SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
Fsas




r i iS'
3003sifO
za mestno knjigovodstvo ljubljansko
(sprejeto v seji občinskega sveta dne 10. oktobra 1893).
§• 1.
Delokrog.
Mestno knjigovodstvo je administrativen pomožen in nadzorovalen računski urad magistratski; kot administrativni pomožni urad vodi knjige in posluje v računskih predmetih, kot nadzorovalni računski urad pa nadzoruje vsako razpolaganje denarja in denarnih vrednostij mest m1 občine in v njenem varstvu in oskrbi nahajajočih se zakladov in depozitov.
§• 2.
Knjigovodstveno osobje.
Mestnega knjigovodstva organi, strokovnjaški z ve d en ei knjigovodstva in računstva, so:
1 knjigovodja,
1 knjigovodstveni revident,
1 knjigovodstveni oficijal,
1 knjigovodstveni asistent.
Knjigovodja, ob jcdnem načelnik knjigovodstvenemu uradu, odgovoren je za ves v knjigovodstvo spadajoči posel; on skrbi za pravilno in pravočasno reševanje vseh knjigovodstvenih in računskih predmetov.
Knjigovodji pripada revizija vseh računov, dnevnikov in knjig. Posamezne točke v knjigah, o katerih se je na podlagi dotičnih ukazov, predpisov in dnevnikov 'preveril, da so pravilno vpisane, šifrira s svojini podpisom.
On potrjuje s svojim podpisom vsa iz knjigovodstvenoga področja izhajajoča reševanja aktov in računov izimši likvidaturne klavzule ter kontrašignuje magistratove naukaze za blagajnico.
Njemu pripadajo tudi konceptna dela v velevažnih predmetih mestnega knjigovodstva.
Knjigovodja je odgovoren za vzdrževanje dobrega reda v uradu in za dostojno vedenje knjigovodstvenih uradnikov med seboj in nasproti strankam.
Znamenite dogodke v uradnem poslovanju ali med uradniki, potem nedostatke, ki jih sam odpraviti ne more, naznaniti mora nemudoma županu ali njegovemu namestniku.
Knjigovodja zastopa knjigovodstveni urad, kadar zahteva občinski svet ali pa magistrat pojasnil v knjigovodstveni ali računski stroki. 0 takih prilikah lehko stavi nasvete, a sklepčno glasovati sme le v magistratovih sejah pri zbornem obravnavanju kot poročevalec v predmetu svojega referata po določilih §. 72. občinskega reda. Knjigovodja se mora udeleževati rednih sej mestnega magistrata in staviti potrebne nasvete. Pokori se poleg vpeljanega navodila in obstoječih zakonov samo ukazom, ki mu dohajajo po županu ali njegovem namestniku.
Knjigovodji namestnik je knjigovodstveni revident.
Knjigovodstvo vodi vložno knjigo in elenhos, le-tega samo za one akte, katere dostavlja magistrat knjigovodstvu radi vknjiževanja ali radi poizvedeb v računskih zadevah ali pa v rešitev kratkim potem, ter opravlja vsa pisarniška in manipulacijska dela, v kolikor se le-ta izvršiti morajo v knjigovodstvenem uradu.
Po ukazu župana ali njegovega namestnika razdeli knjigovodja vsakemu sebi podrejenemu uradniku posebej one knjige, katere ima voditi, in ona dela, katera ima izvrševati.
Oenzurovanje dnevnikov in njih prilog pripada uradniku, ki jih vknjižuje. Istotako sestavlja proračune, prometne in računske zaključke za posamezne računske naslove tisti uradnik, kateri jih vknjižuje.
Sleharni uradnik je odgovoren za točno in pravilno rešitev opravila, ktero mu je odkazano.
§. 8.
Proračun.
Podlaga mestnemu knjigovodstvu je proračun; iz proračuna bodi razvidno, koliko po priliki bo imela mestna občina tekom upravnega leta na pojedine računske naslove troskov in koliko dohodkov.
Proračun sestavlja knjigovodstvo na podlagi inventarja ter računskih sklepov iz prejšnjih let in eventualnih ukazov, kateri mu v ta namen prihajajo od magistrata Pz. A. v dosedaj običajni obliki (uzoree A) in ga predloži potem magistrata občinskemu svetu v odobrenje najkasneje do 81. oktobra vsakega leta. (§. 87. občinskega reda.)
Proračuna za mestno loterijsko posojilo in za mestni vodovod sestavljati je pa na podlagi zanja veljavnih navodil ter ja istotako v odobrenje predložiti do omenjenega dne vsakega leta občinskemu svetu.
§• 4.
Upravno leto in računska doba.
Upravno leto, ktero se ujema z državnim upravnim letom (§. 37. obč. reda), je solarno leto, računska doba pa sega od 1. januvarija tega upravnega leta do konca februvarija prihodnjega solarnega leta. S poslednjim dnem februvarija preneha vsako zaračunjenje dohodkov ali troskov za omenjeno upravno leto, če slučajno drugače ne ukrene občinski zastop.
Upravno leto ima torej dvanajst, računska doba pa štirinajst mesecev.
Glavni inventar mestnega premoženja, občinski inventar (po §.34. obč.reda).
Uspešno delovanje mestnega knjigovodstva je le tedaj mogoče, če mu je znano vse premoženje mestne občine; to znanje si pridobi iz natančno sestavljenega glavnega inventarja, v katerem naj bodo razvidne vse premičnine in nepremičnine, pripadajoče mestni občini, oziroma zakladom.
Podlaga glavnemu inventarju so deloma lastno knjige knjigovodstva, deloma izkazi, ki prihajajo knjigovodstvu od dotičnih mestnih organov koncem vsakega leta.
Obliko temu inventarju odloči knjigovodja v sporazumljenju z županom ali njegovim namestnikom po obče veljavnih računskih predpisih z ozirom na posebnosti posameznih predmetov, ki se tu vpisujejo.
§• 6.
Vknjiževauje.
Mestno knjigovodstvo vknjižuje vse dohodke in troske po kameralni sistemi na podlagi magistratovih naukazov, odnosno dohodke na podlagi plačilnih nalogov in predpisov, katere v imenu magistrata samo pripošilja strankam, in vpisuje v knjige realizovane dohodke in troske iz dnevnikov, ki mu dohajajo od mestne blagajnice. Le pri loterijskem in vodovodnem knjigovodstvu veljavna je sedaj že vpeljana dopika. V tej n oziru obstoje posebna navodila. Nastopna določila skladajo se torej samo s knjigovodstvom kameralne sisteme.
§• 7.
Uz. B. Uz. Cl, C2. Uz. ('.
Uz. ]>.
Knjige.
Mestnemu knjigovodstvu so predpisane sledeče knjige:
1.	glavna knjiga (uzoree B),
2.	likvidacijske knjige (uzorca 01 in C 2),
3.	glavnične knjige (uzoree Č),
4.	knjige za depozite (uzoree B),
5.	knjiga	za pogodbe (uzorec E),	Uz.	E.
6.	knjiga	računov (uzorec F),	Uz.	E.
7.	knjiga	za predujme (uzorec	G).	Uz.	G.
8.	uložna	knjiga (uzorec H).	Uz.	II.
Ad 1. Glavna knjiga, sestavljena po načrtu letnega proračuna, ima dva oddelka in vsak oddelek po dva dela. Prvi oddelek izkazuje premoženje mesta in posameznih zakladov koncem solarnega leta ter bilancuje aktiva in pasiva. Drugi oddelek izkazuje dohodke in troske po naslovih in podnaslovih koncem upravnega leta primerjajoč jih z dotičnimi v proračunu vstavljenimi zneski.
Podlaga prvemu oddelku so prometni letni račun (§. 20.) in inventarne knjige z ozirom na začetne in končne ostanke v gotovini in neporavnane terjatve ali dolgove koncem solarnega leta.
Podlaga drugemu oddelku sta računski zaključek (§. 21.) in proračun.
Prvi oddelek glavne knjige ima na levi strani aktiva, na desni pasiva, drugi na levi dohodke, na desni troske.
Glavna knjiga pojasnjuje položjo mestnega premoženja in posameznih zakladov koncem solarnega leta in izkazuje, koliko se je pri vsakem naslovu in podnaslovu pod ali črez mero proračuna pridobilo ali potrošilo.
V	glavno knjigo vpisujejo pojedini knjigovodstveni uradniki rezultate iz letnih in računskih zaključkov, koje so sami sestavili.
Ad 2. Likvidacijske knjige obstoje za vse glavne naslove in, če treba, tndi podnaslove, nahajajoče se v proračunu. Načelo velja, da se morajo likvidacijske knjige tako urediti, da vsekako zadoščajo za dobo štirih let, in naj bodo mnogovrstne, kakor je treba.
Osnovane morajo biti tako, da se iz njih vselej lahko razvidi, za koliko so dohodki in troski v dotični dobi presegli posamezne v proračunu dovoljene vsote, ali za koliko so zaostali.
V	to svrho zaključujejo se mesečno. Urediti jih je tudi z ozirom na upravno leto in računsko dobo ter jim uvesti predalca za „tekoči račun“ in „račun za prejšnjo leto“. — Dati jim je tudi poseben prostor, kjer se zabeležuje izvršena likvidacija.
Za ponavljajoče se dohodke in troske je za vsako osebo ali korporacijo ali zavod itd. ustvariti poseben konto in ako je teh mnogo, napraviti pomožno likvidacijsko knjigo (uzorec G’2).
Pomožna likvidacijska knjiga se vselej tam uvede, kjer se nahajajo stalne plače z odtegljaji.
Pomožne likvidacijske knjige se no zaključujejo mesečno, ampak samo koncem leta, vendar pa se v pojedinih mesecih vpisana plačila vsak mesec zberö v zbiralnem škontru (uzorec I) in potem prenese na dotični kraj v likvidacijski knjigi.	Uz. I.
Podlaga likvidacijskim knjigam so plačilni nalogi, naukazi magistrata in dnevniki mestne blagajnice. Iz plačilnih nalogov in naukazov so v knjigah vpisuje to, kar se ima ali sme prejeti ali izplačati, iz dnevnikov pa to, kar se je prejelo ali izplačalo.
Da se preveri uradnik, ki je vpisal plačila iz dnevnika v likvidacijsko knjigo, da je v resnici vse in pravilno vknjiženo, zbrati ima iz likvidacijske knjige posamezne zneske dotičnoga meseca v zbiralnem škontru. Vsota teh zneskov v škontru mora biti jednaka vsoti, izkazani v dnevniku, istotako pri dohodkih kakor pri troških.
Ad B.	Gl a v nične knjige. V te knjige vpisujejo se vse	mestni	občini ali
pa	zakladom	pripadajoče glavnice, naj bodo v gotovini naložene	ali pa	v efektih,
potem vse izpremembe na glavnicah in obresti, ki jih te donašajo.
Vsakemu fruktitikatu dati je svoj folio in dosledno paziti na to, da se obresti o pravem času vzdigujejo, da radi predolgih zaostankov mestna uprava ali posamezni zakladi ne trpijo škode.
Glavnične knjige zaključujejo se koncem vsakega leta in rezultati prenašajo v glavni inventar.
Ad 4. Knjige za depozite. V to vpisujejo se vse druge mestni občini v varstvo izročene glavnice, hranilnične knjižice, vrednostni papirji itd.
Ad o.	Knjiga za pogodbe. V to knjigo vpisujejo se po	tekočih številkah
vse	pogodbe,	katere sklepa mestna občina s podjetniki. Velike važnosti je	ta knjiga,
ker se iz nje razvidi zlasti čas, za kateri pogodbe veljajo.
Ad 6. Knjiga računov. V to knjigo vpisujejo se vsi knjigovodstvu perijodično dohajajoči računi mestnih uradov in organov in sicer: dan dostavljenja. predmet računa, za kateri čas, ime polagatelja, dan rešitve in morebitne nedostatnosti.
Ad 7. Knjige za predujme. V tej knjigi da se vsakemu predujemniku svoj folio, da je vedno razvidno, kako se izravnava predujem pojedinčev.
Ad. 8. Vložna knjiga. V to knjigo vpisujejo se samo tisti akti, ki dohajajo knjigovodstvu neposredno, katere knjigovodstvo rešuje pod svojo firmo in kojih reševanja zopet neposredno dostavlja uradom, zavodom ali strankam.
§. 8.
Kazalo.
Iv vsaki tu navedenih knjig napraviti se mora kazalo.
§. 9.
Likvidovanje.
Vsako plačilo pri mestni blagajnici razven državnih davkov, s kojih vknjiže-vanjem se ne peča mestno knjigovodstvo, sme se izvršiti le tedaj, če je mestno knjigovodstvo potrdilo, da je plača izvršljiva. Ta potrditev je vedno pismena in se napiše kratko na dotični protipis ali pobotnico, prejemno potrdilo, plačilni nalog itd. Izvrševanje tega posla imenuje so likvidovanje.
Likvidovati se ima na podlagi likvidacijskih knjig in gledati je pri tem, da so izpolnjeni vsi oni pogoji, kojih izpolnitev se zahteva po obče veljavnih predpisih ali pa posebej še v magistratovih naukazih ali plačilnih nalogih. Kadar se likvidujejo stalne plače istega naslova ali podnaslova, zbrati je vse pobotnice pod jednim se-znamkom; tu se izkaže vsota, katero blagajnica za vse skupaj ob jednem izplača. Pri vseh občasnih plačah, pri katerih utegnejo biti odtegljaji, uporabljati je plačilne pole.
Vsako izvršitev likvidovanja je ob kratkem zaznamovati na dotičnem kraju v likvidacijski knjigi. Likvidovati smejo vsi knjigovodstveni uradniki, samo da uradnik ne likviduje potrjilnih listin o onih plačah, katere vpisuje v knjigo, katero sam vodi.
§• 10.
Občevanje s strankami.
Stranka, ki želi denar oddati, ali pa prejeti pri blagajnici, oglasiti se mora poprej v knjigovodstvenem. uradu, kjer se ji pregledajo plačilni dokumenti in likviduje plačilo. Se ve, da to za davke, s kojih vknjiževanjem se ne peča mestno knjigovodstvo, ne velja.
Stranke, katere denar prejemajo, dokazati imajo pravico do tega vedno na podlagi dokumentov, kakor: dekret, obvestilo, plačilna pola, sodiški odlok itd.
če pa se stranki sploh ni vročil noben tak list, likvidovati se ji sme le tedaj, kadar ni dvojbe, da je indentična z ono stranko, katera se imenuje v magistra-tovem naukazu.
Po dovršeni likvidaciji napoti so stranka v blagajnico. Strogo prepovedano je strankam dajati pojasnil, katera bi se utegnila zlorabiti.
V slučaju, da se stranka za prejem naukazanega troška celo leto ni oglasila, zabraniti ji je likvidovanje in sme se ta trosek še le likvidovati, kadar je došel o njem nov magistratov naukaz, za katerega ima prositi stranka.
§• H-
Občasna plačila.
Vsako izplačilo, ki se ima izvršiti pri mestni blagajnici, kriti mora pismen naukaz magistrata.
Plačila, katera se v gotovih rokih ponavljajo (stalne plače, pokojnine itd.), ne nakazujejo se pri vsakem plačilnem roku posebej, ampak z jednim ves čas in ves znesek pristojne plače obsegajočim nakazilom, katero se priloži prvemu plačilnemu roku ter služi toliko časa za varstvo vseh sledečih izplačil, dokler se ne prekliče. Za take občasno povračajoča so izplačila izdelava likvidatura posebne plačilne pole ali knjižice, v katerih se zaznamujejo plačila in kakikratni odtegljaji. (Glej §. 9.)
§• 12.
Nedostatna dokazila.
Ako se likvidatorju pri pregledovanju sprejemnice ah troškovne pobotnice pri njih primerjanju z nakazilom in likvidacijsko knjigo proti pristnosti ali verjetnosti
tega plačilnega dokazila uriva kak pomislek, odreče naj jednostavno likvidacijo in zapiše na sprejemnico ali pobotnico besedo „pomanjkljivo“; vzrok zabranjene likvidacije pove se stranki le takrat, če je očividno, da ima stranka pravico prejeti dotične novce.
§. IB.
Odtegljaji, prepovedi.
Ako ima kako izplačilo odtegljaje, odračuni naj te likvidator na dotičnih dokazilih od izplačila, ostali znesek, kateri se ima izplačati stranki, pa zaznamuje jasno na pobotnici. Prepovedi na stalne plače, mirovine, zaslužek itd. likvidujejo in izplačujejo se na posebne pobotnice. Prepovedniku sme se njemu pripadajoči odtegljaj še le potem likvidovati in izplačati, če je plača, oziroma nakazana vsota likvidna.
Prepovedi in eksekutivni odloki, potrjeni od mestnega magistrata in izročeni knjigovodstvu, vpišejo naj se jasno in natančno v likvidacijski knjigi na dotičnom računu.
§• 14.
Odprava strank.
Ako so plačilna dokazila v redu, naj likvidujoči uradnik v protipisu ali pobotnici novčno vsoto oklene s črto, pri dene datum likvidacije, podpiše svoje ime in pritisne likvidacijski pečat.
§. 15.
Shranjevanje likvidacijskih knjig.
Likvidacijske knjige se varno shranjujejo in gledati je na to, da ne pridejo osebam v roke, ki nimajo pravice jih uporabljati.
§• 16.
Predpisi.
Predpise in plačilne naloge, katere je vročiti strankam, izdelujejo knjigovodstveni uradniki in se to delo razdeli po potrebi med vse uradnike, ozirajoč se na drugi posel, katerega ima v istem času izgotoviti jeden ali drugi uradnik.
Pri izdelovanju predpisov treba je vse pozornosti: zato skrbi knjigovodja, da se preračuni vsak predpis dvakrat, primerja z vpisom v dotični knjigi in potem stoprav odpošlje stranki.
§• 17.
Izkazi o zaostankih.
Knjigovodstvo naj skrbi, da se vrše vplačila v mestno blagajnico kar naj-točneje, da sc prepreči, število zaostankov; najmanje štirikrat v letu pa naj predloži mestnemu magistratu izkaz o zaostankih, da določi on, kako je postopati nasproti lenim plačnikom.
Glede izkazovanja zaostankov pri najmovinah ravnati so je po za to posebej izdanih magistratovih ukazih.
§■ 18.
Cenzurovanje dnevnikov.
Cenzurovanje dnevnikov in njih prilog vrši se po obče veljavnih načelih računstva. Pospešuje se to delo tako, da je vsak dnevnik koncem meseca, v katerem se dostavi mestnemu knjigovodstvu, cenzurovan, koncem naslednjega meseca pa tudi že revidiran.
§■ 19.
Ugotovi j e vanj e računov.
Vsi računi pregledajo se natančno in pazi se na to, da so zaračunjeni zneski utemeljeni po pogodbah in primernih cenah, če teh pogodba posebej ne določuje, in da so zaračunjeni troški povsem opravičeni. Končno za plačo določena svota se napiše jasno v številkah in besedah na dotični račun, kjer sc tudi dostavi, pod katerimi pogoji in kako naj se pri blagajnici izvrši plačilo in kako njegovo zaračunanje.
Jednakim načinom postopati je tudi pri onih računih, kojih polagatelji imajo v mestno blagajnice kak znesek vplačati.
§. 20.
Letni zaključek.
Dne 31. decembra vsakega leta zaključijo se vse knjige razven glavne knjige v drugem oddelku. Na podlagi likvidacijskih knjig napravi se prometni letni račun Hz. J. (uzorec J), kateri izkaže na posameznih naslovih, podnaslovih in rubrikah dohodke in troske od 1. januvarija do konca decembra in pa začetne in končne zaostanke.
Prometni letni račun ima predalca za „račun za prejšnje leto“ in „tekoči račun“ in pridejati mu je bilanco aktivov in pasivov.
§• 21.
Računski zaključek.
Koncem februvarija vsakega leta zaključi se računska doba za prešlo upravno leto. Napravi se prometni račun za prva dva meseca tekočega leta, kateri ima tudi predalca za „tekoči račun“ in „račun za prejšnje leto“.
V zvezi tega in pa vseletnega lanskega prometnega računa napravi se računski Uz. K. zaključek (uzorec K) za upravno lansko leto tako, da se združijo zneski iz „tekočega računa“ lanskega leta in iz „računa za prejšnje leto“ iz izkaza za ravno prešla dva meseca. Dobljeno vsote primerijo so proračunu, diferencije se opravičijo.
Prometni letni računi in računski zaključki predložijo se skrajno do 31. marcija po magistratu občinskemu svetu (§. 53. obč. reda).
Ko se je napravil računski zaključek, zaključi se glavna knjiga v drugem oddelku.
§. 22.
Nadzorovanje računov.
Mestno knjigovodstvo ima pravico in dolžnost na podlagi vseh potrebnih izkazov in drugih pripomočkov proučiti vse za mestno občino oddane račune. To proučenje privede je v dotiko z računodajalcem in drugimi administrativnimi uradi občine. Knjigovodstvo jo odgovorno za vsako škodo, katero bi imela trpeti mestna občina vsled nepravilno ali napačno sestavljenih računov, zato naj vrača nedostatne, pomanjkljive ali napačno sestavljene račune po magistratu računodajalcem v popravo in jih popravljene stoprav likvidira.
Kot administrativni pomožni urad pa ima knjigovodstvo pravico od drugih administrativnih uradov občinskih zahtevati pojasnil, če se mu urivajo pri proučevanju kakega računa pomisleki o istinitosti zaračunjenih vsot.
O nedostatnih pojasnilih in pa o vsakem slučaju, kjer je knjigovodstvo opazilo, da se je vršilo nakazilo preko dovoljenega kredita, ali da se ravna pri kakem mestnem uradu prepotrošno z občinskimi novci, poročati ima knjigovodja v seji magistratnega gremija.
§• 23.
Vpogled v akte in knjige.
Vpogled v akte in knjige dovoljen je občinskim svetnikom in mestnim kon-coptnim uradnikom; drugim mestnim uradnikom pa le z dovoljenjem knjigovodje pod nadzorstvom jednoga knjigovodstvenoga uradnika.
§• 24.
Dolžnosti uradnikov.
Vsak knjigovodstveni uradnik je obvezan vsled svoje službene prisege na marljivo in vestno izvrševanje njemu oddeljenega posla; knjigovodja naj gleda na to, da so knjigovodstvene knjige v čistem stanju in da je ves knjigovodstveni posel pregleden in lahko umeven.
§• 25.
Prijava odsotnosti iz urada.
v
Ge je katerikoli knjigovodstveni uradnik zadržan priti v urad, mora to takoj naznaniti knjigovodji ali njegovemu namestniku.
§• 26.
Uradne ure.
Uradne ure v mestnem knjigovodstvu so od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne, v nedeljah in praznikih pa samo od 9. do 12. dopoldne. V odpravo strank odmeriti jo dopoldanske ure in popoldne uro od 3. do 4.
Vsak uradnik je zavezan v uradu tudi izven uradnih ur delovati, ako je potreba.
§. 27.
Čuvanje uradne tajnosti.
Izven urada je knjigovodstvenim uradnikom prepovedan vsak razgovor o uradnih predmetih; sploh pa je uradno tajnost strogo varovati.
§, 28.
Vedenje v uradu in s strankami.
Med seboj naj se vedejo knjigovodstveni uradniki spoštljivo in složno, proti strankam pa naj bodo spodobni in previdni ter jim dajejo radovoljno pojasnil, v kolikor to uradni propisi dopuščajo.
§. 29.
Knjigovodstveni prostori.
Knjigovodstveni prostori morajo biti vedno znažni in je knjigovodji gledati na to, da se tam nahaja potrebni red.
§. 30.
Sodelovanje knjigovodstvenih uradnikov pri ško utr o vanj n mestne
blagajnice in pregled operata.
Knjigovodstveni uradniki obvezani so pri škontrovanju mestne blagajnice sodelovati.
Operat je dati potem magistrata knjigovodstvu v pregled. Le-to poroča potem magistratu, je-li našlo operat brez pogreška ali ne.

/Uyu&curf'ts
^ 8...
VbfteA
raatn
iS

ma#*.
Qa (fv&Čđ'
B.
♦ «>
I.
					
ClA/ou)s&nf'					
JŽJz,	-	'Xs<risčć€j&			
		feüö-c/eJy			
		Sl Id.		fftct.	-fet.
					
I.
											
Oyb'a&bv'											
							*SZ*riiZi~4*fl'		i*a<?dne4\ au'		T^rrriw^a,,
	ie&i>c*s'hzž<frz, tu** 'fe^ch //....		V’	t	/ ve <e ^ ■za.J<df /#								
\	g id.	/c*		/Ct.		/žt.					
		i									
'Su*m>											
tAjOdidn/.											
	U<yve£. yi^c^n^^ey						tAufražun		<&) *	'V/ edt.			Afe&rnsrt/či'
	jfe/hr&o -VetiUisn 1f.		‘XcdUut. -€^0. d&~...... 										
k		jz*.	9^'		gdcC<	-ičt.		dz,		M,	
			■ y-"""- ■ -—		—			'			1	
9

<7eVu7Čco števil Ja
T-if & v t ^Ci?a tbc.
d)
ä
ro
>*
CD
™o
V
znesku
§ v 'V <x v n a n
o
gid.
i
I
e
4-i
cs
a
I
1
RciSun*
xa'7trcJfJ
'?tfč tm/
e/)
gU,
ir
Tt/effci
ra~
■itPtl/
• gU,
Sr,
Odpcdo iži
S/Ctipag
od/prosenca/S..
T
^CtCUTV

zagrgs^ /ge lefy.
gM.
TtteZi'
uten/.
m gte-
7{r
d!
o
<Š
18
JFoft
VC
qL
zeruZeno iz ötatefZnjige fol
Prisfojma placa .	
Ravan zapr0s„ 7ij& t&ta.	TJtkoci račun
	gfö.
Opo/n/ya.

\
i

1
I
I
1
I
rs
ro
o

li
Po rav na n o
Jčct-Ž 14 rb
'&a- pr-e/'-arii^' Icfco
pla,
ča
gsd.
1
2.
3.
4
5.
0.
7.
k
io.
u
Vscta Zaostaiia
Sa4
dp:
aJctivL-
fei/baci oklada
dTe/wci T'CVOUTTy
pla*
ča
OrktClfk
tcirMZ
doklada
gld..
Rrj gkl-kr cjld.
Odtegljaji
Hoho^
dan -
na.
Krj gW.lKnig^Ä

o/uzda na. pri stoj bina
I
Pced^
njem.
glü-lfol gll
I I


M'
gld.
gldjl

--- : . ___________________________ ' -













-














































		
		
		
		
		
	i				
					
					
					
					
					
	i '				
■					
					
					
					
					
					
					
	*				









Folios
L	' <äme ufagatef/epo 1		Glavnim znesek		Obresti se vzdi	
				x>	
		gld.	kr,	od	do
	■	i			
g ujejo;		O&tedJi Ö4T				OjlOTItTWO/. 		—		:	—
^ znesku		isd?iMmi/uo ZOs	leto, trućao	v znesku		
gld.	kr.			gld.	kr.	
				—				





■









.
.
-‘1
: • '■
: , v
■
. > . Z- ' '





: :






j

'




D.
zozac

Tek.
Štev,
Tekoča
številka
iltievfu,
kova.
Sate,
m^eo.,
c? m e
vtagatetjevo
Popis
depozita
tV 4
ßar^k 'Valuta
%iak vene

%/ü.
gfö.
(33 ep^ođ it v X/W& .
Vsled
nakazila


















































■







-












.




























■










F


.










.









































^tzxyuc
><?
e
Md
Si&viMa/
'rnaaićCiašt'
v /} ^
'n&f-a-iKo&ne" ff a zcffuöttc,
J%^dleniJhvv

r	•
'tn/yen, jfaucnt'
^i^a<rd4a'
od
ć(o
^eidta*
-yena/
ffurd
JW
dc^uwecläü' fwy<wdw vösay
de
L^ojedda, oe/ejdwoodda,

/<
drve/
e&vd/ka mtytd&ad.
ft&ff'a p$oz« -uffüdfdj&i
^jkoimu
i


v
ZOZ>&C
Knjiga racu nov.
cJVca ö to v ati zatitab.
Jeri. đten	povozit zacun.	cćJlcičif/rt/		
		za	dostavljen	prideljen uradniku
		18	'		
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
i	!	18			
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
				
					
					
t? <x vux p o j ^ ö aa\X<X'			-đe ! 'Jß jMftie&j ur-■ neto-. 			—		kr oe-Jc' V- T'&oU'C, icclajyj*-
predmet		o c/a o vor je pr/še/	Številka vlož.zapis.	(Datum	
			•		
					
					
	l_	\ i			
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
					
		!			
						.
	'T				
1					
					
					
		—			I
					
		• •			
					
					1
\Lzozzc G

Knjiga za prednjem©.
rol.
Predujem n ik:
Magistratom nakaii/o in zakaj seje dat predujem.
%neseh
Jb.
Jer.
©pO'W'MJO'.
	Predujem		se je izr a ona/				
v	pod številko uloine knjige:	v letu, meseci	dne i	Sijafa seje zavacunjenje zvrsita?	'V X/dWS'hu		(3pomn^^
			%		gld.	la:	
f- b	) j	.	i			! 1 1	j ■ II
C[Izotec H
//	Vložna knjiga,
Dan pre= jema.
Ban
rešitve.
Yloge
Datum
stevflka
dirano;
i
oMfjćć:	//	Vložna knjiga
Ekshibit* Gaštevii--ka.	Dan prejema.	Vloge.		Ban |l rešitve* j
	Datum , in številka vloge.	V s e b i n a	Rešite ir.	Eksps-dira n g. i
				! i i
				
				
				! !
				i I 1
				
zox&c
ft
Zbiralni skontro,
													
													
1													
													
I													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
													
'													
													
													
i-													
•													
-													
i-													
i 														
L i													
													
													
!				••									

M esto :
Naslov:
/jma/.

v
Ka £e/fc o S
t/^eđUur ^uiaimrd&kro
dcttt

Tekoča
števil-
Ta
(Jo/teA %a/ lefo T $
cT&tlocL
/0c\&wv\/
9^.
4t-.
Račun za prejšnje (eto 18
o s t ci n Jc i
staro j” no vo
na k a x a rti

JTT

fjl/ctivni in pasivm o sta n, /d ____________________________
začetkom'
kanc&rri'
t ć^7




©

Mesto:
Naslov:

%umc K.
moMv
m cać jk) 1. 'fozC'O&UsCćL sdć fivntn/ 4veca^ux/1 8
za Celo 18
..prilog..............................
fcur i&?gt^4rmrci),iv-0
cfort ....
M.
]/speh začas odi.prosenca do tonca svečanalS	
Tekoči račun.	Račun za prejšnja leto
r x	H
gld. kr.	tj (d.	kr.

Tekoči račun'		Sftupno vđ/id. C'		1 Ivova/* ±	i/te/oje-rfu	$ s	joootc^n^ ^ /ntcouvi/a'VC''		Od teh ra o sta n kov odpad© n ct -			
za leto -i 8	l	%ao Mids fn PL') /		<avW n ioKo 18	WJP “čilo- < *	v. v		:a*uvl8 cJOoSa sieik&cftoy		leto 18 alti.	J	pre/siyu 1 cfo	
IIJL		w-		V ,-,7,7	m ni a	/	15	i d/ d	m*		kr,	cjld.	« ivr,
gut. »	Kr.	g Id.	kr.	g tel.	gtd.	Kr.	tj (/i/Uy	n/r	C/						
3ST a,črt-
za mestno knjigovodstvo' ljubljansko
(vsprejeto v seji občinskega zastopa dne

§. i.
Delokrog.
Mestno knjigovodstvo je administrativen pomožen in nadzorovalen računski urad magistratski; kot administrativni pomožni urad vodi knjige in posluje v računskih predmetih, kot nadzorovalni računski urad pa nadzoruje vsako razpolaganje denarja in denarnih vrednostij mestne občine in v njenem varstvu in oskrbi nahajajočih se zakladov in depozitov.
Knjigovodsko osobje.
Mestnega knjigovodstva organi, strokovnjaški izvedenci knjigovodstva in računstva, so:
1 knjigovodja,
1 knjigovodski revident,
1 knjigovodski oficijal,
1 knjigovodski azistent.
Knjigovodja, ob jednem načelnik knjigovodskemu uradu, odgovoren je za ves v knjigovodstvo spadajoči posel; on skrbi za pravilno in pravočasno reševanje vseh knjigovodskih in računskih predmetov.
Knjigovodji pripada revizija oziroma nadrevi-zija vseh računov, dnevnikov in knjig. Posamezne točke v knjigah, o katerih se je na podlagi dotičnih ukazov, predpisov in dnevnikov preveril, da so pravilno vpisane, šifrira s svojim podpisom.
On potrjuje s svojim podpisom vsa iz knjigovodskega področja izhajajoča reševanja aktov in računov izimši likvidaturne klavzule ter kontrasig-nuje magistratske naukaze za blagajnico,
Njemu pripadajo tudi konceptna dela v vele-važnih predmetih mestnega knjigovodstva.
Knjigovodja je odgovoren za vzdrževanje dobrega reda v uradu in za dostojno vedenje knjigovodskih uradnikov med seboj in nasproti strankam.
Znamenite dogodke v uradnem poslovanju ali med uradniki, potem nedostatke, ki jih sam odpraviti ne more, naznaniti mora nemudoma županu ali njegovemu namestniku.
Knjigovodja zastopa knjigovodski urad, kadar zahteva občinski svet ali pa magistrat pojasnil v
knjigovodski ali računski stroki. 0 takih prilikah lehko stavi nasvete, a sklepčno glasovati ne sme. Knjigovodja se mora udeleževati rednih sej mestnega magistrata in staviti potrebne nasvete. Pokori se poleg vpeljanega navodila in obstoječih zakonov samo ukazom, ki mu dohajajo po županu ali njegovem namestniku.
Knjigovodji namestnik je knjigovodski re-vident.
Revident vodi knjige za mestno upravo, nadzoruje one, katere vodita knjigovodski ofieijal in azistent ter pregleduje vsa njuna reševanja aktov in računov.
Vsa prihajajoča dela da njemu knjigovodja v vpogled in po ukazu tega jih revident razdeli med omenjena funkcijonarja. — Le-ta dva zopet oddajata vse rešene akte, račune in dnevnike revi-dentu, kateri jih po dovršeni reviziji ob jednem s svojimi izdelki dostavi knjigovodji.
Revidentov namestnik je knjigovodski ofieijal.
Ofieijal in azistent vodita vse ostale knjige, osobito za vodovod, za loterijsko posojilo in za druge v mestni upravi nahajajoče se zaklade. Vložno knjigo, in elenhos, le-tega samo za one akte, katere dostavlja magistrat knjigovodstvu radi vknjiževanja ali radi poizvedeb v računskih zadevah ali pa v rešitev kratkim potom, vodi azistent, ki opravlja tudi vsa pisarniška in manipulacijska dela nižje vrste, v kolikor se le-ta izvršiti morajo v knjigovodskem uradu. Za vzdrževanje reda v knjigovodski registraturi odgovoren je azistent.
Omenjene določbe o razdelitvi strogo knjigovodskih poslov med te funkcijonarje imajo splošno veljavo, in knjigovodja ima pravico odkazati po tem načrtu vsakemu posebej one knjige, katere ima voditi, in ona dela, katera ima izvrševati. Če je izprememba stalna, ali če bi utegnila dalje časa trajati, poročiti ima knjigovodja o tem županu ali njegovemu namestniku.
Cenzurovanje dnevnikov in njih prilog pripada uradniku, ki jih vknjižuje. Tstotako sestavlja proračune, prometne in računske zaključke za posamezne računske naslove tisti uradnik, kateri jih vknjižuje.
§• 3.
Proračun.
Podlaga mestnemu knjigovodstvu je proračun: iz proračuna bodi razvidno, koliko po priliki bo imela mestna občina tekom upravnega leta na pojedine računske naslove troškov in koliko dohodkov.
Proračun sestavlja knjigovodstvo na podlagi računskih sklepov iz prejšnjih let in eventualnih ukazov, kateri mu v ta namen prihajajo od magi-A. strata v dosedaj običajni obliki (uzoree A) in ga predloži potom magistrata občinskemu svetu v odobrenje najkasneje do 31. oktobra vsakega leta.
Proračuna za mestno loterijsko posojilo in za mestni vodovod sestavljati je pa na podlagi zanja veljavnih navodil ter ja istotako v odobrenje predložiti do omenjenega dne vsakega leta občinskemu svetu.
§• 4.
[ pravno leto in računska doba.
Upravno leto je solarno leto, računska doba pa sega od 1. januvarija tega upravnega leta do konca februvarija prihodnjega solarnega leta. S poslednjim dnem februvarija preneha vsako zara-čunjenje dohodkov ali troskov za omenjeno upravno leto. če slučajno drugače ne ukrene občinski zastop.
Upravno leto ima torej dvanajst, računska doba pa štirinajst mesecev.
§• 5.
Glavni inventar mestnega premoženja.
Uspešno delovanje mestnega knjigovodstva je le tedaj mogoče, če mu je znano vse premoženje mestne občine : to znanje si pridobi iz natančno sestavljenega glavnega inventarja, v katerem naj bodo razvidne vse premičnine in nepremičnine, pripadajoče mestni občini.
Podlaga glavnemu inventarju so deloma lastne knjige knjigovodstva, deloma izkazi, ki prihajajo knjigovodstvu od dotičnih mestnih organov koncem vsakega leta.
Obliko temu inventarju odloči knjgovodja v sporazumljenju z županom ali njegovim namestnikom po obče veljavnih računskih predpisih z ozirom na posebnosti posameznih predmetov, ki se tu vpisavajo.
§. 6.
Vknjiževanje.
Mestno knjigovodstvo vknjižuje vse dohodke iu troske po kameralni sistemi na podlagi magi-stratskih naukazov, odnosno dohodke na podlagi plačilnih nalogov in predpisov, katere v imenu magistrata samo pripošilja strankam, in vpisuje v knjige realizovane dohodke in troske iz dnevnikov, ki mu dohajajo od mestne blagajnice. Le pri loterijskem in vodovodskem knjigovodstvu veljavna je sedaj že vpeljana dopika. V tem oziru obstoje posebna navodila. Nastopna določila skladajo se torej samo s knjigovodstvom kamcralne sisteme.
§■ 7.
Knjige.
Uz. It.
Uz. Cl, C2. Uz. C. Uz. D. Uz. E. Uz. F. Uz. G. Uz. H.
Mestnemu knjigovodstvu so predpisane sledeče knjige:
1.	glavna knjiga (uzorec B).
2.	likvidacijske knjige (uzorca C1 in C 2).
3.	glavnične knjige (uzorec C),
4.	knjige za depozite (uzorec D), ö. knjiga za pogodbe (uzorec E),
0. knjiga računov (uzorec F),
7.	knjiga za predujeme (uzorec G),
8.	uložna knjiga (uzorec H).
Ad 1. Grla v na knjiga, sestavljena po načrtu letnega proračuna, ima dva oddelka in vsak oddelek po dva dela. Prvi oddelek izkazuje premoženje mesta in posameznih zakladov koncem solarnega leta ter bilancuje aktiva in pasiva. Drugi oddelek
izkazuje dohodke in troske po naslovih in podnaslovih koncem upravnega leta primerjajoč jih z dotienimi v proračunu vstavljenimi zneski.
Podlaga prvemu oddelku so prometni letni račun (§. 20) in inventarne knjige z ozirom na začetne in končne ostanke v gotovini in neporavnane tirjatve ali dolgove koncem solarnega leta.
Podlaga drugemu oddelku sta računski zaključek (§. 21) in proračun.
Prvi oddelek glavne knjige ima na levi strani aktiva, na desni pasiva, drugi na levi dohodke, na desni troske.
Glavna knjiga pojasnjuje položje mestnega premoženja in posameznih zakladov koncem solarnega leta in izkazuje, koliko se je pri vsakem naslovu in podnaslovu pod ali črez mero proračuna pridobilo ali potrosilo.
V	glavno knjigo vpisujejo pojedini knjigovodski uradniki rezultate iz letnih zaključkov, koje so sami sestavili.
Ad 2. Likvidacijske knjige obstoje za vse glavne naslove in, če treba, tudi podnaslove, nahajajoče se v proračunu. Načelo velja, da se morajo likvidacijske knjige tako urediti, da vsekako zadoščajo za dobo štirih let. in naj bodo mnogovrstne. kakor je treba.
Osnovane morajo biti tako. da se iz njih vselej lahko razvidi, za koliko so dohodki in troski v dotični dobi prebili posamezne v proračunu dovoljene vsote, ali za koliko so zaostali.
V	to svrho zaključujejo se mesečno. Urediti jih je tudi z ozirom na upravno leto in računsko dobo ter jim uvesti predalci za „tekoči račun“ in „račun za prejšnje leto“. — Dati jim je tudi poseben prostor, kjer se zabeležuje izvršena likvidacija.
Za ponavljajoče se dohodke in troške je za vsako osebo ali korporacijo ali zavod itd. vstvariti poseben konto in ako je teh mnogo, napraviti pomožna likvidacijska knjiga (uzorec C 2).
Pomožna likvidacijska knjiga se vselej tam uvede, kjer se nahajajo stalne plače z odtegljoji.
Pomožne likvidacijske knjige se ne zaključujejo mesečno, ampak samo koncem leta, vendar pa se v pojedinih mesecih vpisana plačila vsak mesec I. zberö v zbiralnem škontru (uzorec ./) in potem preneso na dotični kraj v likvidacijski knjigi.
Podlaga likvidacijskim knjigam so plačilni nalogi, naukazi magistrata in dnevniki mestne blagajnice. Iz plačilnih nalogov in naukazov se v knjigah vpisuje to, kar se ima ali sme prejeti ali izplačati, iz dnevnikov pa to, kar se je prejelo ali izplačalo.
Da se preveri uradnik, ki je vpisal plačila iz dnevnika v likvidacijsko knjigo, da je v resnici vse in pravilno vknjižcno, zbrati ima iz likvidacijske knjige posamezne zneske dotičnoga meseca v zbiralnem škontru. Vsota teh zneskov v škontru mora biti jednaka vsoti, izkazani v dnevniku, isto-tako pri dohodkih kakor pri troških.
Ad 3. Glavnične knjige. V te knjige vpisujejo se vse mestni občini ali pa zakladom pripadajoče glavnice, naj bodo v gotovini naložene ali pa v efektih, potem vse izpremembe na glavnicah in obresti, ki jh te donašajo.
Vsakemu fruktiflkatu dati je svoj folio in dosledno paziti na to, da se obresti v pravem času
vzdigujejo, da radi predolgih zaostankov mestna uprava ali posamezni zakladi ne trpijo škode.
(rlavniene knjige zaključujejo se koncem vsakega leta in rezultati prenašajo v glavni inventar.
Ad 4. Knjige za depozite. V te vpisujejo se vse druge mestni občini v varstvo izročene glavnice, hranilnične knjižice, vrednostni papirji itd.
Ad 5. Knjiga za pogodbe. V to knjigo vpisujejo se po tekočih številkah vse pogodbe, katera sklepa mestna občina s podjetniki. Veliko važnosti je ta knjiga, ker se iz nje razvidi zlasti čas, za kateri pogodbe veljajo.
Ad 6. Knjiga računov. V to knjigo vpisujejo so vsi knjigovodstvu perijodično dohajajoči računi mestnih uradov in organov in sicer: dan dostavljenja, predmet računa, za kateri čas, ime polagatelja, dan rešitve in morebitne nedostatnosti.
Ad 7. Knjige za predujeme. V tej knjigi da se vsakemu predujemniku svoj folio, da je vedno razvidno, kako se izravnava predujem pojedinčev.
Ad 8. Vložna knjiga. V to knjigo vpisujejo se samo tisti akti, ki dohajajo knjigovodstvu neposredno, katere knjgovodstvo rešuje pod svojo firmo in kojih reševanja zopet neposredno dostavlja uradom, zavodom ali strankam.
8.
Kazalo.
K vsaki tu navedenih knjig napraviti se mora kazalo.
'§• 9.
Likvidovanjo.
Vsako plačilo pri mestni blagajnici razven državnih davkov, s kojih vknjiževanjem se ne peča mestno knjigovodstvo, sme se izvršiti le tedaj, če je mestno knjigovodstvo potrdilo, da je plača izvršljiva. Ta potrditev je vedno pismena in se napiše kratko na dotični protipis ali pobotnico, pre-jemno potrdilo, plačilni nalog itd. Izvrševanje tega posla imenuje se likvidovanje.
Likvidovati se ima na podlagi likvidacijskih knjig in gledati je pri tem, da so izpolnjeni vsi oni pogoji, kojih izpolnitev se zahteva po obče veljavnih predpisih ali pa posebej še v magistratskih naukazih ali plačilnih nalogih. Kadar se likvidu-jejo stalne plače istega naslova ali podnaslova, zbrati je vse pobotnice pod jednim seznamkom; tu se izkaže vsota, katero blagajnica za vse skupaj ob jednem izplača. Pri vseh občasnih plačah, pri katerih utegnejo biti odtegljeji, vporabljati je plačilne pole.
Vsako izvršitev likvidovanja je ob kratkem zaznamovati na dotičnem kraju v likvidacijski knjigi. Likvidovati smejo vsi knjigovodski uradniki, samo da uradnik ne likviduje potrjilnih listin o onih plačah, katere vpisuje v knjigi, katero sam vodi.
§• 10.
Občevanje s strankami.
Stranka, ki želi denar oddati, ali pa prejeti pri blagajnici, oglasiti se mora poprej v knjigo-
vedskem uradu, kjer se ji pregledajo plačilni dokumenti in likviduje plačilo. Se ve. da to za davke, s kojim vknjiževanjem se ne peča mestno knjigovodstvo, ne velja.
Stranke, katere denar prejemajo, dokazati imajo pravico do tega vedno na podlagi dokumentov, kakor: dekret, obvestilo, plačilna pola, sodiščni odlokitd.
Če pa se stranki sploh ni vročilo nobenega takega lista, likvidovati se sme le tedaj, kadar ni dvojbe, da je identična z ono stranko, katera se imenuje v magistratskem naukazu.
Po dovršeni likvidaciji napoti se stranka v blagajnice. Strogo prepovedano je strankam dajati pojasnil, katera bi se utegnila zlorabiti.
V slučaju, da se stranka za prejem naukaza-nega troska celo leto ni oglasila, zabraniti ji je likvidovanje in sme se ta trosek še le likvidovati, kadar je došel o njem nov magistratni na-ukaz. za katerega ima prositi stranka.
§. 11.
Občasna plačila.
Vsako izplačilo, ki se ima izvršiti pri mestni blagajnici, kriti mora pismen naukaz magistrata.
Plačila, katera se v gotovih rokih ponavljajo (stalne plače, pokojnine itd.) ne nakazujejo se pri vsakem plačilnem roku posebej, ampak z jednim ves čas in ves znesek pristojbine obsegajočim nakazilom. katero se priloži prvemu plačilnemu roku ter služi toliko časa za varstvo vseh sledečih izplačil, dokler se ne prekliče. Za taka občasno po-vračajoča se izplačila izdelava likvidatura posebne plačilne pole ali knjižice, v katerih se zaznamujejo plačila in kakikratni odtegljeji. Glej §. 9.
§• 12.
Nedostatna dokazila.
Ako se likvidatorju pri pregledovanju sprejemnice ali troškovne pobotnice pri njih primerjanju z nakazilom in glavno knjigo proti pristnosti ali verjetnosti tega plačilnega dokazila vriva kak pomislek, odreče naj jednostavno likvidacijo in zapiše na sprejemnico ali pobotnico besedo „pomanjkljivo“ ; vzrok zabranjene likvidacije pove se stranki le takrat, če je očividno, da ima stranka pravico prejeti dotične novce.
§• 13.
Odtegljeji, prepovedi.
Ako ima kaka pristojbina odtegljeje, odračuni naj te likvidator na dotičnih dokazilih od pristojbine, ostali znesek pristojbine, kateri se ima izplačati stranki, pa zaznamuje jasno na pobotnici. Prepovedi na stalne plače, mirovnine, zaslužek itd. likvidujejo in izplačujejo se na posebne pobotnice. Prepovedniku sme se njemu pripadajoči odtegljej še le potem likvidovati in izplačati, če je plača, oziroma naukazana vsota likvidna.
Prepovedi in eksekutivni odloki, potrjeni od mestnega magistrata in izročeni knjigovodstvu, vpišejo naj se jasno in natančno v likvidacijski knjigi na dotičnem računu.
§. 14.
Odprava strank.
Ako so plačilna dokazila v rodu. naj likvidu-joči uradnik v protipisu ali pobotnici novčno vsoto oklene s črto, pridene datum likvidacije, podpiše svoje ime in pritisne likvidacijski pečat.
§• 15.
Shranjevanje likvidacijskih knjig,.
Likvidacijske knjige se varno shranjujejo in gledati je na to. da ne pridejo osebam v roke. ki nimajo pravice jih uporabljati.
§• 16.
Predpisi.
Predpise in plačilne naloge, katere je vročiti strankam, izdelujejo knjigovodski uradniki in se to delo razdeli po potrebi med vse uradnike, ozirajoč se na drugi posel, katerega ima v istem času izgotoviti jeden ali drugi uradnik.
Pri izdelovanju predpisov treba je vse pozornosti: zato skrbi knjigovodja, da se preračuni vsak predpis dvakrat, primerja z vpisom v dotični knjigi in potem stoprv odpošlje stranki.
§• 17.
Izkazi o zaostankih.
Knjigovodstvo naj skrbi, da se vrše vplačila v mestno blagajnico kar najtočneje, da se prepreči število zaostankov; najmanje štirikrat v letu pa naj predloži mestnemu magistratu izkaz o zaostankih, da določi on. kako je postopati nasproti lenim plačnikom.
Glede izkazovanja zaostankov pri najemninah ravnati seje po za to posebej izdanih magistratskih ukazih.
§. 18.
Cenznrovanje dnevnikov.
Oenzurovanje dnevnikov in njih prilog vrši se po obče veljavnih načelih računstva. Pospešuje se to delo tako, da jo vsak dnevnik koncem meseca, v katerem se dostavi mestnemu knjigovodstvu, cenzurovan; koncem naslednjega meseca pa tudi že revidiran in superrevidiran.
§. 19.
Adj usto vanj e računov.
Vsi računi pregledajo se natančno in pazi se na to, da so zaračunjeni zneski utemeljeni po pogodbah in primernih cenah, če teh pogodba posebej ne določuje, in da so zaračunjeni troški povsem opravičeni. Končno za plačo določena svota se napiše jasno na dotični račun v številkah in besedah, kjer tudi dostavi, pod katerimi pogoji in kako naj se pri blagajnici izvrši plačilo in kako
njegovo zaračunanje. Jednakim načinom postopati je tudi pri onih računih, kojih polagatelji imajo v mestno blagajnice kak znesek vplačati.
§• 20.
Letni zaključek.
31. decembra vsakega leta zaključijo se vse knjige razven glavne knjige v drugem oddelku. Na podlagi likvidacijskih knjig napravi se prometni Uz. J. letni račun (uzorec J), kateri izkaže na posameznih naslovih, podnaslovih in rubrikah dohodke in troske od 1. januvarija do konca decembra in pa začetne in končne zaostanke.
Prometni letni račun ima predalci za „račun za prejšnje leto“ in „tekoči račun“ in pridejati mu je bilanco aktivov in pasivov.
§• 21.
Jtačunski zaključek.
Koncem februvarija vsakega leta zaključi se računska doba za prešlo upravno leto. Napravi se prometni račun za prva dva. meseca tekočega leta, kateri ima tudi predalci za „tekoči račun“ in „račun za prejšnje leto“.
V zvezi tega in pa vseletnega lanskega prometnega računa napravi se računski zaključek Uz. K. (uzorec K) za upravno lansko leto tako, da se združijo zneski iz „tekočega računa“ lanskega leta in iz „računa za prejšnje leto“ iz izkaza za ravno prešla dva meseca. Dobljene vsote primerijo se proračunu, diferencije se opravičijo.
Prometni letni računi in računski zaključki predložijo se skrajno do 31. marcija po magistratu občinskemu svetu.
Ko se je napravil računski zaključek, zaključi se glavna knjiga v drugem oddelku.
§. 22.
Nadzorovanje računov.
Na podlagi vseh potrebnih izkazov in drugih pripomočkov ima mestno knjigovodstvo pravico in dolžnost proučiti vse za mestno občino oddane račune. To proučenje privede je v dotiko z računo-dajalcem in drugimi administrativnimi uradi občine. Knjigovodstvo je odgovorno za vsako škodo, katero bi imela trpeti mestna občina vsled nepravilno ali napačno sestavljenih računov, zato naj vrača nedostatne, pomanjkljive ali napačno sestavljene račune po magistratu računodajalcem v popravo in jih popravljene stoprav likvidira.
Kot administrativni pomožni urad pa ima knjigovodstvo pravico od drugih administrativnih uradov občinskih zahtevati pojasnil, če se mu uri-vajo pri proučevanju kakega računa pomisleki o istinitosti zaračunjenih vsot.
0 nedostatnih pojasnilih in pa o vsakem slučaju, kjer je knjigovodstvo opazilo, da se je vršilo nakazilo preko dovoljenega kredita, ali da se ravna pri kakem mestnem uradu prepotrošno z občinskimi novci, poročati ima knjigovodja v seji magistrat-nega gremija.
8- 23.
Izročevanje aktov in knjig.
Vpogled v akte in knjige dovoljen je občinskim svetnikom in mestnim konccptnim uradnikom; drugim mestnim uradnikom pa le z dovoljenjem knjigovodje pod nadzorstvom jednega knjigovodskega uradnika.
§. 24.
Dolžnosti uradnikov.
Vsak knjigovodski uradnik je obvezan vsled svoje službene prisege na marljivo in vestno izvrševanje njemu oddeljenega posla; knjigovodja naj gleda na to, da so knjigovodske knjige v čistem stanju in da je ves knjigovodski posel pregleden in lahko umeven.
§• 25.
Prijava odsotnosti iz urada.
Oe je katerikoli knjigovodski uradnik zadržan priti v urad, mora to takoj naznaniti knjigovodji ali njegovemu namestniku.
§. 26.
Uradne ure.
['radne ure v mestnem knjigovodstvu so od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne, v nedeljah in v praznikih pa samo od 9. do 12. dopoldne. V odpravo strank odmeriti je dopoldanske ure in popoldne uro od 3. do 4.
Vsak uradnik je zavezan v uradu tudi izven uradnih ur delovati, ako je potreba.
§• 27.
Čuvanje uradne tajnosti.
Izven urada je knjigovodskim uradnikom prepovedan vsak razgovor o uradnih predmetih; sploh pa je uradno tajnost strogo varovati.
§• 28.
Vedenje v uradu in s strankami.
Med seboj naj se vedejo knjigovodski uradniki spoštljivo in složno, proti strankam pa naj bodo spodobni in previdni ter jim dajejo radovoljno pojasnil. v kolikor to uradni propisi dopuščajo.
§• 29.
Knjigovodski prostori.
Knjigovodski prostori morajo biti vedno snažni in naj knjigovodja gleda na to, da se tam nahaja potrebni red.
Sodelovanje knjigovodskih uradnikov pri škontrovanju mestne blagnjnioe in pregled operata.
Knjigovodski uradniki obvezani so pri škon-trovanjn mestne blagajnice sodelovati.
Opcrat je dati potom magistrata knjigovodstvu v pregled. Le-to poroča potem magistratu, je-li našlo operat brez pogreška ali ne.

Hfttiinila Klein in Kovać v Ljubljani.