88 Članki in ra/prave arhivi xix 1996 Razvoj mariborskih četrti v letu 1945 s poudarkom na upravnih spremembah in značilnostih prvih volitev GLAVICA TOVŠAK i. Mariborski okraj v sklope okrožnega ljudskega odbora Okrožni odbori OF, ki so bin na slovenskem ozemlju kol organi oblasli formirani že med drugo svelcno vojno, so bili naogmdija narodnoosvobodilnih odborov (NOO). Njihovo lunk cijo je jasno upredelil Odlok predsedstva Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta o krajih, okrajih in okrožjih. Tako zaznamovana upra^no-politicna in oblastna organiziranost seje nadoljevala po odhodu OKUpatDija. V mesecu maju je bila lahko izpeljana po Kidriču imenovana urejevalna faza prevzemanja oblasli.1 Samo mariborsko okrožje, k) je teritorialno pokrivalo vso SV Slovenijo, je bilo skupaj z ostalimi upravnimi enotam1 definirano z Zakonom o upravni razdelitvi lederalnc Slovenije iz leta 1945.2 Na osnovi 1. elena se je ozemlje federalne Slovenije delilo na 5 okrožij: 1. okrožno mesto Ljubljana 2. celjsko okrožje 3. ljubljanska okro?',e 4. mariborsko okrožje 5. novomeško okrožje Medtem ko je bilo okrožno meslo Ljubljana razdeljeno na 10 mestnih čelni, so se ostala oKrožja delila na okraje: Celjsko okrožje je obsegalo sedem okmjev, mariborsko de vel, novomeško pel iii ljubljansko sedrm okrajev. Okraji mariborskega okrožja s števdčno opredeljenimi kraji so bili nas ledij i: 1. Dolnja Lendava (35 krajev) 2 Ljutomer (3* krajev) 3 Maribor mesto se je delilo na 7 mestnih četrti ali kvarlov 4. Maribor desni breg (74 Krajev) 5 Maribor levi breg (60 krajev) 6. Murska Sobota (114 krajev) 7 Prcvaljc (30 krajev) 8. Ptuj (1 12 krajev) 9. Radgona (52 krajev) Takšno upravno-lcrito.ialno ureditev lahko sledimo do sprejetja ušla ve LR Slovenije ozi- Jera VinMck jiarič: Prcv/cm nbliisli l y4 4-1946, CZ Ljubljana 1992, sir. 251. Uradni lisi SNS in NV Slovenijo, H. 11. 1945ftl. 33 sir. 137. roma do januarja 194"?, ko sn bila okrožja ukinjena, kot nove upravne teritorialne enote oa Si uveljavijo okraji, kraji ter glavno mesto Ljubljana Tako se jc vzpostavljala slovenska civilna oblast, k. jc upravno organizacijsko shemo prilagajali) navodilom iz Beogradu Za nemoteno 'Z.vajanjc ukazov so morali ključne pozicije v f¡pravi, Koim mistični partiji in Ozni zasesti zanesljivi kadr z dobrimi osebnimi ocenami. To je eljalu za vse pomembnejše upravne in politične funkcije. Pod drobnogled so biii postavljeni Udi vsi okrožni uslužbenci. Posamezniki so bdi lahkn zaradi ovadb ali stroge "cenzure" čez noč brez. službe, zelo poostrena jc bita tudi kontrola giba nja posameznikov na teritoriju Slovenije. Vrsti problemov, ki so zajela vsa okrožja, ■'lasti mariborsko, zaradi težav pri oskrbi, s hiano, obnove porušenih zgradh, vračanjem beguncev, splošnem neredu se jc priključilo neusklajen') in napeto ozračje mtd civilno in vojaško oolasijn. Na naj višje civilne organe nbiasti so vsak dan prihajale pritožbe zaradi samovolje pripadnikov vojske. Rezultat navideznega so in sodelovanji, so bili občasni sestanki obeh oblastnih struktur, ki sla sprejemali enotna stališčj na niiivišji mestni ravni. 'Npr.: 25. 5. 1945 so se sestali predstavniki komande mesla Maribor, Okrožnega odbora OF Maribor in Mestnega odhora OF Maribor. Dogovorili so se, du načelno izvaja vse funkcije oblasli civilna oblast, torej Mestni odbor Op' Maribor, komanda mesla Maribor pa bo poskrbela le za ja /ni red in mir in za lo, da ho vojaškim ¡enotirni zatjoiovljcna nemotena oskrba. Ostala pa so vojna otmoeja, ki so teritorialno pokrivala ozemlja okrožij. Da je bilo nujno potrebno nekaj ukreniti, kaže primer, ko so se prip-idniki vojaških enot obnašali zelo samovoljno, brez ustreznih odločb so se naseljevali v izpraznjenih stanovanjih, zascgali dra Koccnosti, namerno peš kod n val i posamezne /grad jc m kuHurnc znamenitosti. Mariborčani so si oddahnili, ko je 3. armada konec junija 1045 dokončno odšla iz Maribora.4 Kasneje jc komanda mesta Maribor s pid pL oin majorj* Berkopca in komandanta vojnega območja Dušana S vam izdaiala vrsto sam:: stojnih, javno objavljenih odrcib, ki so po svoji vsebini težila k strogemu nadzoru nad premičninami posameznikov; zanimivii je npr. idredba da se daje pnd zaporo vsi gradbeni stroji (be Uradni lisi L K.S 5/1947. Jcra Vodu šck-Starič: Prcv/cm oblasti 19-14-1'J 15k sir, 259. ARHIVI XIX 1996 Člaoki ju ra/.pravc 61 tonski mešalci. stroji, dvigala. žerjavi, drobilci, kompresorji)s Navedene predmete so morali bstijiki prijavili tehničnemu odseku komande Štajerskega vojaškega območja, k. je smel edini razpolagati s prijavljenim inventarjem. Podobna odredba istega organa je bi a izdana /.a ves grad bem material. Konce maja se je Štajersko vojno območje preimenovalo v Mariborsko v"jno območje. Na dalj nje razmejitvene kompetenee med eivilno in vojaško oblastjo so se v naslednjih mcsccih še vedno usklajevale z, raznimi Uicdbami in odloki, ki so jih '/ji okrožje, mesto in vojsko velikokrat podpisovali predstavniki oblasti, in s Icm še vedno navidezno izkazovali enakopravnost in najtesnejše sodelovanje. Za okrožni odbor OF je bii v prvem obdobju podpisnik sekretar Scpej Kraigher, za komando mesta Maribor major Štefan Pavšie, za mestni odbor 01 pa sekretar Dušan Špindicr, Ne oziraje se na takšno razporedite v moči oblasti je bil nad/or rajske rica podbiten: vojaški delegati so bili pi,solni v vseli važnejših odsekih, umdih in industrijskih obrali h civilne uprave. Na širšem mariborskem območju je počasi dobivala upravno-oblaslvena struktur« svojo notranjo vsebino in uveljavljeno pristojnost. Med organi in odseki, ki so (akoj pričeli z. delom in vzpostavili las'lno organizacijsko strukturo. s*o bili pomembni: 1. Narodna milica (dalje NM", je bila opre del jena kot izvršni organ civilnc oblast: in je bilo odgovorna najvišjemu organu OP. Razen tega. Uit je izdajala polne dovolilnice za osebni promet v mestu in zunaj njega, urejala cestni promet, je skrbela udi za javni red in mir ter iikiepala proti kriminalu. Izdajanje orožnih listov je ostalo v pristojnosti okrožnega načel s Iva NM. medtem ko je bila komanda mesta pristijna za prijave in osebne izkaznice vojaških oseb. Okrožne načcl-stvo NM je imelo svoj sedež na današnji Uospo svelski ccsti 12 in ga velja posebej izpostaviti, saj jc kljub icžko obvladljivemu položaju prvih povojnih dni, ko se zaradi maloElcvilčnosti ni mogla postaviti v bran nepredvidljivemu obnašanju bolgarskih čet, opravilo pomembno delo. Fnote NM so pod njegovim vodstvom M^cgle 126J4í-1')-Ut, AŠ S. 7 Vcsmifc Mar'bur, Si.2. 10. I j-JS. X Vesluik, M,iribitrstcj;a okmija, si. 37, 16. a. l'J-15. 62 lan k1 in razprave ARHIVI XIX 1996 finančni načrt obnovitvenih tlel. V njem sta bila po en zastopnik finančnega odseka okrožnega odbora OF, mestnega odbora OF, up."avc narodne imovine, uprave javnih zgradb in prvotnih hišnih lastnikov. Tchnično-izvršcvalr i odbor je kol tretji odbor uvrščal gradbene naloge po prioriteti, oddajal naročila, odrejal dela pnvat.ii udarniški iniciativi in nadzoroval obnovo.9 Gradbeni oddelek mariborskega okrožja si je zastavil kol eno izmed najpomembnejših nalog obnovo porušenih in poškodovanih šolskih poslopij, da bi lr.hko potekal pouk v norma'nih razmerah. V celotnem okrožju jc bdo poškodovanih 220 šol dc konca oktobra jc bilo usposobljenih /a šolski pouk 143 šol. Popolnoma porušenih jc bdo !9 šol, kar 1 i 5 pa je bilo zelc poškodovanih Tabela številka 1 ponazarja pregled stanja šolskih poslopij: Gradbeni oddelek OOOF Maribor si jc zastavil kot prvenstveno nalngo obnovo poškodovanih oziroma porušenih šol in poslopij. Skupno število poškodovanih šol: 220, od tega jih jc 86 delno poškodovanih, 1 15 zcio poškouovamh in 19 popolnoma poruserih. Dotlej jc bilo popravljenih 143 šol; v ta na men sc jc porabilo 2,6i8.00u d m. Prejeta dola cija jc znašala 1,158.0C0 din1, dolg na žr. izvršeno obnovo znaša torej 1,500.000 uin. prcglcd stanja šol: okraji število šlevilo ?.e zc obnovo poircsna mariborske;;;) po -ik. šol pop. šol predvidene /gradi lev okrona Šole na novo D. Lc.nuava 30 25 2 3 Ljulomcr 19 7 111 2 Maribor-mesto 13 - 12 1 Maribor desni breg 511 17 8 5 Maribor -levi brcu 27 14 11) 3 Mursku Sobota 35 33 7 - Preval jc IS 11 6 2 Piuj 33 25 5 3 Radpuna 14 11 3 - V nekaterih krajih so bile šole požgane, nadc mestnega poslepj; ni na razpolago in tudi ne kredita za obnovo.10 4. Žc 22 maja 1945 so sc vključili v obnovo tudi pr*">mplni odseki, Delovali so na območju okrožja, okrajev, mest Na nivoju celotne Slovenije ji bilo do konca leta usposobljenih in uporabnih 767 k.n železniških prog od skupnih 1032 km. Zaradi gospo davkih razlogov in povezave z merjem ter in- Ravno lam 10 Vcslnik,Sl. 79, 7,9. II. 194S. dustrijskim, središči jc bita med najpomembnejšimi nalogana usposobitev proge Trst Ljubljana Maribor, Razen promcluc infrastruk ture (ccstc, žckzn.co, mostovi) je bilo zaradi ugotavljanja razpoložljivega potenciala nujno potrebno popisati prevozna sredstva - avtomobile, motorna vozila, vpr^žno živino. Žc julija 1945 jc bila npr. izdelana dokaj popolna slika o stanju in pupadnesti vozil za območje mesta Maribor. Za obnovo so bili namenjeni trije tovorni avtomobili, z. osmimi jc razpolagal gradbeni urad, s tremi Tvornica Iclal (danes fovarna avtomobilov Maribor). Na vodu jc pripadalo 10 avtomobilov, tovarni Zlatorog (danes Hcnkel-Zlatorog) štirje, prehranjeval n: odsek je imel C avtomobilov, promet nemu odseku pa sta ostala dva.11 Mestni odbor jc dobil na razpolago osebni avtomobil znamke Stcyer, mestni iniciativni odbor medstrokovne zveze sindikatov avtomobil Mcrccdcs (z njim so sc predstavniki oblasti leta 194^ odpeljali po pomembno arhivsko gradivo in denarna sreustva k rusk< (msiji v Gradec), knlturno-propagand-nemu odseku jc bilo dodeljeno motorno kolo znamke Korcx, stanovanjskemu uradu pa kolo znamke Dun.12 Omejitev ¿nI stroga evidenca jc veljala tudi za prevoznike konjskih vpreg. Potrebe po prevoznih sredstvih so bile z ozirom na razpoložljive kapa-citctr \elikc. kar jc zahtevalo skrajno raeionaluo organiziranost Uidi na tem področju. Prometni odseK si jc ppdobil evidenco ni:d naslednjim šle ilem konj oziroma vozov: 137 težkih konj, 160 1 ihkib ko, i j, 127 težkih vozov, 93 lahkih vozov. Seznami voznikov, zadolženih za prehrano (trgovci, mesarji peki), so sc zaradi pomembnosti opravi vodili posebej in jc bilo tako na tem pciiocju evidentiranih še'99 konj, 48 težkio in 45 lahkih vozov. Problemom pomanjkanja prometnih sredstev sc jc pridmžPo (udi pomanjkanje bencina na eni ir, p :)m a ni kanje živinske krme na drugi strani. U za irduslrijo in pri maribor- skem okrožju jc izdelal svoje prvo poročilo in delovni načrt žc julija 1945. Podatki, ki so jih pc samezne tovarne pošiljale v obliki poročil Da ikrožje, so oih dokaj neredni, zaradi po manj kanja prometnih sredstev pa jc bila težavna p-isotnost na terenu. Rudar.sk; industrija se jc ubadala : problemi pomanjkanja surovin, npr. žcLza, jekla, bakra in jc skoraj v ccloti delala za potrebe obnove. Pomanjkanje surovin je pestilo skoraj celotno kovinski- nduslrijo Tako bi npr. prometno društvo v Limbušti-Bistrici potrebovalo vsaj 34,000 kg raznega pro 111 nega železa, da bi jhhko začelo izdelovali okovja za okna. Zaradi pomanjkanja 11 1'AMl ftinil: Mcslni ljudski mlbnr Maribor spisi Lijnišiva 1945, .spis ft flsl 13 l'AM; '(>nd: MLO Maribor, spisi lajni itva 1941. spis Si. 12-1. l'AM, MU) Maribor, (pisi lajniSlva, spis Si. 556. arhivi xix ]996 ( Ijinki ni ra/.prave č3 snmvm in neučinkovitosti ustreznega ministrstva jc proizvodnja povsem zamrla.14 Tovarna letal na Tcz.nn (d;mcs Tovarna avio-mohilov Maribor) jc svoj program preusmerila v izdelavo raznega orodja, sai ji jc pomanjkanje jekla ohromilo oživitev vsaj proizvodnje. Veliko je hilo tudi pomanjkanje kadra, saj jc. bilo od 300 pu dvidcnili avtomelianikov zaposlenih le 7. Splošna stavbena družha (danes Melaln.i Ma-rihor) se ji z 280 zaposlenimi s skoraj normalno ki.paeileln usmerila na . zdela vo konstrukcij mostov, medtem ko Mariborska livarna kije bila porušena skoraj v ccloli. v prvih mesecih še n, obratovala 1r Maribor, Oilsck ta induslr'"> in milarslvn, Ai 20. 17 Nuvi čas, <■), 194.S. 1K Uradni lisi SNOS in NV Slovenije.VI S tem sc jc območje mesta povečalo od 706 na 3100 Eden pivih ukrepov vojaško-civilne oblasti je b ia uvedba policijsko ure med 8. uro zvečer in 4. uro zjutraj. Strogo jc hilo prepovedano p.jan čevanje. vsaka sabotaža ali topanje pa seje lahko v skrajnem primeru končale s sm-tno kaznijo Od prebivalstva sc jc pričakovalo sodelovanje z redom, strpnorljo, skupnim varovanjem narodne imovine in privatne lastnine, vključitvijo v normalni delovni proces. Razglas jc hil v skladu s položajem, ki jc obetal mestu vrsto prohlcmov in težko rešljivih zadev. Vojaška oblast jc odredila ludi mobilizacijo vseh moških od 17 do 5f| leta starosti. Sledila jc odredba Okrožnega odhora OF. da ostanejo do preklica vse trgovske in obrtne prodajalne kakor tuai gostin.sk obrati zaprti. Vsi uslužbenci nekdarje mestne občine n sreskega naeelsiva so hili vabljeni, da K). 5. 194:; nastopijo in zasedejo nekdanji službeno mesto Zunanja podoba Maribora v tistem ircnutku ni bila nič k.ij razveseljiva. Mestne uliec so bile zatrpane z ruševinami, bi.rikadami pereča jc hila stanovanjska problematika, (rumoma so sc vračali izseljenci oziroma repami, anci, organizirali jc bilo treha prehrano, poskrbeti za onemogle, evidentirali zlasti tuj^c, pomagati holr.im. da ne bi izhruhnilc epidemije, poskrbeli za osehe, ki niso našle poli do prijavnih uradov. Eden izmed osrcJnjih problemov prvjb mesc ccv je bila ned/omno čim popolnejša evidenca prchivalslva. Zalojc MO OF izdal posebna navo dila za vse kvarlnc odbore OF. ki so bua v khdu z. odlokom o nadzorstvu in gibanju civilnega prebivalstva in o uvedh. potrebnih dovo,ilnicr ki jih je izdal SNOS.20 Temu sc jc pridružilo navodilo o i/dajar-u začasnih oscbrih izkaznic, kai je sodilo v končno pristojnost odseka za notranje zadeve.21 Pri legitimiranju so sc prebivalci Marihora do izdaje začasnih osebnih izkaznic identificirali z, lcg'tiiT!aeijami, ki so jih izdale nemške oblasti. Zaposlenim so smeli izdajali obrali n uradi potrdila o zapc.slilvi. Na podlagi leh potrdil, ki so hila izstavljena kolektivno n potrjena od kvari nih odborov, so l ila rzsiavlicna dovoljenja za gibanic med stanovanjem in obratom Ta ko-ičktivna potrdila o zaposlitvi, overjena s strani kvarlnih cdborov OF, so hila poslana na ustrezni odsek pri MO OF v dokončno veHfikaajo. Osebe. ki sn bile brez dokumentov in so sumlnvo postopale pc mcsin, jc bdo treba preveriti in v . krajnem primeru aretirali Za gibanje po okraju so sijale potne dovolilnice le za enkratno upo-raho, potem jih jc bilo treha oddati i; temu forumu. ki jc dovolilnico izdal. Za potovanja iz ff Vladimir lir,ičič: l'ri>sl urski ra/vi>j upravne in samnupravne razdeli, vc nanbmnčju SZ Slnvcnijc, ("TZN ,2A?K, Mr. 297 Uradni lisi SNOS, .VI94-1 21 Urailni lisi SNOS in NI 2 S/1'J45. 64 > ari k i iri razprave ARHIVI XIX 19% okraja v okraj so smola izdaj£.li uokumente le okrajna nacclslva oddelkov za notranje /.adeve, /a potovanja iz okrožja v okrožje pa jc bi! kompetenten izdajati polne dovolilnico le državni organ. Za potovanje iz Slovenije jc bilo pristojno le ministrstvo za notranje zadeve. Četrtega junija 1945 jc pričel poslovali prijavni urad komande NM, ki je deloval na današnji Miklošičevi ulici I. Tam so sc momi p.ijaviti vsi prcbivalci mariborskih kvarlov, stalno ali začasno bivajoči v mestu, nc oziraje na to, ali so bili doslej že prijavljeni ali nc. Tudi vsak hišni lastnik ali stanodajalce jc moral praviti ali od javiti v času 24 ur vsako spremembo. Enaka določila so veljala za upravitelje prenočišč, hotelov. Uradni čas urada jc bil med 8 in 12. uro icr med 14. in 19. uro. Hišni lastniki ali njihovi upia-vitclji so bili dolžni voditi v hišah točen seznam vseh v slavni slanujočih oseb l®r ga izobesiti na vidnem mestu v hišnih vc/.ah.22 To jc bil edini način za ureditev osnovne cvidcnec, ki pa sc zaradi premajhne odgovornosti n ma lomarnosli ni najbolje obnese!, Osebne izkaznice v posameznih četrtih so sc pričele izdijali šele od 13, avgusta naprej. Tiste, ki so bile izdane članom PG KB (Kulturbunda), so bile označene z rdečo črlo, potegnjeno iz levega spodnjega kota v desni zgornji kot. Izdane so hite osebam, ki so imele rdečo legitimacijo do številke 2.S.00C Za ostale, ki so bili po mnenju odborov tudi v KB, pa so 'imeli številko nad 25 000, je bila osebna ¡/ka/.nica ravno tako označena, in sicer po sklepu posebne komisije vsake četrti. Tujci niso dobili osebnih izkaznic. Osebe, ki so bile obsojene na izgubo narodne časti, so dobile od odseka za notranje zadeve označene osebne izkaznice.21 Pri izvedbi te naloge jc bilo nujno potrebno sodelovanje kvarlnih odborov in odseka za notranje zadeve pri MO OF. Ko so bile osnovne formalnosti opravljene na četrleh, so ti začeli dan za dnem pošiljati po več 100 izkaznic na odsek za notranje /adcvc. Tam so jih pregledali, opremili z žigom in podpisom. Primer resnega dela kaže podatek, da jc 28. avgusla poslala Pobreška čctrl 570, Koroška 25 in Slu-JcnSka 42 osebnih izkaznic v dokončno potrditev Podatki s konca mcs;ca junija kažejo nekaj sprememb v teritorialnem obsegu ectrii Ni pc datkov o obstoju četrti Nova vas, na novo pa sc pojavi Krče vinska čctrl. Posamezni kvarli so imen sedeže v naslednjih ulicah. Vcsirii k Mariborskega i>krii/juL 6/1945 sir. 7. 23 PAM, fond: MLO Maribur, .spisi lajn i.šiv.i 1945, MUX), spis 45. 1. Koroški kvari: Koroška ccsla 40 II. Stolni kvart: Moško učiteljišče, kasneje sc pr< se!, na Korosčcvo ulico 13 (da našnjo Mladinsko ulico): 13. (i. 1945 do prenehanja n;i Krekovi ulici 8/1 III. Mcljski kvart: WiJsonova ulica 20, kasneje Trdi nova ulica 3 IV. Miigdalcnski kvyrt: Viktor 1'armova ulica (danes Purmovii ulica) V. Frančiškanski kvari: Cankr.rjcva šola, nato do ukinitve Maistrova 24 VI. Suidcn^ki kv;irt: SlomSkova ulica 23 VII. Pobrcški kvari Zrkovska ccsla 36. v bivšem pro svetnem domu na Aleksandrovi ccsli 48 (danainja Partizanska ccsta^i Vili. Tczcnsk': kvari: Ptujiika ccsla 33 IX. Krčcvinski kvari: Ribniška cesta 4 Aktivnosti posameznih kvarlov, njihove, pozi-"'vne in negativne strani se bodo odražale pri vseh poglavjih, saj so opravljali vrsto pomembnih nal-.g. vlO OF so morah pošiljali vse sejne zapisnike in 12-dncvna obširna poročila, vendar so sc v arhiv-,kil. dokumentih ohranili lc posamezni fragmenti. Tudi ohranjenega gradiva kvarlov |c razmeroma malo V vsakem i zmed njih so zaživeli odreki po vzoru mestnega oziroma okrožnega oblastnega organa, vendar so hili običajno kadrovski« omejeni na eno osebo, osebo referenta, npr. za socialno skrbstvo, kmetijstvo vojnega referenta, referenta za propagando, pro sveto, prehrano, obrt, industrijo, gr dbemšlvo, ".ueči kri/' zdravstvo, Anlifašistično fronto žena (dal r AFZ), Ljudsko mladino Slovenije (dalje LMS), sindikat Iz fragmentarno ohranjenega gradiva povze nam nekateri; specifičnosti o nasianka nekaterih kvarlov in prvih aktivnostih ter problemih, ki so jih doživljali kot organi oblasti, politični organi in toriloiiahic enote ožjega mestnega območja. Formiranje Krče vinskega kvarla jc npr tesno povečam s sestankom II. maja 1945. ko" je bil ra pobudo Okrajnega odbora OF Maribor levi hri:g ustanovljen krajevni odbor O F Krčevina. Ta jc imel svojo 1. scio zc naslednjj dan in nadaljnj1 dogodki sd sc odvijali izredno hitro. Dne 22. maja ic hi.] n; i.nieiativo MO OF sklican sestanek v gostilni Kliček pri Treh rihnikih. Zbrali so sc prebivalci ni vse občine Krče vina s kraji Pod irnnido, Petrovo selo, Ribniško selo in Za i< al varijo ter sc soglasno i/reki [ za priključitev U i krar-v k mestu Maribor kol posebni 'mestni kvari. Sestanek jc rodil sadove, saj je bila že 2. junija J945 1 seja kvarlncga odbora v gostilni Khček. Kvari sc jc takoj razdelil na 5 sektorjev: Ribniško selo (45 hisj, Vinarje (27 hiš), Za Kalvarijo (17 hiš), Pclrovo selo (32 hiš) in ulice: 24 PAM, fiiml: Kricvinski kvari škalla 1 ARHIVI XIX 1996 "In tiki in ray p rave 65 Vinarska ccsta, Kalvarska cesta, Tumcrjeva ulica, H ad lov a ulica (današnja Marčičcva) irj sektor Pod piramido (108 his) in niicc: Tomšičev drevored Srnčcva ulica, lpavčcva ulica, Slomškova ulica, Meškova ulica, Jancžičcva ulica, Lesni kova i:lica, Praprotnikova ulica, Strma ulica, Slnbičcva tilica, Aleksandrova ccsta (današnja Partizanska ccsla). Skupno je takrat kvari šlcl I65& prebivalcev.2;5 Nove uradne prostore .so uredili v zaplenjeni hiši nckdan|cga Krei.ifiihrcrja v Klinbcrgovi vil na Ribniški ulici 4 Vendar je kmalu nastalo vprašanje glede razmejitve med Krčcvinskim kvartom in krajevnim odborom Košaki, zalo je bilo 9. junija ponovno sklicano ljudsko zborovanje na poziv MO OF in Okrajnega odbor?. Maribor-levi breg. Sporno jc bilo območje od Piramide de- Aleksandrove ceste, ker bil La del priključen Košakom, ne da bi upoštevali želje prebivalcev. Glasovanje 120 ljudi na sestamo' jc soglasno odločilo priključitev spornega območja k meslu. V kvark! so ustrezni organi pridno sodelovali pri zaplembi večjih posestev: Twicklc, HSlbcrlJ Guscl, Standingcr, dr Bučar, Barle, dr. Klaričnik. Povsod so postavili oskrbnike Evidentirati so pričeli prebivalstvo, a se jc kmalu ugotovilo, d;, j; bilo na tem območju veliko nek-danjih pripadnikov KB.26 Mcljski kvart je :mcl svojo 1. sejo Ifi, junija 194.5 in sla bila na njej, kol tudi v vseh Bjlalih kvarlih, izvoljena ož.ji odbor s 7 člani in širši odbor s 17 člaijj Zanimiva je bila socialna slrnk tura članov ožjega odbora: trgovec (sekretar), akademik, 3 delavci, 1 gospodinja, 1 žclc,:ii'iar; v širšem odboru jc bil 1 akademik. 3 gospodinje, 2 uradnika, 2 delavca, 3 železničarji, prodajalec, šofer, čevljar in viničar.27 Od poslcdic vojne j c bilo zelo bi ill prizadelo območje Frančiškanskega kvarla, vendat si jc hitro opomogel, izvolil odbornike, si uredil pi > s tor '/m knjižnico, propagando, kolporiažo (po preselitvi na Maistrovo ulico 24). Prebivalci so se množično udeleževali odkopavanja ruš :vin Zaradi obilice dela se jc 1, politična Ura vršila v primerjavi z. ostalimi šele 27 junija v tel" 'adnici Cankarjeve šole, kjer se ic zbralo okoli 150 ljudi. Druga politična ura jc bila 4. julij;' in so na njej razpravi ji H o novi narodni oblasti, pomen"1 reorganizacije kvartov in bližajočih sc prvih volitvah. Tudi Koroški. Tczcnski, Pohrcški, Vlagdai^n-ski in ostali kvarti so organizirali tcdcn.ik^ politične ure, ki so včasih trajale mnogo vce kot uro in so na njih razpravljali o nalogah, perečih vprašanjih, ki bi jih morali reševali, p diličncin razvoju. Prva politična um Koroškega kvarla jc 25 i'AM, ftmiJ: Ml.O (vtiribi>r. spisi tajništva I94S, spi-:" 1-100«, spis šl. 15K. T ' Ravno M 27 1'AM, fontl. Mcljski kvart, škatla I. bila 15. junija ob 19. uri v Kazinski dvorani Slo venskega narodnega gledališča. Po otvoritvenih besedah sektorskega sekretarja jc sledilo preda vanje o nastanku in razvoj'! ter konen', zmagi OF. Glavne HiisJi so slonele na podatkih iz brošure Kratek pregled borbe lugoslovanskih narodov, ki jo jc izdal Oblastni komite KPS za Majersko. Podana so bila tudi izčrpna napodila in pojasnila o ustroju, delovanju, kompclencah in funkcijah mestnih in kvarimo odborov OF. Siccr pa sc jc prebivalstvo Koroškega kvarla precej razlikovalo od drugih po svojem socialnem sestavu. Industrije. večjih trgovskih in gostinskih obratov kvari ni imel. Kol dp.čno predmestni predel seje razvil ob cesti, ki vodi vzporedno z Dravo proti Dravogradu na zahodu. Tr. prehodn. značaj sc jc odražal tudi v plasteh prebivalstva. Razen zadnjih ostankov kmetij in neka manjših obrti so tvorili jedro prebivalstva javni nameščenci in uslužbenci. Prcccj jc bilo tudi starejšega in upokojenega prebivalstva. Tczcnski kvari |jc imel 1. politično uro 4. junija 1945 z naslovom Pomen in organizacija OF. V jedilnici tovarne Splošne stavbene družbe se jc /bralo okoli 500 Tezenčanov. Uspešno so delovali zlasti kvarim propagandist!. c konec maja iy45 je izšel preglas za ugotavljanje vojne škode za celotno mariborsko okrožje. S tem vprašanjem so sc mora J i spopasti okrajni, krajevni oziroma kvartni odbori OF. V proglasu jc bilo poudarjeno, da bodo ludi narodi federativne Jugoslavije v Moskvi predložili svoje upravičene zablevc. Vendar je bil rok za zbiranje podatkov iziemno kratek, zalo jc bilo potrebno takoj pričeli * popi wyanjcmj Prvi pc i;,i so bdi žc izvedeni, a so sc rešili spontano, s približno natančnostjo in brc/ ustreznih navoerl. Zalo jc akcija dobila svoj prav. odmev šele po 2. hvguslu 1945, ko je pri;cl teci po odredbi Držaje kDmisijc za ugotavljanje vojne škode v Beogradu 40-dncvni rok za prijavo vojne škode poi zroecne od 6, 4. 1941 do konca vojne. Vsako škodo jc bilo potrebno prijavili na novo, na posebnem obrazcu. Prijavitelj je po vložitvi prijave prejel nrad.no potrdilo kvarlncga odbora, da jc izpolnil svojo dolžnost. Znesek škode ¡ic occnila okrajna komisija. Na kvarlnib sestankih so okrajni člani komisije razlagali postopek in poučevali ljudi, kako jc potrebno obrazce :zpol-rje vali. Tudi na kvariih so pričel' z delom po-verj;niki, ki so poročali o Vojni škodi, delili ob-azcc, sodelovali pri vnašanju podatkov. Ker jc irnela akcija tako širok obseg, je v drugi polovic: av '-usta odsek za notranje zadeve v ta namen org-niziral poseben prostor na Miklošičevi 1. Žari li zmanjšanja stroškov za okraj; Maribor-Icvi breg in Maribor-dcsni breg ter seveda Maribor ineslo ustanovili eno okrajno komisijo za ugotavljanje vojne škode. V s vrbo pravilne ocennvc vojne škode na zgradbah (popolnoma ali delno porušeno jc bilo okoli 4DO0 hi:>) jc bilo potrebne pritegniti ludi gradbene inže urje in 54 Članki in razprave ARHIVI XIX Id'x, druge gradbene strokovnjake da bi našli skupen, strokovni dogovor o occnitvi.2K Na okraju oziroma okrožju so si zadali rok za oddaja ■ september iy45, dejansko pa seje popis zavlekel do novembra.29 Okiainr. komisija je v zmanjšanem obsegu obstajala še do jilij i 1947, ko je bila po več kol dveletnem delovanju raz-pušccna. Do novembra je bila vojna škodi., bre/. vojne šk.idc industrije, ocenjena na 4,099,251 dir (predvojnih), kar -c služilo kol realna številka za obnovo mesla. Skoda, k- jo je utrpel mestni narodnoosvobodilni odbor brez mditstrne, j; bila zaokrožena nn 31,117 348 din (prrdvojnih). Pri tem ni bila šteta vojna škoda Mestnega vodovoda, plinarne in drugih meslmh podjetij.**' Po leg že prej ugotovljene škode je komisija rešila še 21.600 prijav. Največ se jih je nanašalo na škodo, kfc so jo povzročili pentei, v man is i meri llalijf.ni in lc nekaj Madžari. Ko so na 7, zase danju Okrajnega ljudskega odbora Maribor-mc-sto 3. 7. 1946 razpravljali o konč-1' številki, so ugotovili, da znaša prijavljena vojna šktnla za mesto Maribor 5.597,635.989 din brez. ocenitve na kulturnozgodovinskih predmetin. Čc bi dodali sc to postavko, bi dob:li končno številko v ¿¡iirii 6 milijard din Med septembrom in oktobrom je b'lo delo okrajne komisije najag-lucjšc in |C v tem času to delo opravljalo 80-100 uslužbencev. Pri tem niso bili šteti poročevale n popisovalci na lercnu in vsi tisti, ki so sodeloval' v četrlcb. Po ukinitvi komisije je oslal lc šc referent za voino škodo, ki je formalno opravljal morebitne nerešene zadeve. Ena najtežjih nalog, s katero se jc hilo prav take treba ukvarjali lako- po osvoboditvi, je bilo varovanje narodne imovine tistih, ki jih jc okupator izselil, preselil ali interniral. Pn predsedstvu SNOS jc bila imenovana komisija za upravo narodne imovine /z 19. 4. 1945 31 Tudi pr MO OF lahko že od 15. 5. 1945 govorimo o delu odseka za upravo narodne imov ine. Kljun temu pa jc bilo zabeleženih veliko poskusov Mariborčani j v, ki so brezobzirno razna s al i tujo imo vino in lako hotril zadeslili svojim osebnim interesom, poklicni tatovi in špekulanti pa so si hoteli iz. lega kovali dobiček. Žito j? b'.l nujen razglas MO OF, s katerim je opozarjal vse pre bivrlcc na kom peten ce organov NM, k. so dobili zadolžitev najstrožje kaznovati vse, ki bi sc polastili imovine brez odobritve oblasti. Kijiib razglasu je prišlo do več are tac ij, ki so dobile svoj epilog v sodni dvoran*. Odsek za upravo narodne imovine je najprej posloval v prostorih M O OF, nato seje prcseiil na Orožnovo 11. i. V?\(nit, Mariborskega nknt/ja 0/4"i, sir. 2. 2J PAM, fonil: MLO Maribor, spi m IOOG-J435. PAM. fond MLO Maribor, zapisniki zasedanj me sine na. rodnoosvobodilnc .skupičine, zapisnik 5. zasedanja. 16. nn* vembra 1 3' Uradni lis( SNOS, 215 [944. Razdeljen jc bil na 5 oddelkov; ODSI K ZA UPRAVO NARODNI: IMOVINI- Oddelek U trgovino Industrija in spceializintnc n Mii nove O^ralni ixldclek Oddelek m premičnine Oddelek z;i nepre ■ miuiinc t'ravni oddelek Razpolagal p d z. dvema skladiščema, kjer jc bilo shranjeno pohištvo, pcriio itd., in siecr na Zmijskcm trgu 1 in v Cvetlični ulici 22. Zaposloval jc 116 dclaveev, od lega 60 nameščen cev in 56 pomočnikov (45 nameščencev jc bilo zaposlenh v pisarnah v Orožnovi ulici, !4 v obeh skladiščih in 1 v delavnici na Strmi ulici). Zaradi delovanja posameznih oddelkov, ki jc obogp'enc z vrsto zanimivih in koaslriiktivnib podatkov, navajam njihove ugotovitve v kratkih potezah; Oddelek za trgovin«, industrijo in specialne uslanpvc je postavil pod začasno upravo trgovske obiale Ncmccv m nezanesljivih oseb. Imenovali so začasne upravitelje z nalogo, da opravijo inventure V dveh mcsccih jc filo prevzetih 174 trgovin 4(J industrijskih podjetij, kar 35 jih jc bilo prej v nemških rokah in 5 v d o venski h; sled nja so bila pod upravo, ker sc lastniki niso vrnili Mjd industrijskimi podjetji jc prevladovala tckslitoa stroka (11), kf vinska u dnsliija (6), prcostala s > odpad'a na druge panoge tod i: atrije V oddelku za obrt so razpolagali s podatk., da je prišlo pod "/.ačasno upravo 79 »ostinskib obra i >v, 22 hrivskih obratov, 13 čcvljaiskih dclavmc. fi pekarn, 12 mesarskih obratov, 9 clcktro-lehniči ih obratov, 5 obratov klobučarskc obrti, 3 p ^carski obrati 7 obratov pleskarske in slikarske obHi. 9 ohrato / kovinske obrti, 7 kleparskih obrti in I? mizarskih delavnic. Na oddelk . z.t nepremičnine so pod začasno upravo uvrstili 362 nepremičnin, ki so bile v gla neir lasi nemških državljanov. Ta oddelek jc poskrbi, la so vsem, ki jim jc nepremičnine zaplenil okupaFor te vrnili v začasno upravo, /pras nje last"finske pravice pa naj bi sc rešilo v trenutku, ko bi postala veljavna uredba o pošlo vanju narodnih vodišč. . Ifl'1» dela jc imel tudi oddelek za premi? uric, saj so sc dan za dnem vračali v Maribor borci, izseljenci, ¡ntcrniranci, ki so bili vsi po vrst prazr.ih ok in lc redkikdo jc našel svoje imetje nedotaknjeno. Pohištvo m> dodeljevali prosilcem lc v začasno uporabo. Izvršenih jc hilo J«, popisov Pravni oddelek se jc ubadal s pritožbami, pni: -am; m ^pravilnostmi, ki so se pojavljale na vseh oddelkih.'2 . 1 junij* '945 jc posloval tudi oddelek, ki jc sprejemal pninve tislih, ki so kupili pohištvo 32 -— Vasmi: Mariborskega okrožja 7/1945, str, 2. ARHIVI XIX 19% vJlanki in ra/.prave 67 od Festigungc (Dicnststcllc des licanitragtcn des Rdchskommissars fiir dic Festigung dculschcn Volkstnms (Urad pooblaščenca državnega komisarja za utrjevanje nemšlva) ali pa od Nemce katerih pralni posli so bili v smislu čl. 6 odloKa Avnoja z. dne 21 9. 1944 nični, (J izvršenih volitvah je mariborsko upravo narodne imovine presenetila uredba, ki jo je :zdala komisija za upravo narodne imovine pri predsedstvu Narodne vlade v Ljubljani, da morajo vse zgradbe, ki so v lasti narodne imovine, preiti v last narodnoosvobodilnih odborov (NOO), ulični odbori pa naj prevzamejo nad zorstvo nad njimi.33 Ravno v zvezi s tem je KUNI zaprosila za oreložitev uredbe, k- naj b-bila izvršena do 1 1. 194C Tedaj naj bL (J; raj ni NOO sprejel vse hiše, ki so last omenjene komisije (1100 zgradb, ki jih je upravljalo 17 upraviteljev). Zaradi specifičnega položaja Mari bora, torej velikega števila zgradb, n:ti okrajni odbor niti ulični odbori niso bili sposobni prevzeti uprave nad njimi v tako kratkem času, temveč sukcesivno.34 Vendar jez reorganizacijo upravncga aparata tudi ta komisija prenehala z delovanjem v 2. polovici leta 1946. Ostal je le referent, od marca 1946 pa so ustanovili razdebk za upravo zaplenjenih podjetij z nalogo likvidacije zaplenjenih podjetij tako, da jih delno preda v državni sektor, t.j. N. v Ml, delno pa, da uredi podjetja v okviru OLO." Vzporedno z razvojem narodne m državne oblasti se jc tudi vojska oziroma vojaška 'oblast prilagajala novoni.stalim razmeram. Julija 1145 jc bila na osnovi odredbe Ministrstva naroonc obrambe DFJ in predsedstva Narodne /ladc Slovenije izvršena reorganizacija zaledrih obLsti. Mobilizacijske odseke, ki so bili prej na ko mandah mest in območij, so ukin:li. Nami® njih so bih postavljeni mobilizacijski oddelki pri okrožni!) odborih OF in mobilizacijski dcliigad pri okrajnih odborih OF. S tem jc prešla vojaška oblast v izgradnji svojega aparata do ok.aja, kjer jc odslej izvrševala večji del svojih vojno-ten-tonalnili poslov. Zaradi kontimiitctc poslovanja med vojaškimi organi in organi narodne (Masti so sc pri teh insi-tucijab formirali posebni rcli-> rali oziroma rcfcicnti za mobilizacijske posle, ki so bih odgovorni za sodelovanje z vojsko Takšni so bili prvi tedni v svobou Zaživeli so okrožni, okrajni in kvarim odbori O F kgt začasni oblastni organi. Formralo S', sc številne komisije, odseki, piebivalstvo M:iribor;. sc jc vključevalo v takrjtrc politične razprave in isto- l'AM, imiil: Kulndvi irska £ctfl, ikalla o, .srajika J. -1'1 Ef. limij MIX> Maribnr, spisi lajm-lva KM)I-2431, spi>; 2411), S J'AM. rnnil MI.O Marilinr, zapisniki ¿ascilanj OLO Marihnr-inH (7. iijeihii)> 3, 1. IVJf). l'AM, fonil: MLO Marihnr, spisi lajmšlva IW)]-143ti. sni* šl. 704. časno gradilo porušeno mcsio. Kako gaje gra di!o, kolikšna pozornost jc bila posvečena šolstvu, zdravstvu, prehrani, kmetijstvu, socialnemu skrbstvu, pa bi lahko pokazal samostojen članek. 111 PRIPRAVE N * VOI ,1TVF, IN NADALJNJA IZGRADNJA OBLASTI Konce junja in v zač;lku julija 1945 so sc vsi kvari: oziroma politični 'n oblastni organi pripravljali na volitve v NOO. Izvajala jih jc narodna vlada in njeno ministrstvo za notranje zadeve tako, da so določi r volilna območja, upoštevaje odlok HI (o razpisu volilev v NOO z dne 19. 2. 1944), 132 (o razpisu volitev v krajevne NOO in okiajnc narodnoosvobodilne skup ščinc z dne 1. 3. 1944) in 133 (o spremembah ir dopolnitvah odioka o razpisu volitev v NOO).57 Žc pred volitvami sc ]c v Mariboru pokazala potreba o zmanjšanju števila kvartov. S tcin bi pridobili večjo strnjenost mesta, pa tudi stroški bi bili bistveno manjši. V/.gled je bil tudi primer Ljubljane, ki jc bila po številu prebivalstva 2-krat večja in jc imela le 10 četrti. MO OF jc tako v sporazumu s k varim m i odbori sklenil izpeljati akcijo združitve nekaterih kvartov Julija so sc tako združili Mcljski, komaj nastali Krče vinski in Frančiškanski kvart v no''o Kolodvorsko četrt. Koroški in -Stolni kvari pa v novo Koroško četrt. Meja med novima kvari oma jc po osvojenem predlogu lekla od Drave po KopahSki ulici (danes Svctozarcvska), prek Trga svobode na Ciril Metodovo ulico (danes Ulico heroja Stane ta), po njej do konca parka| nato je ob robu parka prešla na pot pod Kal varijo. Na levem bregu Drave sta laki ostali 2 četrti (kvarla), na desnem bregu pa so ostali kvarti - Pobrcški Iczcnski, Ma'idalcnski m Sludenški.™ riližajoče se prve volitve so bile za pre-bivalsHr Maribora velik dogodek. M-jstm odbor OF in okrajna volilna komisija za mesto Maribor sla sporazumno določila, da bodo volitve v okrajno mestno skupščino .n NOO vseh 6 mest nih ¿clrli v nedeljo, 29. julija 194^, Okrajna volilna komisija jc imela predsednika, namestniku predsednika, tajnika in 4 člane; volilne komisije Kolodvorske, Koroške. Tczcnskc, Pobrcškc. Stu-denske in Magualenske četrti pa so imele picd sednika, namestnika predsednika in tajnika. Pečat skoraj s njim volivam so da,ala množična volilna zborovanja, kjer so obravnavali vsa prašanja o volitvah in kandidatnih listah. Za vsak kvari so bila predvidena 3 volilna zboro vanja, ki so jih pripravile množične organizacije, Njihov razpored jc bil ^aslednj Prvi volilni sestanek je bil 23. 7. 1945 ob 19. uri v Unionsk' dvorani za Mcljski, Frančiškanski in KrČcvinski kvart v kinu Esplanadc. za Stolni 37 Uradni liMSNOS, in NVS 15/1945. 3K Vcsmik Mai ihivsk;gi: okmija, 2ti/1945, Mr. 2. 68 Članki in r-i/.pra^o arhivi xix 19% kvart v Grajskem kinu, za Koroški kvart v So-kolskcm domu, na Študentih pa za Magdalenski kvart. Drugi volilni sestanek je hi. 24. 7. 1945 v Unionski dvoran; za Koroški .n Stolni kvart, v dvorani tovarne Erlich na ^olgcrjcvi ulici za Mag dalenski kvart. Istega dne je hil prvi volilni sestanek zr.Tczcnski kvart na Maistrovi ulici 1 i:i za Pobrcški kvart v Sokolskem domu na Pobrcžju. Sreda, 25. 7. jc bila namenjena drugemu volilnemu sestanku Mcljskcga, Frančiškanskega ir Krčcvinskcga kvarta ter Studcnškemii in Po-hreškemu kvarlu. 26. 7 jc bil tretji volilni sestanek z.a Koroški in Stolni kvart zopet v Union:.ki dvorani, za Magdalenski kvart v tovarni Frlich ter za Po-brcški kvart. Isti dan jc bil 5c drugi volilni sestanek na Te/cnskem ohmoeju. V petek. 27. 7. jc bil Sc zadnji, tretji volilni sestanek za Mcljski. Frančiškanski, Stolni. Krče vinski. Studcnški in Tezcnski kvari Mestni odbor OF. odsek Antifasistične fronte žena (dalje AFŽj jc priredil veliko predvolilno zborovanje v Unionsk. dvorani 74. 7. 1945. Tudi v posameznih kvarlih so članicc AFZ akl.vno sodelovale v predvolilni kampanji, npr. ftj. 7. jc hil v Frančiškanskem kvarlu sestanek AFZ. ki ic hil dobro obiskan. Vodila ga jc članica MO AI^Z in po uvodnem ddu sc jc razvil živahen razgovor o pomenu volitev v NOG. Istega dne jc bil indi predviden sestanek AFZ Stolnega kvarta v mali dvorani L'ni ina Diskusija sc jc osredotočila na vprašanje o vlogi žena v socialističnem gospo darslvu in ženah, k- so hib kandidatke na bližajočih sc volitvah. Skupna ugotovitev jc b la, da ima žena prvič pravico soodločati o vseh političnih, gospodarskih, kulturnih n socialnih vpra Šanjili danega trenutka. Sploh so predvokim sestanki na vseh četrteh opozarjali na vlogo žena v političnem življenju. V vseh četrteh se jc aktivno vključevala tudi organizacija Ljudske mladine (daljo L M); orga nizirala je mladinske konfcrcncc, pretresala svoje kandidate n odigrala pomembno vloge pr. pri pravi volišč na dan volitev. Zelo pogosta, če nc splošna oblika predvolilnih aktivnosti, jc bila iz. vojne prevzeta oblika mitingov. Zamrmva je primerjava med dvema mitingoma, ki sta hda odraz, poizkusa kulturne vzgoje na eni strani in .-spontanega ravnanja ljudskih množic na drugi strani. Tako jc npr. kul-turno-nropagandni odsek MO OF 21. junija 1945 priredil mi ling v Unonski dvorani z. z-an.mivim sporedom razdeljenim v dva dela. Osrednja točka jc predstavljala predvolilni govor, ki ga jc spremljal kulturni program (slovenske narodne pesmi, recitacijc Kajnhovih pesmi, partizanske pesmi, cnodcianka Tri zaostale urej. Tudi drugod so predvolilne shode spremljale kulturne prireditve, primerne za takratni čas, a ' Ravrrn icm. povsod ni hilo tako. To jc veljalo zlasti m nekatere predvolilne man i Icst-ici jc v okvir« kvanov. ki «o bnc sicer lokalnega značaja, a so ponujala vtis o splošnem ravnanju ljudskih množic. Na takšne nepravilnosti je pogosto opozarjala propagandna komisija pri MO OF. ki je bila pri-morana izdati celo posehno napodilo o tem. v kakšni kulturni obliki jc zaželene ak.ivno sodelovanje bodočih volivccv. "Ki ub temu. da so imeli ljudje vso pravico govoriti, je bilo treha obdržati izražanje ljudske volje, navdušenje ali ogorčenj'-, v mejah spodohnor.ti". jc menila propagandna komisija. Na zborovanju nikakor niso pili na mestu vzkliki kot: "Kralj jc svinja!", saj ne karakteriziraio kralja niti ne osvetljujejo položaja. ampak spominjajo na navadno psovko. Vzkliki morajo biti izraz ljudske volje. b,ti morajo kratki, jedrnati in vsebinski. Kadar vzkii-k: prck-njP.jo govornika, morajo hiti v skladu z vsebino, ki jo govornik podaja; npr. kadar je govora o Sovjetski z.vczi. nikakor ni umesten vzklik: Čigav jc Trst? Z vzkliki Hočemo Tita. nočemo kralja! ali Hočemo republiko, nočem kraljevine! postavljamo Tita in kralja Petra na i::ti nivo. Sploh pr so takšni vzkliki zastareli. Sledila so priporočila propagandne komisije o vzklikih, ki naj se nporahljajo: "Naj živ bralstvo jugoslovanskih naiodov! Naj živi tovariš Tito! Živele svohodne volitve! Živele Jajr.c volitve! Živela dcinokrafčna republika! Ž'vela federativna Jugoslavija' Živela jugoslovanska armada! Živela enotnost slovenskega naroda! Naj živi volilna pravica žena in mladine!"^'' Takšna je bda torej kulturna stran priprav na prve volitve, vendar pa jc potrch.io tudi povedali, da ',o hilc nainrej predvidene volitve v kraj< vne in okrajne NOO. nato pa v okrožne NOO. Volitve v NOO kot organe, ki predstavljajo novo, demokratično ljudsko oblasl. so bile neposredne. V te odbore so volii; volilei predsednika, lajn ¡H a 5-y članov (z oz.iro:n na velikost), v mestih pa 9-15 članov. Obenem z. volitvami v NOO so potekale volitve v okrajno skupščino, in sicer lata), da izvo' o volilei krajevnih oziroma kvart-nih odherov neposredno tudi člane okrajne skupščine. V okraino narodnoosvobodilno skupščino jc volil vsak kraj, ki jc imel do 500 prebivalcev, po cncgi' odposlanca, kraji s 500-1000 prcbivalci dva odposlanca, kraji s 1^00-3000 prebivalci, tri odposlance, in kraji s prek 3(X)0 prchivalci na vsakih nadaljnjih 1000 prebivalcev enega odpe slanea več. Okrajne skupščine so v nadaljevanju izbrale t. svoje srede izvršni odbor, ki jc tvoril obenem s skupščino okrajni NOO. Maribor in Celje sta imela stopnjo okrajev, katerih NOO so bili pod rojeni neposredno nkiož)(i.41 Posebno poglavje v pripravah na volitve so predstavjjali volilni imeniki. Lc-li so morali bui I'AM, funil: Mapllltmfca felrl, Ilcalla l..srajčk.-. £/1. Uradni lisi I,NOS in NVS. IVI94.V ARHIVI XIX 1996 članki in razprave 69 no vpogled 7 dni pred vol i Iva m r, ker so poobla šejne volilne komisije sprejemale reklamacije k volilnem» imeniku ler ugotavljale in reševale ne pravilnost,. Za vsako reklamacijo je moral biii se stavljen zapisnik. 1/. volilnega imenika pa so morali ni|j črtani vsi, ki so jih sodišča narodne časti ali vevška sodišča obsodil na izgubo državljan skih pravic in s tem na izgubo volilne pravice, lz kandidatnih lisi, ki so na razpolago, je moč razbniti, da so se na zborih voliiccv oblikovali števih,i predlogi z željo, da se izvolijo zares naiholjši kandicUili. Volilni vestrnk št. 2, ki jc iz.š-i dan pred volitvami, 28. julija 1945. jc priobčil posamezne kandidate, ki so prišli v najožji izbor, da zastopajo interese, želje m potrebe k" irlov kot najnižjih upravnih, Icritorialrih in oblastnih cnol, Zanimivi so številni predlogi če trlr za posamezne funkcije in mestno skupščino: IV TLZENSKA ČETRT VOLIŠČE Nekdanja gc.slitna Petič, Cankarjeva ulica 2 V. STU D F N Š K A C F Tft T VOLIŠČE Sokolski doni v Studencih V] MAGDALEN.S KA C E T R T 1. VOLIŠČE Kavarna Oricni. Kralja Pclra Irg (danes Ti g revolucije) ~ 11. VOLIŠČU" Tržaški dvor. Tržaška ccsla 44 iir. VOLIŠČE Otroški vrtce, Franknpanova 36 (danes Gorkrga u lica, Cclrt St. kandidatov za predsednika NOO .Št. kandidatov za tajnika NOO Si. kandidatov za odbornike NOU Si. kandidatov za mcslno skupščino Koroška 2 (1 izvoljen) 3 (1 izvoljen) 10 O izvoljenih) 15 P izvoljenih» Kolodvorska 7 (1 izvoljen) 3 (] izvoljen) 8 (1 izvoljenih) 12 (7 izvoljenih) Pobrcška 3 (1 izvoljen) i (1 izvoljen) 11 (5 izvoljenih) 11 <6 izvoljenih) Tezcnska 3 t-1 izvoljen) 3 (1 izvoljeni 10 (5 izvoljenih) tf (5 izvoljenih"! ^Magdalenska 2(1 izvoljen) 3 (1 izvoljen) 17 (9 i/.voljcnih) 9 (6 izvoljenih) StMdenška 2 (1 izvoljen) 2 (t izvoljen) 14 (1 izvoljenih) 9 (6 izvoljenih) Za izvedbo volitev jc bilo predvidenih P volišč, ki so do neke mere upoštevala tudi prebivalec pravk¿lr ukinjenih kvartov. Žara d' liizjc preglednosti jih prikazujem v obliki sheme: m I KOROŠKA <5TTTRT' I. VOLIŠČU Koruškae 4 Ojy.ajr>re h i v.i I ce n ck (I a njt1 Koroške če tri i) H- VOLIŠČE Koroška c. 39 (za prebivalce r.ek {tanje Koroške četrti lil. VOLIŠČE Krekova 8 pritličje (za prebivalce nekdanje Stolne čeli 'H HV. VOLIŠČE Krekova K/l (za prebivalce nekdanje Stolne četrti) fll K 0 t 0 D V n R s K a ČETRT 1. VOLIŠČE Cankarjeva šola. Cankarjev;) i (za prebivalce nekdanje Frančiškanske čelrli) 11. VOLIŠČE 1 Erjavčeva ulica t, Melje (za nre-hivalec nck'.tanje Meljske četrti) 111. VOLIŠČE Gostilna Kliček. Ribniško seto 1 (za |irebivalr.e nekdanje Krec-vir ;ke četrti) 1 t' O II R P Š K A ČETRT__ VOLIVCE IVciKveini (Slomškov) doi», Aleksandrova ulica ¿4 i-lanes Pariiz.an.sk a ccsta) _ Ob prvih svobsdnih volitvah, ki so bile omogočene s šlevilnimi žrtvami jc MO OF pri poročil tudi slovesen zunanji izgled (izobešanje zastav, primerna okrasitev volišč s cvetjem in zelenjem, propagandne parole o bratstvu, enot nosli, sve-bodi- obnovi). Prve volitve v najnižje organe ljudske oblasti v okra ii Maribor mesto so se tako pričele v zgodnjih jutranjih urah rS. julija 1945. Velik del volivcev je že zjutraj opravil svojo dolžnost, zato sci pred posameznimi volišči naslajali zasloji. Brez dvoma jc bil prvi trenutek odraz ugodnega vzdušja med prebivalci, čeprav kasnejši podatki kažejo nekoliko drugačno sliko. Volilne komisije so ni dvom no želele, da hi bila udeležba čim-boljša zlasli po rezultatih, ki so bili znani do 10. ure. Podatki so pokazali, da se zlasli v nekaterih čclrlch posamezniki iz subjektivnih «li objek livnm razlogov volilev niso udeležili. Do 10. ure sci bili najugodnejši rezultati v Kolodvorski Čelrli. Zalo morcia ne bo odveč opis volišča v otroškem vrtcu Melje. "Na ulici je bila po stavljena vrsta visokiii mk-jev, ki so bili okrašeni z zastavami in cvetjem. Iz vseh strani so vabili volilni letaki, opremljeni z gesli oziruma vc liljiimi parolami. Tudi volišče samo jc bilo odcio v c vel je, zelenje, zastave. Volilna soba jc bila razdeljena na 2H celic, v vsaki celici jc bila miza in stol1 s Icm jc bila tajnost volitev popolnoma zagotovljena. Po ulicah kvarla pa je mladina s h,, irm on i kam i in trobentami v;iNla zapoznele volilco. da opravijo državljansko aolžnosl, Tu in lam jc bilo treba obračunati tudi z reakcionarji in 70 Hanki in razprave AIÍIMV] XIX 19% špekulanti, ki pa so sc i/, varnostnih razlogov ir trenutnega občutka neirinči raje potuhnili." Iz zadnje številke volilnega vestnika sem povzela podatke o končnem rezultatu. Izračun odstotkov kaže zanimivo primerjavo udeležbe do 10. oziroma 2.3. ure. Moški in ženske so bili kol funkcionarji zastopani lako: Številke kažejo na dejstvo, da si je ludi žena že od prvih volitev naprej utirala pot v politično življenje. Nekaj dni kasneje, I avgusta 1945, so bile volitve v organe oblasti tuai v mariborski garniziji, ki jo je sestavljala inženirska brigada IV. armade. S tciri volilnim delanjem je bila simbolično prelomljena praksa iz predvojne Jugoslavije, ko pripadniki vojske niso -meli pravice udeležbe na volitvah. Da bi lahko ludi vojska sodelovala pn l|Udski oblasti, je v.saka brigada, ki tvori raariboiski garnizon. izbrala po enega svojega delegata ler ga delegirala v mestno sk jpšeino. S tem je bila vzpostavljena vez med zaledjem ni vujsko. V Mariboru jc imelo sodelovanje šc poseben značaj. Brigade IV. armade, ki so sc tukaj zadrževale, so bile po narodnosti brvalskc in srbske in sc jc lako na svojstven način mani fcstiralo bralstvo in enotnost naših narodov V ostalih avgustov." ki h d neb so ludi prebivalci drugih okrajev mariborskega okrožja na svojih množičnih sestankih izbirali kanuidalc. pretresali njihovo politično naravnanost m pri pr.vljcnosl, da pravično zastopajo njihove interese. V okrajih Maribor levi breg Maribor desni breg, Slovenska Bistrica, Radgona, Sv. Lenart. Prc valje, Murska Sobota. Ptuj. Maren berg fdanes Radlje ob Dravi) in drugod so ljudje z bolj ali manj množično udeležbo dokazali, da sc zavedajo zgodovinskih ircnulkov prvib volitev. Za primerjave in lažjo predstavo omenjani šc rezultate volitev v nekaterih drugih okrajih. Novo mesto (97.8%). Rinniea na Dolenjskem (99%), Sv. Lenart (97%). Slovenska Bistrica (92%). Radgona (p6%).g Volilvc so uspele. Mnogokjc so bile odlično pripravljene, sodelovale so vse množične organi zacijc. veliko truda so vložile žene. mladina in drugi. Toda sina ira ct studio, kol je pod istim naslovom opozoril na določene pomanjkljivosti neznani pi.icc. Realna anal.za prvib volilev jc pokazala l Udi nekaj napak pol:lične in lebnične narave. Mnoga volišča so bi i a zl;:sli v zgodnjih jutranjih urah preveč polna in so kot takšna onemogočala normalni potek. Tu in tam je hila kršena tajnost volitev, saj si nekateri niso znali pomagali z. volilnimi listki iu so to opra/li namesto njih drugi. Združitev nekaterih četrti jc bila prepozno objavljena, zalo ni biki utrjena med prebivalei. Tako so posamezni volilci. premalo osveščeni m seznanjeni z. dogajanji begal1 z. volifiča na volišče, dokler niso našli ustreznega kraia. Voiilne komisije so bile ponekod preveč statične. Oglasne deske, kioski stene v mestu so bde prcnatrpanc s plakati, v predmestjih pa je bilo lega premalo Zato bi kazalo v pripravah na naslednje voSitvc posvetili več pozornosti tudi lcirivpomanjkljivoslim. Zii Ijcnie v kvar.ib se jc nadaljevalo. Novoizvoljeni odbornjki so prevzemali funkcije in so z;, svoje delo odgovarjali zboru volivcev. Čclrlni NOO so bil i dejanska le izvrševalci sklepov znora volivcev, nekakšnega čclrtnega parla menla. Velika in pomembna obveza je bila vs n sklic volilnih upravičencev cnkrai na mcscc. ki pa so ga lahko sklicali prej, če je lo zahtevala 1/5 volivcev. O predlogih z hora jc moral čclrlni odbor sklepal na naslednji odborovi seji. o kak Snem vprašanju pa so lahko sklepali ludi na zboru volilcev. Zbor jc imel ludi pravico t) d po klicati enega ali drugega odbornika, ki m oprav lial svojih dolžnosu v skladu z. njegovo funkcijo F.nakc jc veljalo za Čclrtnc odposlanec v mestno skupščino. Sklep o odpoklicu jc četrtni NOO nemud ima. z. vsemi podatki sporočil mestnemu NOO.J? ^ Vr Inik Maritiors' cga nkrníja. 30/ty-15.|lr. I. Urinim lisi S NOS in W. t.VI'JJí. Tel rt Volilni upravičenci Do 10. ure Do 23. ure Do 10. ure % Do 23. nrc 'A Pobreška 3476 718 3246 20,6 93,38 Studi inška 4065 947 3776 23,3 92.89 Tezenska 1911 612 1742 32.0 91,15 Magdalcn.ska 6315 1622 5711 25.7 90,41 i Koroška 8306 3342 1áM 40,2 89,62 Kolodvorska 5298 2226 4548 42.0 85,84 Skupki 29371 9467 26476 30,6 90.11 I:UiN'KCIJA MOŠKI, % ZEN'SKC % predsednik 6 8 - lajnik 3 4 j 3 19 ixibnrniki It 4t 9 56 mestna skupščina 36 47 4 25 SKUPAJ 76 100 16 too ARHIVU XIX 19% Članki in razprave 71 Mnogi zbori volivcev ¿o bili konstruktivni, dobro pripravljeni in se je na njih raznravljalo o perečih problemih preskrbe, prehrane, stanovanj, pa Uidi o političnih dogajanjih doma in v svet M. Viri govorijo o term, da je volivec zanimal gos podarski razvoj, kako se rešujejo socialna vpra sanja, kritično so se opredeljeval, do nepravilnosti, ki so jih zaznavali v ožjem m s;iršem okolju. Precej samoiniciativnosti jc na vseli področjih pokazal Studcnški kvart. Izvoljeni sc b;li sposobni odborniki, četrt pa sc jc organizirala v 8 terenov. Nesrečno roko pri jzbirai:ju predsednika jc imel Magdalenski kvart, kjer so celo razmišljali o odpoklicu. Uspešnejše so bile vo:itvc uličnih odborov, organiziranih jc bilo 5 terenov Na Teznem jc bil med člani NOO Ic 1 član pripadnik OF, zato sc ne smemo čud,ti, cc so imeli težave pri formiranjn terenov i;, rličnih odborov. Stanje sc jc šc poslabšalo zaradi številnih kadrovskih sprememb. Težave j t: imel tudi Kolodvorski kvart, kjer je bilo v odboru nenadoma 30-40 ljudi. Hitro jc bilo vzpostavljenih vseh 6 terenov in uličnih odborov, ki so povsod poslavljali svoic hišne zaupr-kc. Organizacija oblastnih organov je hila razmeroma dobro pripravljena tudi v Pobrcšk: četrti 44 Druga velika sprememba, ki ic nastallr kot r zifllaf pp'ih volitev, ic bila nova vloga odboiov OF. ['i so bili kot politično vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja do volitev v NOO začasno tudi nosilci oblasti in izvrševalci javne upra vc. To funkcijo jc po ooravljenih volitvah pre vzel NOO, čet rt r. i odbor Op pa jc v celoti prevzel /odstvo političnega organa, Njuna vloga sc ni izključevala, kot so nekateri mislili, temveč sla z vsestranskim dopolnjevanjem tvorila izgrajeno celoto, ki jo bila ntnno potrebna za nadaljnje delt Temeljne naloge in načela jc v izpopolnic ii obliki in poglohljcno opredelit že I. kongres OF v Ljubijanj J5. in 16. julija 1945. V večini čclrteh jc bila predaja poslov oprav Ijcna na slovesen način. Navadno i je pri so stvoval član izvršnega tyJbora (dalje 10) mcsTPic naiodnoosvobodilne skupščine (dfJje MNS), ki jc v kratkem nagovoru nastavil naloge noveg-' odbora. Uradno se jc zahvalil za dosedanje delo odbili OF, ki jc skttpaj z drugimi tovrstnimi inst.ineijami mo"ral prebresti vrsto težav oh pri pravi poti novoizvolicnim organom oblasti. Sedaj, ko sc jc OF vsebinsko preusmerila iz «blastne v množično organizacijo, ic bila njena Pi ioritelna naloga prodreti med najširše plasti "robivalstva. Člani OF so v skladu / načel I. kongrera OF in njenih temeljnih točk hjhko po-sta!i vsi, ki so bili pripravljeni sprejeti njen >ro-ggaj in niso bili kaznovani z izgube drža\ "janskih pravH.J OF jc Šc vr:dno ostala pred- 44 l'AM, 1'nml KutiMlviirska tcirC. Skoila (i. srujL-ka fl. Miku? Temeljne iriikc Ol- sli>vcrsk:ga naroda. Pri. *pcvki /a z^ndnvinn delavskega gibanja, VI., l.jubljaia. •«r. 27'). stavnica slovenskega naroda, saj so NOO zrasli prav iz, ljudskih množic, t.j. iz OF Tudi uradi MO naj b> imeli svoje odbore OF, uprava narodne imovine, finančni odsek, trgov ski odsek, socialno skrbstvo in stanovanjski urad skupaj, MO in notranji odsek skupaj, gradbeni in zdravstveni odsek skuprj ter mestna podjetja in premoženjska uprava zopet skunaj. 46 Žc 14. avgusta 1945 jc bila I seja mestne narodnoosvobodilne skupščine. Otvoritvenemu zasedaniu so prisostvovali člani okrožnega odbora OF, MO OF, kvartm predsedniki predstavnikov oblasti in člani mestne skupščine. Sekretar mesta jc prcutal dekret okrožnega odbora OF o sklicanju mestne skupščine: "Na osnovi odloka 10. člena 11 predsedstva SNOS o krajih, okrajih in okrožjih ter njihovih NOO, priobčen v Uradnem listu ¡NOS in NSV 21. 5. 1044, sklicuje okrožni odb >r OF Manbor na 1, iŠcjd MNS 14 8. 194.5.pi Po uvodnem govoru jc okrožni sekretar prcdlsgal razrcšnico za MO OF. S tem dejanjem jc M O OF predal oblast novoizvoljenemu NOO. Oblast jc predal tisti organ, ki jc v času okupacijc vodil borbo in gradil prve temelje oblasti. Tako jc mestni NOO s prodscdiiištvom upravljal okrajno mesto Maribor prek 14 odsekov: 1. Odsek za Irgovino i nI preskrbo z obrtnim odsekom kot pudodsekom 2. Odsek za socialno skrbstvo 3. Finančni odsek 4. Odsek za notranje zadeve 5. Odsek za gradnje 6. Ods^k za prosveto 7. Mcstnii podjetja 8. Komisija za upravo narodne imovine 9. Stanovanjski odt.ck 10.Odsek za'kmetijstvo 11 .Odsek za zdravstvo ] 2 Odsek za izgradnjo narodne oblasti 13.Personalni odsek Med njimi jc odigraval speciilčno vlogo odsek za notranje zadeve, ki c bil silno razvejan in organiziran po naslednjem principu: 1 Obči oddelek 2. Oddelek za administrativne posle 3. Oddelek za narodro miiico (po reorganizaciji) "K" mi na] is! ičen pHdctck |OcMc tek za pome dovolilnic Odddek za javni red s pododdel ki_ Za promet [ Za arcl arije 7-a slražcnjc železniških objektov 4. Oddelek za gasilstvo 5. Oddelek za zvezo in kontrole prebivalstva 6. Pravni oddelek 4f> p A M. ji in ii. MLO M ari bi >r, lajn i sivo 3945. spi*»: 00-2435. PAM, fi>nd: MI.O Maribnr, zapisniki sej MNS, zapisnik 1. zasedanja 14. Si. I 'J4.-> (knjijja). 72 rkmki m razprave arhivi xix 1996 7 Prometni oddelek S. Oddelek za pi.javo in ugotovitev vojne škode 9. Matični urad 10.Domovinski urad 11.Prijavni urad 12.Prijavni urad za kolesa 13.Rcoairiacijski arad izseljenih m vojniH Ijci nikov 14.Urad za izgubljene predmete 15.Posredovalni urad Stcvdo mestnega prebivalstva je naraslo od 37.200 np 45 000, kar jc pomenilo po eetrteh: KolodvorsKa (9.064 prebivalcev), Koroška (10.5M8 prebivalcev) Magdalenska (9.563 preb' valcev), Studenška (6,539 prcbivakev), Pobrcška (5.796 prebivalcev), Tczcnska (3.248 preb' valcev), ali skupaj 44.79? prebivalcev. 41i September 1945 jc bil v znamenju Zakona o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki sem ga žc omenila, in prv.h priprav za volitve v ustavodajno skupščino Prcdscdništvo začasne narodne skupščine jc na svoji seji 31. avgusta 1945 na predlog pred sednika ministrskega sveta maršaia Jugosla/ijc Josipa Broza Tita predložilo ukaz. o razpisu volitev v ustavodajno skupščino (zvezno skupščino, kamor se jc volilo 34K narodnih poslancev; na vsakih 40.C00 prebivalcev po 1 ponlance, in skupščino narodov, kamor sc jc volilo za vsako federalno enoto 25 poslancev), ki bodo potekale v nedeljo, 11. novcmbra 1945 Ukaz o razpisu volitev v ustavodajno sknpščino jc stopil v veljavo 6. septembra 1945; od tega dne se je računal 10-dnevni rok za pnpravo volilne listo, kakor tudi 14-dnevni rok za popravek volilnih imenikov Zvezna voHna komisija jc menovala federalno volilno kotrifijo Slovenije, ki štela 14 članov, ta pa jc imenovala okrožne volilne komisije (po 10 članov).49 Temu postopku jc sledilo imenovanje okrajnih oziroma kvartmh volilnih komisij. Po 4 odstavku 3. člena Zakona o volitvah narodnih poslancev jc 3. septembra 1945 zvezna volilna komisija določila 29 poslancev, ki naj bi jih volila federalna Slovemia z 1,144.298 prehi-valei v zvezne skupščino. Upoštevr.jc zadnji popis prebivalstva iz leta 1931 ju b:lo določeno, da Mariborsko okrožje s 370.71?. prebivalci voli 9 poslanecv. Ozemlje vsakega i/.mcd petih volilnih okro/ij sc jc skladale z. ozemljem upravnega okrožja, kakor jc biio to ozemlje žc določeno po Zakonu o upravni razdelit"! federalne Slovenije Tako so bili v mariborskem volilnem okrožju naslednji volilu okraji: Dravograd, Lendava. Ljutomer. Maribor desni breg, Mariboi levi breg, Maribor mesto, Murska Sobota, Ptuj in Radgona. Zani- 41i PAM. Tonil: MLO Marmor, zapisniki /usedanj MNS O. /a sedanje 21. 'J. 1945). knjiga 1. Uradni list SNOS m NVS 3.VI045. miva primerjava med tederalno, okrožno in okrajno volilno komisijo kaže po svoji soeialr' strukturi, da so bili zastopar prav vsi sloji pre bivalstva: Snciiilm sestav federalne vo h kmiiism: Predsednik - predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije namestnik sodnik Vrhovnega sodišča Slovenije tajnik - pomočnik Javnega tožilstva Slovenije namestnik tesarski mojster člani - profesorica, pihalci j, odvetnik, delavce, zdravnik, univerzitetni profesor namestniki - sodrik Vrhovnega sodišča Slovenije, akademski slikar, kmet, dnhovnik, gospodinja Socialni sestfv okrožne volilne komisije ''mariborsko okrožje* I predsednik sodnik namestnik šivilji tajnik kmečki delavec namcslnik - gradbeni inženir član absolvent trgovske šole, študentka, lahti i [ na mestni ki - trgovec, kol ar. novinar Socialni sestiiv okruj ne volilne komisije (okruj[ Miirihnr-nieslo) predsednik - sodnik, gospodinja, učitelj ica, delavec triiovskijToiiujčnik Žc ob julijskiii volitvah so četrtm odbori s pomocio okrajnega in okrožnega aktiva ter volil ni.li komisij opravili pregled volilnih imenikov A naloga ni bila opravljena najbolj uspešno, zato je bilo potrebno s pomočjo odborov OF ponoviti akcijo, tokrat v bolj organiziran; obliki, manj splošno 'n manj popustljivo, ves čas pa v duhu Zakona o volilnih imenikih. Z ozirom na politično pripadnost in delovanje med okupacijo so bili že v prvi fazi izločeni pripadniki Hennat bunda in Wrhrmannschafta. nosilci rdečih legi timacij, udeleženci nemške vojske po 15. 1. 1945 ter nekaj družin članov Kullinbunda. Zelo malo ali skoraj nič pa m bilo takšnih, ki bi bili izbrisani zalo, ker so sodeloval! z. okupate.jcm na gospodarskem področju. Zato jc bilo nujno potrcnno na novo in temeljiteje pregledati mic tike :n razvrstiti prebivalec po natančno dolo tenih kiitcrijih Po drugi strani pa sc je pokazalo, da so pozabili v volilne imenike "pisati hlapec, dekle, vojake, ki služijo v JA. in sc druge. Takšne napake jc bilo treba popraviti. Pri črtanih volilcih so bili kriteriii pogosto prcsplošni in tako so imeli r ;klamaeijski senati polne roke dela. Volilne spise so smeli prerešetati litdi na ARHIVI XIX 1996 Članki razprave 73 množičnih .sestanki!) oh pravičnem .sodclovaniu ^FZ, ! .MS, OF. .sindikatov. Zbori volivcev so če slo postali Ijndskii sodišča, na kiitcrih so vsakega ocenili po tem, kako jc hil usmerjen med okupaciio in kakšen jc njegov odnos du sedanje politične ter družbene stvarnosti. S tako široko zasnovano akcijo se jc začela zadnja velikr hilka proti reakciji, neuičurjcm, ki so si p n zadevali prjti v volilne imenike in pick njili razvrednotiti volitve.51' Komisije so m oni le pohiteli z delom, saj po 24, septembru ni hilo mogoče v voiilnum imeniku spremenili ničesar več. Predvolilne manifestacije po četrleh so pripravljale ludi množične organizacije. "Ena osrednjih e jc za eilolno mesto pričela 15. septembra 194? nu Glavnem trgu, kjer se je zbrala množica 'Judi, ki jc zapolnila ves prostor proti Rotovžu, Koroški ccMi, Gosposki u'ici, mostu čez Dravo. Fovcod so sc vile zastave in transparenti. Povorko so spremljale kar 3 godbe, ki so igrale izmenoma. v slovesnem vzdušju jc spregovoril podpredsednik NVS di Marijan Brccclj, ki jc v govoru povdaril pomen vseh treh zakonov (o volilnih imenikih, o /olitviih in narodni skupščini) in ki so, ozirorra bodo odigrali pomembno vlogo pri ustvarlTHiju sodobne slovenske in jugoslovanske držav nosti.^i Za 20. september so hila predvidena množična volilna zborovanja za Pobrcški kvari v Sokolskeni domu, za K »rošk. kvart na vrtu Gam-brinovc dvorane, za Tczcnski kvari v dvorani Splošne stavbene družbe, za Kolodvorski kvari v parki pri Paviljonu, za Mag da len s k i kvari v dvorani tovarne Iirlih in za Studenški kvari v Sokolskcm domu. Govornike na teh zborovanjih jc organiziral M O OF nalogo otvoritve p;: so prevzeli kvartni sekretarji OF. Oslalc .nnožičn" organizacije sc povsod niso dovolj aktivirale Na zborih so popularizirali kandidatno listo OF v >-eloli in kandidate, katerih imena so bila objav Ijcra v dnevnem časopisju. Z zborovanj so pošiljali rcsolueijc 10 OF, v katerih so izražali pripadnost OF, soglasje s kandidati za^ zvezno skupščino z Josipom Vidmarjem i* čelu ter zapisali zahtevo za priključitev Primoria, Istre in Trst» k Jugoslaviji." Dne 25. oktobra jc bil manjši zbor volilccv v Pohrcški čel rti, ki j c pokazal vePko zanimanje za volitve, pa tudi krajevne probleme, npr. preskrba kmetijstvo, šolsti ). Povsod pa jc hilo delo ak, i vi slov obširno in težavno Komaj so se za kljuČilc volitve v NOO, ž.c so morali novo i /.voljen i funkcionarji prevzeli težke in odgo vofnc naloge. Prav ;i iskalni zbori >o postali ogled?lo nj hovega dela na eni strani in povezanosti OF in NOO ter drugih množičnih orga nizaeij na drugi strani. ItAM. fondi M 1.0 Marihor. zapisniki zasedanj MNS 2. zasedanja I i». H. 1915). ' I'A M. fond: Ma^didcnski kvart. ftatla I. srajfka 5/5*. _ I'AM. fond: Kolix!mrska četrt.' štalla 1,srajCka .V4, spis 2ft2. Razpravljali so tuui gtrsilei, delavci v podjetjih, namešccnci, kjer so odločilno vlogo od igrali sindika.i. Uspešna jc hila razprava v splošni stavbeni družbi, sindikalna pojružnica davčnih in carinskih namcščcncvcv pa jc imela svoj sestanek kar v kvartni Oricnt. Dne 30. oktobra sc jc v Magdalen,ski četrti razvila ž.ivah na diskusij?, ki sc je dotaknila tudi vseh gospodarskih problemov, skrinjice brez liste, aktu al nega pastirskega pisma in drugih vsakdanjih težav. V Mariborski livarni sc jc pokarala premajhna politična osveščenost delavcev, saj mnogim Se vedno niso bdi jasni namen, vsebina in programske zasnove OF. Polnošlcvilna jc bila udeležba, ki jc jc pripravil zavod za socialno zavarovanje. AFZ Tczcnskc četrti jc prredila sestanek v tczcnski šoli in je na njem sodelovale okoli 100 žena. Dnr 31. oktobra so zborovali v Kolodvorski čcirti, kjer so potekali pogovori o pri-paunikrb KB in drugih rcakcionarph, ki morajo bili izbrisani iz volilnih imenikov in prejeti zasiti ženo kazen, govo-ili so tudi o vlogi uličnih odborov Okoli 400 l jud, sc je udeležilo zborovanja v tovarni Doctor in drug Na njem so de lavei med drugim predlagali ustanovitev komi sije za pobijanje špekulacij v tovarni. V mari borski tiskarni jc imela sindikalna podružnica grafični sestanek, na katerem jc preda vatel i govoril o državi, lj.id.ski demokracij. Veliko vsesplošno predvoli'no zborovanje jc bilo še 4 novembra oh 10. uikc jc na Glavnem trgu množici spregovoril kpnoidat za Maribor n< tranji minister Zoran Polič. V začetku Dklobra 1945 so pri okrožni volilni komisiji vložili okrožno kandidatno listo za Mariborsko okrožje za volitve poslancev v zvezno skupščino. Lista jc bila povezana z zvezno li"lo 1,1 Jugoslavije z nosilcem Josipom Brozom Titom. Kandidati okra/tr Maribor- mejto so hili1. Zoran Polič (pravnik;, Jože Gričar (delavec); radomcslna kandidata povc/ana s to h sir, pa sta bila Stanko Lapajne in Drago Rakuša Ob zaključku predvolilnih zborovanj naj omenim še podatek, da je bilo samo v času od 29. oktobra do 5. novembra v Mariboru 4? predvolilnih sestankov, ki sc jh je udeležilo prek 8.HOO ljudi. K t^mu ni hilo prišicto zadnje zborovanj'- v soholo, na predvečer volitev, ko sc ic prehi .alsivo zhralo oh .17. uri pred sedeži kvartov, delavci pred tovarnami, otroci pred šolami in so sc nato kol strnjene skupirc vktju če val i v povorko, k jc zakij učila rvoj pohca na Glavnem trgu. Tam jc zbrani mnoiici še zadnjič pred velikim dnem spregovoril ncLij nesed Zoran Polic. Sledil jc pohod z baklami po mestu ter spontano pritegnil še lisic omabljivcc, ki so dsslej ostali doma. V času priprav na volitve, ko sc jc vršila najširša agJtacijska dejavnost, jc bilo na vseh ">3 Vcsitiik Mariborskega okrilju. /¡K/1945, sir. ). 74__Članki in razprave _ARHIVI X1XJ996 sestankih posebej poudarjeno, da bremeni naj več" materialni delež prav OF Ker pa la kot množična organizacija n razpolagala s finančnimi sredstvi v ta namen, sc je vodstvo LPJ obrnilo na najširše plasti prebivalstva s prošnjo, da pc svojih zmožnostih prispeva za novoustanovljeni volilni fond. iz. katerega sc bodo lahko krili stroški za pripravo in izvedbo volitev, V vsej drža ri so sc pričela tekmo vam a. Kicr so navdušeni prinradt iki O F tekmovali v zbiranju sredstev za OF. Tekmovalno vzdui; c iC zajelo celo vojsko, kljub temu, da so b,li oficirji še vedno brez red nib osebnih dohodkov. Voino območje Maribora je eelo napovedalo boj zii denarna sreduva okrožnemu odboru OF. Oh koncu zaključene akcije jc Vestnii Mariborskega okrožja obiavil celo podatke o nakazam n prispevkih za volilni fond. Pregled objavljenega seznama jc tako pester m zanimiv ttidi zaradi udeležencev, zalo ga navajam: 3ii. Tovarna ILrlili 2.034 37. Kurilnica clržzvnili žcIcznic 1.664 38. Zadruga 2.000 50 39, Gradbeno jiftdjctjc Gradiš 1.500 40. Jugockta 135 41. Neznani darovalci 211 SKUPAJ: 156.162 Okrajn odbor Maribor mesto jc pravočasno, leden dni pred volitvami, objavil še razglas o volilnih tncslih in številu volišč za posamezne četrti: Koroška četrt Klasična gimnazija, Korošecva ulica 9(15 volišč) Kolodvorska četrt: Cankarjeva šola, Cankar jeva ulica 5 (13 volišč) Magdalenska četrt: Magdalenska nova šola. ¿olgcrjcva nhca 2 06 volišč) Pobrcška četrt: Osnovna šola Pobrcžjc, Zr-kovska cesta (9 volišč) Tozcnska četrt. Osnovna šola Tcz.no. Cankar jeva nhca 20 (5 volišč) StttdenŠka četrt dekliška osnovna šola. Jurčičeva fi L tj deska osnovna šola. Slomškova ulica 15 (10 volišč) V razglasu je bilo med drugim tudi določeno: - čas volitev (med 7. in 19. uro) prepoved nošenja orožja prepoved točenja alkoholnih pijač 10., 11. in 12, novembra 1945 Volilei so ¡lih tudi seznanjeni s potekom in načinom volitev. Na vsakem volišču jc volilo do 500 volilnih upravičencev, vključno z vojaškimi enotam L Volilni prostori so bili organizirani pc naslednji skici: I. MIZA S SKRINJICAMI ZA 7VB7N0 SKUPŠČINO si Skrinji a okrajnega kandidata oziroma namestnika na listi LF b) skr Djica okrajnega kandidata oziroma namestnika na listi LF c) skrinjica brez liste 11. MIZA S SKRINJICAMI ZA SKUPŠČINO NARODOV a) ski injiea za frdcnlno kandidatno listo LF b) sk.-injica brez. liste Ros : alaja Vcstnika Mariborskega okrož ja jc :zšla na dan 11. novembra in novinarji so ves čas spremljali razplet volitev. Dokončni rc zultati za celotni okrožje so bili objavljeni 15. novembra '<>45 Za primerjavo navajam rezultate volitev v konsliiuanlo okmjr. M ari bor-mesto. 1 ari bor-levi breg, Maribor desni breg in okrožja Maribor: Vlatatclj prispevka za V F Din 1 Koroška četrt 15.282 2 Kolodvorska čel rt 9.771 3. Mapdalcnska čctri 14272 4. t c zensk a četrt 1.010 i Pobrcška čeirt 4 474.50 6. StudenSka četrt 8.256 7. Gradbeni odsek 1.502 8. Kolodvor Tc/.no 2.059 9. Tovarna leia 3.502 10. Odsek /.a socialno skrhstve. trgovino in preskrbe ter stanovanjski oddelek 2.1 26 11. Mariborska tovarna svile 313 12.1-inančni od?ek 365 13. Tovarna Novak 1.000 14. Uprava narodne imovine 3.702 15. PTT 2.0331 16. Personalni odsek 3 121 17. Brivci 7.250 18. AFŽ 1.361 19. LMS 13.050 20. Komisiia za ugotavljanje vojnih zloeinccv 332 21. Tovarna Toma K .802 22. NftT1 3.312 23. Hutcr in drup 1.646 24. Splošna stavbena družba ■DA 25. MO OF 1.413 26. Narodno p led aLi če 1.077 27.. Glavni kolodvor 2,165 28. Notranji odsek 1.623 29. Uslužbenci javne borze dela 95 30. Dr/.avnc žcleznice 13.092 31. Miriborska livarnr 325 32. Mcsini vodovod 620 33. Narodna milica mcsia 4 665 34. Upravno-poliiični tečaj 250 35. Tovarna Roteks 1,014 ARHIVt XtX 1996 Čtanki in rs/prave 75 UKKAJ Slcviio volilnih uprav. Število oddanih glasov Zvezna lista Brez liste bcdcralna lista Bicz lisic Maribor mesto 33.246 31.030 93.34% 26 299 84.76% 4.731 15.24% 26.101 18% 4.925 15,82% M an nor-levi 27.341 22.616 82.35% ¡2.819 55,00% 10.195 45,00% 12.132 53.60% 10.484 46,40% Mari bor-d es ni h3()"67i 27.635 90.10% 18.720 68 00% 8.937 32,00% 18.251 65,09% _9.400 34.01%. Mariborsko okrožje Lpov^rcčno 240.334 204. «8? 84 00% 137.916 67,20% 66.966 32,80% V okraju Maribor mesto se jc torej volitev udeležilo 93,34% vseh volilnih upravičcnccv tako, da Maribor bistveno ni zaostajal za ostal,mi niesli v Sloveniji oziroma Jugoslavi ji. Dejstvo jc, da jt pn veliki večini ljudi zmagala vidločna volja nadaljevati tisto delo, podpirali lisic ideale _n hotenja, za kalere so padle Žrtve v štirin letih vojne. Ocena, ki jo jc med drugim podal 10 VINS. jc tudi pokazala, da so eno izmed osnovati pomanjkljivost predstavljali nepopolni volili ni imeniki. Čelrtni odbori ni:,o dovolj natančno opravili naloge glede poznavanja svojega prebivalstva. Prav na osnovi le ugotovitve je bil btro po volitvah sprejel sklep o uvedbi cnolnc kar lolckc za vse četrti. S icm bi našla! pregled nad stanjem in gibanjem prebivalstva v posameznih čclrtch.M I v.'R AZVOJ PO VOI 1TVAH DO ZAKONA O LJUDSKIH ODBORIH Po volitvah v konstituanlo je za kralek čas zavladalo navidezno polilično zališjc. A že kmalu seje to v vseh k\arlih okrepilo, K temu je pripomogla organizacija posebnih političnih ur, utrjeval pa seje ludi pdožaj OP in drugih ima '■ičmh organizacij. Odseku ¿a notranje zadeve okra'nr.gr. NO so kvarti pošiljali ledenski poročila, ki so vsebovala naslednje ruhrikc. politično stajjc. gospodarsko stan.c. prehrana m sta no vanje, socialno skrbstvo. kullurno-prosv< In' sta nj^, zdravje prebivalcev, cvidcnca prebivalcev, prireditve in sestanki. Ta jc skupno za vse kviirlc sestavil enotno poročilo b ga posredoval okrožij i ni odboru OF, jav"cmu tožilcu in okrajnemu NO Maribor-mesto. Četrti so bile precej obrc n.cnjcnc ¡udi z. drugimi nalogami, ki so jil1 dobile od posameznih odsekov MNOO. zato jc bilo potrebno najti čim leFncj.Šo povezavo med njiim in relcrcnlih na četrteh Kontrolirati in nadzirati jc bilo potrebno zlasti najvažnejše odseke na četrteh: za prehrano, socialno skrbstvo, stano vanjske zadeve.55 54 'AM tiind: MLO Maribor. Zapisniki sej 10 Mestne na-iiHlnixisvoboitilnc skupščine (9. sejc 14. 11. 1945). ''AM. tonTWICKLUNG DER MARIBORER STADT VIERTEL IM JAHRE 1945 UNTER BESONDERER BERÜCKSICHTIGUNG DER V ER W A LTUNG S -VERÄNDERUNGEN UND DER CHARAKTERISTIKA HER ERSTEN WAHLEN Glcich mich dem Rilckzug der letzten Bc sulziuigstmppen aus Maribor am 8. Mai 1945 wurde die Macht von der bereits' geplanten MiliUirkcmmandunlur der Stadt einerseits und vom SladtaussnhuC der B*:frciunj;siront (Mestni odbor Osvobou.tne fronte) als Zivilbehördc nneinerseits übernommen Aufgrund des Gesetzes ilbcr die Vcnvattungseinteiliing des lodcrulen Slowenien wurde der Mariborcr Kreis in neun Bezirke eingeieitl remove the ruins from the main roads. Thee was' a shortage of bnildirg maicrial and the inhabitants of Murihor were faccd will, an ulmosi unsolvablc housing problem. Tne dire conditions callcd ¡"or the immédiate cs'abl'shmcnl of numerous scciions of district and county commitices of ihc Lihcralior Front with subd: visions run by committees in charge of varions quarters, areas' and streets of the lown. One of the first of these offices lo take over ils respon-sibililics was- ihc lncal headquarters of the National Police, which confiscated German weapons and guarded the most important industrial buildings, 'l"Hc offices for con.lniclion and housing, and the section for the adminisiral;on of na-lionyl propr "ly were esta blished soon after. The town quarters' were also very imporHmi administra-live and lerriiorial areas. These administrai ivc units coopc a'.cd vPiin "peoples' organisai ions" and solved problem» pertaining to their terrilsricn. The prcparati ms for the elections to the town's assembly and the National-Liberation Commillecs of all six quarters began in July 1945. Numerous "peoples'organisations" also took part in the pr:-election campaign. Sincc only ihosc who had noi compromised themselves' during the war had l he ri^ht lo vote, much of the prep iraiory work involved chocking the electoral registers. A fier ihc clcclions, ihc National-Liberation Commiliecs bteamc the new executive aiilhoriiics and ihc Liberation Front eommillccs betaiic bodies' of political authority. This eoncluoed ihc organisational preparations for Ihc elections to ihe Constilulional Assembly in November The eieclions were atlended by 93,34% of all tlic rcgislcred volcrs in Ihc county of ihc town of Marifc or.