazovati z mikroskopom in so jajčaste oblike. Učeni so po posebnih preiskavah pozvedeli, da so ta telesca" rastlinice se ve da naj niže vrste ter spadajo v vrsto gobic ali gljivic
in imenujejo se po učenjaku, ki jih je spoznal »telesca Korualijeva". Te gljivice se redč kot prisiljenci na posamesnih delih telesa in se kakor vse niže gobice zelo hitro množe. Oe je bolezin zelo huda in se množi v brezbrojni množini, kmalu mora sviloprejka poginiti ker ti prisiljenci ji ves sok izpijo, ki bi bil potreben za vzdrževanje živenja. Oe pa bolezin ni huda, da se le malo množe gljivice, mora gosenica še priti do sapredanja. Iz takega mešička izleze metulj, ki pa je uže napolnen z vkuiljivimi gljivicami in stori zarod, ki podeduje to bolezin od roditeljev.
Od bolnih metuljk poležena jajčica so bolna, pa v njeh se gljivice ne množč; ko pa spomladi iz njih izlezavajo male gosenčice, širijo se uže, tako da, če ne v prvem času, gotovo pogiue sviloprejka v četertem levenji. Tako se ta bolezin množi od leta do leta in je zelo podedljiva.
Rekli smo uže, da je ta bolezin tudi nalezljiva ali vkužljiva ker zdrave sviloprejke nalezejo kmalu bolezin, če so v dotiki z bolnimi. To hočemo dokazati s sledečimi razlogi:
V notranjem želodca se nahajajo pri bolnih sviloprejkah gljivice kakor tudi v drugih telesnih delih. Te gljivice se pomešajo med pičo in z njo vred prihajajo iz živali v izblatenji, ktero pada na murbovo listje, ktero se poklada sviloprejkam. Tako vmazano in vkuženo hrano žrč zdrava gosenica, in po tej poti dospe gljivice v njeni želodec, kder se silno hitro množe ter zašilijo v vse dele telesa.
Od te bolezni napadene sviloprejke ni mogoče ozdraviti, ker morali bi če bi hoteli vničiti vzrok bolezni, to je gljivice, tudi gosenice pokončati.
Ozdraviti to bolezin ne moremo, obvarovati sviloprejke pred njo pa nam je mogoče, če rabimo le ono svilodno seme, ktero je teh telesc prosto in ktero se bo gotovo dobro redilo, če le ne pride v dotiko z bolnimi vkuženiini.
Ta bolezin se je pred nekoliko leti razširila po celi Evropi in ker je tako z,elo nalezljiva in podedljiva,. je skoro nemegočo sedaj dobiti zdravo svilodno seme.
Le po načinu Pasterovem moremo napraviti zdravo seme, to je, da zbiramo metuljke in jih potem preiskujemo, ali so zdrave ker le od zdravih metuljev smemo nadejati se zdravega zaroda.
Predno pa odločimo kako izrejo za napravo svilodnega semena, moramo prepričati se, ali je po vsem za to sposobna. O tem se prepričamo, če vzamemo 50 do 100 kokonov, ktere stavimo ua
- 5 -
prav gorek kraj, kder se zarad veče gorkote kmalo izvale ih izleženi metulji se potem z drobnogledom preiskujejo; to morejo izročiti svilorejci c. kr poskuševališči v Gorici ali svilorejskim postajam, ki se uže v okrajih dežele nahajajo.
Če se najde pri takem preiskovanji, da je nadpolovica zdravih metuljev, potem se more izreja odločiti za napravo svilodnega semena, Če pa je več bolnih, mora se ona izreja odločiti za prodaj. Pa tudi na to se mora paziti, da ni bila izreja bolna zarad zaspanosti, kakor bomo o tem še obširuiše govorili.
Za napravo semena po celičnem načinu potrebni so majhni žakljički napravljeni iz tulja, kakoršno prodaja c. kr. kmetijsko društvo v Gorici 1000 po štiri gold.
Žakljički se odpro in razširijo in v vsacega se spravi par metuljev; potem se žakljiček zadrhne z nitjo, ki je v zgornjem obrobku vpeljana in obesi na vrvico, ki je privezana pod stropom zračne sobe. Ko so metuljke polegle jajčica, preiskovati se morata oba metulja iz vsacega žakljica posebej in oni žakljiči, v kterih so bili zdravi metulji, se shranijo, ker v njih je svilodno seme, ktero je zdravo, ker izvira od zdravih roditeljev.
Oni žakljički pa, v kterih ze najdejo bolni s telesci vkuženi metulji, se morajo zavreči, ker od bolnih roditeljev bodo gotovo tudi mladi bolni.
Tako celično plodenje je prav lehko in tudi ceua za preiskovanje metuljev je na svilorejskih postajah tako nizka, da more vsak svilorejec posluževati se celičnega napravljanja in preiskovanja svilodnega semena.
Nesrečna navada svilorejcov, ki kupujejo svilodno seme od onih, ki kupčujejo sč svilodnim semeuom in ki iščejo naj veči dobiček doseči z naj manjšimi stroški, je dokaj kriva, da ni še dovolj razširjeno celično napravljanje svilodnega semena.
Večina svilodnega semena, ktero se izreja, je bolno in vku-ženo, zato jako negotov vspeh izrejanja.
Zagotoviti moramo srečno izrejo z mikroskopičnim preiska-vanjem, ker moremo izključiti od izreje vso bolno in vkuženo svilodno seme. Drobnogled nam naznanja, koliko odstotkov je bolnega semena; kolikor več odstotkov, tolin o negotoviši bo vspeh izreje in toliko ostreje bomo morali izključevati seme od izreje, ker iz zelo bolnega semena bodo izlezle gosenice, ki bodo gotovo kmalu poginile.	*
6 —
"Nahajajo se sicer slučaji, da je bolno in tudi zelo vkuženo svilodno seme dalo še dovolj bogat pridelek in prav taki slučaji so vpljbali na to, da so nekteri dvomiti začeli, ali je celično preiskovanje koristno ali brezvspešno. Pa taki ne mislijo na to, da je bilo v posameznih jajčicih le malo telesc. Ko bi od take izreje odbrali kokone za seme, gotovo bi dobili v novem zarodu uže dokaj večo vkuženost in ob te poslednje izreje ne bi dobili veliko kokonov.
Vsem tem je zelo velike važnosti, da ne izrejamo seme, ktero je vkuženo z gljivicauii, ker zelo oslabljeno je in ko bi tudi zarad te bolezni ne poginilo, podvrženo je pa gotovo dokaj bolj hudi bolezni, ktero imenujemo „zaspanost".
Zuspnnnsi je še hujša in nevarniša bolezin od prve, in kakor pri tej posiednj, tako se še veča neenakost nahaja pri bolezni zaspanosti, posebno ko sviloprejke spe in ko imajo uže kmalu poginiti.
Od te bolezni napa tena sviloprejka ne mara več za pičo, postane lena, se skoro nič ne premika, je kakor zaspana, in iz ritnika izpušča črno limasto blato.
Koža postane temna in telesni krožniki proti koncu bolezni črnikasti. V 48 urah postane vsa sviloprejka črna in »notranji deli se razlijejo v neko rujavo črno sokrovico, ki zelo smrdi in se iz telesa razlije, kakor hitro se le m koliko telesa dotaknemo. Smrt zarad te strašne bolezni se vrši navadno, ko se sviloprejke uže pripravljajo za zapredanje in navadno pogiuo vsa izreja venem dnevu, čeravno pogine o tudi uže pri zadnjem spanji.
Ta bolezin nastopi hipoma, vendar se morejo uže poznati nektera znamenja, ker notranji deli telesa so spremenjeni in bolehni uže dalje časa popred, V uže bolni sviloprejki nahajamo spremembe, ki so nasledek hude bolezni, zato ne moremo več pomagati, ker ona sokrovica je uže nasledek telesnega razkrojenja. Vsa do sedaj nasvetovana zdravila proti tej bolezni so brezvspešna. Vendar moremo braniti naše sviloprejke te strašne bolezni, če vse odstranimo kar more širiti ali včiniti to bolezin.
1.	Slabo hranjenje svilodnega semena čez zimo je nevarno posebno če se hrani seme v mokrih prostorih.
2.	Nevarna je hitra sprememba topline, ko se vali svilodno
seme.
3.	Od semena, ktero se je napravilo od takih izrej, ki so več
- 7 -
ali manj trpele in bile bolne zarad zaspanosti, smemo pričakovati to hudo bolezin, ker je tudi podedljiva.
4.	Zelo pozno izrejevanje.
5.	Prehudo nakupičenje sviloprejk na lesah in v izrejevališčih.
6.	Slabo krmenje, pičla hrana, mokro, in velo murbovo perje.
7.	Nesnažnost v izrejevališčih in nemarnost v premembi postelj.
8.	Huda in hitra sprememba topline, prav tako prevelika vlažnost v izre,evalni sobi in prenizka ali prehladna toplina.
9.	Bližne izreje, ki so uže napadene od bolezni »zaspanosti*.
10.	Nedostojno prezračevanje izrejevališča.
Ti vzroki morejo vplivati tudi vsak za se, da se razvija huda bolezin, pa tudi vsi skupaj, ter potem še gotoviši pogine napadena gosenica.
Omeniti moramo, da ti vzroki ne morojo vsikdar učiniti popolno vničenje gosenic, kakor to znanost spričuje. Ti vzroki morejo vplivati, če se v telesu sviloprejke nahajajo pogoji, ki so potrebni, da se more širiti bolezin. Ne vsaka žival je enakomerno podvržena bolezni, kakor je to sploh dokazano. Vendar moramo reči, da do sedaj še ne poznamo onih pogojev, ki so potrebni, da se ta bolezin vgnjezdi in moramo priznati, da so veljavni, ker opazujemo, da oni navadeni vzroki vničijo nektere izreje popolnoma, ko ostanejo druge sviloprejke nepoškodovane, ki se izrejajo v prav enakih razmerah. To nam kaže, da so uekteri rodovi tej bolezni bolj podvrženi in da je ta bolezin podedljiva, čeravno ne prav tako, kakor telesična v-kužljivost, ki se širi po gljivicah, ki prehajajo iz metuljev v seme i t., ker zarad te bolezni »zaspanosti* postajajo rodovi vedno slabši in boleh niši in prav ti poslednji rodovi imajo uže v sebi oni značaj ali sposobnosti da zbolijo, kakor hitro vplivajo navedeni zunanji vzroki na nje.
Ta bolezin je zelo vkužljiva ter se kaj lehko širi od bolnih izrej do zdravih. Ne treba, da bi bile bolne sviloprejke v ozki dotiki z zdravimi ter da jih vkužijo, dovolj je, da so blizo njih. Pa tudi po osebah, ki strežejo in oskrbujejo bolne gosenice, se more razširiti ta huda bolezin.
Ko smo govorili o telesični bolezni, navedli smo nasvete, s kterimi moremo ubraniti in ustaviti razširjenje belezni. Prav tisti nasveti morejo veljati tudi proti tej bolezni in se mora vse storiti,
ko se še bolezin ui pokazala popolnoma, ampak ko se še le zapazi neenakost sviloprejk po levenji. Zato moramo prav skrbno preiskovati postelje, v kterih so spale sviloprejke, da se prepričamo, ali je uže kaka sviloprejka zarad zaspanosti poginila. Koj po prvem spanji moramo skrbno zametavati vse pozneže in one sviloprejke, ktere le leno lezejo na perje. Le tako bomo ustavili razširjenje hude bolezni, ktero ozdraviti do sedaj še ne znamo.
Da pojasnimo veliko važnost prezračevanja izrejevališč, hočemo sledečo razpravo uvesti.
Marsikter se spominja, da je nekter svilorejec, ki je videl, da uže cepajo sviloprejke zarad zaspanosti, je zagrabil lese napol-nene z bolenimi gosenicami in jih prebrnil v gnojno jamo. Drug sosed zapazi memogredb nektere sviloprejke, da se premikajo; se jih vsmili in pobere ter jih nese domov, kder jim poklada dobro in zdravo perje. Radostno zapazi, da sviloprejke začenjajo žreti, da postajajo čvrsteje in zopet živahniše, dokler se ne zapredejo.
Čeravno se dozdeva nekoliko neverjetno vendar je istinito, da se nahajajo taki slučaji in celo pogostoma.
Na gnojni kup zmetane bolne sviloprejke pridejo na čisti zrak iz onega zatuhlega izrejevališča, kder so bile nakopičene in vedno zaprte, ker le redkokrat se je prezračevalo izrejevališče in prav zarad tega se je bolezin vgujezdila. V čistem zraku so se popravile in okrepčale bolne sviloprejke, so sopet dobile veselje po jedi ter so okrepčane napravile lepe mešičke.
Vse to nas more učiti, da moremo pomagati si, če zapazimo nemudoma v začetku „zaspanost", da prenesemo hitro sviloprejke iz izrejevališča na posti in čisti zrak. Ker pa ni vsikdar mogoče prenašati jih ua prosti zrak zarad pregostih sprememb zračne topline, kar bi jim bilo zopet škodljivo, storimo prav, da jih prenesimo iz izrejevališč, v kterih so zbolele, v drugo prostorno sobo, ki je čista in se v njej niso še odgojevale sviloprejke to je, v kteri je še čist in nepokvarjen zrak. Skušnje to čestokrat prav jasno doka-zajujejo, zato živo priporočamo prenašanje od te bolezni napadenih sviloprejk v drugo zračno sobo, kder se morejo popraviti in ubraniti sicer gotovega pogina.
Ne smemo pa opustiti opazke, da bo preuašanje le tedaj še pomagalo, če se je vršilo nemudoma, ko smo zapazili prva znamenja te bolezni in če so sviloprejke zbolele zarad tega, ker je bilo izrejevališče nesnažno in slabo prezračevano. Oe so pa sviloprejke
zbolele zarad tega, ker je vzrok bolezni uže bil v semenu, tedaj uže v rodu podedovan, potem je malo upanja, da bi prenašanje kaj pomagalo.
Ne vsakter gospodar pa ima dovolj izrejevalnih sob, vsaj toliko ne, da bi mogel prenašati jih iz ene v druge, tem bolj, ker je ta bolezin naj bolj razširjena, ko so sviloprejke naj veče in potrebujejo uže itak dokaj prostora. Kedor nima dovolj sob, mora pridno prezračevati izrejevališča ter odpirati vsa oknja. Tako prezračevanje pa ne bo nikedar imeti moglo takega vspeha kakor prenašanje iz bolne sobe v drug prostor, kder je ves zrak čist iu tudi nevarno more biti posebno če je žračna toplina zelo spremenljiva in mrzla, kar uže bolnim gosenicam še bolj škoduje, ker se prehladiti morejo.
Apnena bolezin.
Kakor smo povedali, da je vzrok telesične bolezni neka glji-vica, prav tako se tudi ta bolezin širi po neki gl ivici, ki se zelo hitro širi v telesu sviloprejke.
Koj v začetku te bolezni ima napadena sviloprejka kožo nekako rdečkasto in telo je bolj voščene boje; kmalu potem pogine iu je kakor potrošena z belim prahom ter postane trda. Oni prah je sostavljen iz brezštevilnih trosov, po kterih se ta gljivica širi in plodi; oni del gljivice pa, ki se širi v znotranjih organih sviloprejke je enak korenini in perji navadnih rastlin.
Oni beli prah (trosi) se hitro širi po zraku, in kmalu je ves zrak v izrejevališči vkužen. Trosi, ki so raztreseni v zraku, so bolj težki od zraka, zato padajo na murbovo perje, ktero žro gosenice in tako dospč v želodec zdrave gosenice, v kteri se zelo urno množč ter vničijo napadene gosenice.
Ta bolezin je zelo nalezljiva, kakor vidimo, da navadno cela izreja, napadena od te gljivice, pogine, če seje tudi v zadnjem času, ko se uže zaprejajo, priklatila. Da vsaj nekoliko ustavimo hudo bolezin, moramo vse storiti, kar smo svetovali kot zdatno sredstvo proti drdgirn boleznim, n. pr. prenašanje bolnih sviloprejk v druge čiste in zračne prostore, odstranjevanje in zametavanje vseh pozne-žev in bolebnežev.
Apnena bolezin ni podedljiva, kor ne izležejo metulji iz takih kokonov, v kterih je bil uže od popred napaden mešiček, zdrave mešičke pa, ki so uže zapredeni, ne more vkužiti ta gljivica, ker so
10 —
obvarovani z gostimi tkaninami svilnega kokona, skoz ktere ne morejo dohajati do mešička trosi te gljivice.
Trosi te gljvice se širijo po zraku v celem izrejevališči in se vsedajo na obzidje, na lesene dile, na lese itd. Ker ohranijo trosi moč plodnosti še celo leto, jasno je, da se more bolezin vgujezditi, če odgojujemo gosenice v sobah, v kterih je bila bolezin v preteklem letu, ali če rabimo prav one lese, kakor v pret. letu.
Zato ne smemo nikedar odgojevati sviloprejk v takih prostorih ali sobah, v kterih je bila v preteklem letu apnena bolezin; prav tako ne smemo rabiti onih les in drugih orodij, na kterih so bile bolne gosenice.
Na vsak način moramo pobeliti vse stene in pomiti z vrelim lugom deske, vrata, tla itd. Čez dve leti se morejo rabiti zopet vsa orodja, n. pr. lese, ker med tem časom so trosi uže zgubili moč živenja.
Sušica.
Ta bolezin ni tako zelo razširjena kakor popred popisane, vendar more učiniti dokaj škode in zgube. Napada sviloprejke navadno po levenji, posebno po 3. in 4. levenji. V začetku se zapazijo neenake sviloprejke, kar se sicer nahaja tudi pri vseh drugih boleznih sviloprejk. Po končanem levenji ne mara gosenica za jed, koža postane nekako nimm rumenkasta in se ta boja če dalje bolj širi, ko pri zdravih sviloprejkah, ki so prestale spanje in leve-nje, koža vedno bolj lepa in bela postaja. Napadena sviloprejka začenja sušiti se, dokler ne postane majhna in skoro tako prazna, da se skoz njo sveti. Smrt sledi le počasi in brez da bi sviloprejka postala črna konečno pa smerdljiva gnojnica, kakor se to nahaja pri bolezni zaspanosti,
Navadno izpušča bolna gosenica iz ritnika pa tudi iz ust neko tekočino, ktera na zraku rujavkasta postane in otnaže druge sviloprejke in perje.
Vzrok te bolezni še ne poznamo; vendar menijo svilorejci, da izvira iz slabega hranjenja semena čez zimo in od slabega oskrbovanja gosenic v prvih tednih izreje. Edino sredstvo proti razširjo-vanji te bolezni je, da ne puščamo sviloprejk preveč nakupičenih na lesah in da jih no pokrivamo preveč s perjem, kakor se to pri no-kterih svilorejcih nahaja, ki toliko vej nakladajo, da bi človek kmalu
mislil videti grmado vejevja. Prav tako se morajo vse bolehne in pozne sviloprejke odstraniti.
Tej bolezni navadno sledi zaspanost in nevejši zvedenei hočejo celo trditi, da ste si obe bolezni popolnoma sorodni in enaki. Toliko je dokazano, da zarad te bolezni počepajo posebno one sviloprejke, ki so od telesične ali kozave bolezni uže napadene.
Rumenicct.
Ta bolezin se prikaže navadno v zadnji starosti sviloprejke, pa tudi še, ko se je uže zapredla, kakor včasih tudi pred 4. spanjem. Le malokedaj prouzroči kako posebno zgubo, praktični svilo-rejci se je celo ne bojč ter trdč da to spričuje, da ni druge bolezni v iz reji.
Od te bolezni napadena sviloprejka prenehava žreti, dokler popolnoma zgubi vso poželjivost po jedi. Telo se pa vsem tem širi in napenja, dokler ne poči koža, skoz ktero se razlije neka mlečnata tekočina rumenkaste boje, če je sviloprejka domačega tako imenovanega pšeničnega plemena, bele boje pa, če je sviloprejka belega ali pa zelenega plemena. Po smrti postane gosenica črna ter zgnije in raz teče v smrdljivo črno sokrovico.
Vzrok te bolezni še ni znan, vendar menijo svilorejci, da more prouzročiti to bolezin slabo prezračevanje izrejališč, nizka toplina in prevelika vlažnost. Ker ne poznamo zdravil proti tej bolezni, moramo skrbeti za pridno prezračevanje izrejevališč posebno proti koncu izreje, pa tudi da ni zrak v sobi prevlažen in ne premrzel.
J Bolle.
v Gorici nat. Seitz zal.
638
BOLLE J	|
5
Bo 1ezni soi 1oPrejH
Go Dom
00366252
sh
~ < f1-