KACA2ZA T OOIDVOR GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE ® ŠT. 3. @ 10. JANUARJA 1958. 0 LETO XVII. © CENA 20 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! min Jinmumfl l|l|■|l 1 iiMM—mmiMriMf Novoletne želje V novoletnih dneh sicer ni bilo kakih posebnih mednarodnih dogodkov, vendar so bili ti dnevi posebno pomembni za vse človeštvo. Novoletne Čestitke, poslanice in želje številnih državnikov in političnih voditeljev so nas opogumile in tudi opozorile na marsikaj, kar nas bo v tem letu srečevalo in skrbelo. S temi poslanicami in čestitkami je človeštvo dobilo nekaj jasnih perspektiv: tole imamo, tega nimamo, tole nas vleče nazaj in tole naprej. »Skrb o tem,« je dejal v novoletni poslanici tovariš Tito, »kaj bo prinesla prihodnost, prevzema zdaj ves svet in mislim, da se narodi po pravici boje za svojo usodo, kajti novo strašilo vojne plava nad človeštvom in mu grozi, da ga uniči. Nova atomska doba in prve napovedi o vdoru človeka v vesolje so, namesto da bi navdale ljudi z brezmejno radostjo in ponosom spričo zmage človeka nad naravo in veličastne perspektive, ki se mu s tem odpira, povzročile, da se morajo ljudje bati teh rispehov človeškega razuma, ker mislijo, da jih bodo uporabljali kot sredstvo zastraševanja in kot vojna sredstva, ki bi lahko spremenila svet v razvaline in privedla do najstrašnejše katastrofe.« Razumljivo je lahko, da nas vse to zaskrbljuje, kajti človeštvo se je res znašlo pred temi problemi, ki v nas povzročajo strah, nezaupanje in nemir. In zato je spet razumljivo, da: je ves svet s tako radostjo sprejel in pozdravil novoletno poslanico tovariša Tita. »Drži, da so zdaj mnogi mednarodni sporni problemi tako zamotani, da je zelo težko reči, da bi jih v celoti uredili. Treba pa je iskati možnost ureditve za vsak problem posebej. Naj izpričajo dobro voljo in začno razgovore za ureditev vsaj najmanj pomembnih problemov, pa bo tudi to že nekaj. Potem pa bi lahko začeM polagoma obravnavati važnejša vprašanja. Tako bi dobil svet perspektivo in hladno vojno bi potisnili ob stran, ker pomeni stalno nevarnost, ki bi utegnila privesti do svetovne vojne. Če bi ravnali takOi bi nastala doba aktivne koeksistence, ki je realna pot k ohranitvi miru na svetu. Zidaj je na svetu že malo ljudi, ki se lahko smejejo takšni poti in jo podcenjujejo, ogromna večina človeštva pa to idejo sprejema. Precej je odgovornih ljudi, ki že priznavajo njeno 'vrednost, ki pa si zamišljajo koeksistenco v senci močnega oboroževanja. To pa je nesmisel, kajti aktivne koeksistence ni moč vzpostaviti samo začasno, aktivna koeksistenca predvideva razorožitev in prepoved atomskega orožja. Drugače povedano, aktivna koeksistenca odklanja silo vojne kot sredstva za obračunavanje, namesto tega pa predvideva ustvarjalno miroljubno tekmovanje v gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugem oziru med državami z različnimi družbenimi sistemi.« Res, vse velike ideje — tako nas uči zgodovina — ki so s svojo pomembnostjo, pravočasnostjo in nujno potrebnostjo predvidevale in ocenjevale politično in družbeno gibanje, so vedno postale materialna sila milijonov ljudi. Danes, ko se je ves svet znašel pred strašno odločitvijo: miren razvoj, sodelovanje in koeksistenca ali popolno uničenje človeškega rodu — je tudi ideja o aktivni koeksistenci, o sporazumevanju in postopnem pomirjevanju postala materialna sila človeštva. Predlogi in stališča, o katerih je tovariš Tito govoril v novoletni poslanici narodom Jugoslavije, so zato, ker narodi že leta in, leta poznajo našo miroljubno in načelno zunanjo politiko, naleteli po vsem svetu na odprta srca. »Če imamo pred očmi vse to«« je dejal tovariš Tito, »vidimo, da je edini izhod iz sedanjega položaja miroljubna koeksistenca med državami in narodi z različnimi družbenimi! sistemi. Jugoslavija se je v minulem, 1957 letu vztrajno in dosledno borila za zmago teh idej, za miroljubno mednarodno sodelovanje na enakopravnih temeljih, za pomoč nerazvitim deželam, za likvidacijo kolonialnega sistema, za nevmešavanje v notranje zadeve drugih dežel — kajti vsak narod ima pravico, da se sam upravlja, da sam ustvarja svoj notranji sistem in življenje tako, kakor mu najbolj ustreza. Ml smo se tudi v minulem letu zavzeli in se bomo tudi v prihodnje zavzemali za to, da bi čimprej prišlo do postopne razorožitve in do prepovedi atomskih vojnih sredstev. Jugoslavija tudi v praksi uveljavlja načelo sodelovanja s sleherno deželo, ne glede na družbeni sistem, in takšno politiko bo ohranila tudi v prihodnje.« OB SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE ZA SLOVENIJO V prostorih Doma sindikatov je bila v ponedeljek, dne 30. decembra 1957 pod predsedstvom tovariša Janka Rudolfa seja predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Člani predsedstva so razpravljali o bistvenih značilnostih novih zakonov, ki jih je na decembrskih plenarnih zasedanjih sprejela Zvezna ljudska skupščina, o značilnostih letošnjega družbenega plana, razen tega pa je predsedstvo sprejelo tudi osnutek proračuna Republiškega sveta za leto 1958. Osnutek bo predložen v razpravo in sklepanje letošnjemu III. rednemu občnemu zboru Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. VSEM NAŠIM BRALCEM, NAROČNIKOM, ZAUPNIKOM IN POVERJENIKOM, PODJETJEM X IN USTANOVAM, J ki so nam že nakazali naročnino za L 1958, # se prav lepo zahvaljujemo, vendar pa po- ® novno javljamo, da je naročnina glede na ® stroške tiska in večji obseg našega lista @ v letu 1958 mesečno 80 dinarjev, odnosno 9 četrtletno 240 dinarjev, kar naj naslovniki © blagohotno upoštevajo. • V zvezi z razpravo o bistvenih značilnostih novih zakonov in družbenega plana za leto 1958 so se. člani predsedstva najdlje zadržali ob načinu nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. To je tudj povsem razumljivo, kajti pravilen način nagrajevanja, pravilno določanje norme in premije so izredno važna spodbuda za povečanje proizvodnje in storilnosti in važen činitelj za pravilno nagrajevanje po vloženem delu in doseženih uspehih. V novem sistemu delitve dohodka in oblikovanja zaslužkov dobivajo namreč norme in seveda tudi premije še nove značilnosti. Odslej norme niso več element razdelitve sredstev med podjetjem in skupnostjo, temveč so v resnici glavni element za pravilno notranjo porazdelitev ustvarjenih sredstev, namenjenih za zaslužke. Nov značaj norm in prav tako premij pa povečuje odgovornost tehničnega aparata, organov upravljanja in vsega kolektivi, da so ta merila za delitev zaslužkov res pravilno določena. Nerealne norme in premije lahko kvarno vplivajo na razpoloženje v kolektivu, lahko izmaličijo socialistična načela nagrajevanja po vloženem delu in tako povzroče določen zastoj v rasti proizvodnje in storilnosti. Ze doslej smo lahko opazili v številnih podjetjih določene slabosti v nagrajevanju po učinku. Ponekod so na primer normirali razmeroma malo del (v živilski industriji in sicer v mesni, sadni in alkoholni industriji so lani do avgusta na primer izplačali od vseh delovnih ur le 21.2% po učinku. Delo po učinku je torej celo rahlo upadlo). Marsikje niso obračunavali presežkov ali pa so jih obračunavali sorazmerno na vse delavce (Klavnica Ljubljana), norme neprestano spreminjali itd. Takšni postopki so seveda škodoval; nagrajevanju po učinku. Se večje nerodnosti pa lahko opazimo pri premiranju. Ponekod so premirali izredno v širino, drugod pa so delili premije samo redkim posameznikom. Kjer so razdeljevali premije na vse delavce, je premijski sistem izgubljal svoj smisel. Drugod pa, kjer so premirali samo nekaj ljudi v. podjetju, navadno na vodilnih delovnih mestilj oziroma samo uslužbence za) stvari, ki spadajo v redno delovno dolžnost (za ažurnost, pravočasno odvajanje družbenega prispevka, pravočasno pošiljanje podatkov Narodni ban- Z azijsko-afriške konference v Kairu: zastopnica Egipta Aida Fahmi pije kavo, medtem ko zastopnica Ghane Mediaho Poku čita svoje beležke. (Na sliki spodaj.) k; itd.), so tako posameznikom dodeljevali visoke dodatne plače, seveda pod plaščem premij. Prav zavoljo tega, ker je izplačevanje premij v posameznih gospodarskih organizacijah neurejeno, ker so premije izredno visoke in niso utemeljene z uspeh; (bolje organizirana proizvodnja, prihranek surovin, materiala itd.), ker so marsikje merila nerealna itd., je Zvezni izvršni svet te dni izpopolnil uredbo o plačah. Določil je, da morejo v takih primerih zbori proizvajalcev občinskih ljudskih odborov zahtevati od gospodarske organizacije, naj delavski svet ponovno prouči pravilnik o premijah in premije, obračunane po premijskih osnovah. Zbori proizvajalcev morejo prav tako naročiti, naj delavski svet naknadno spremeni pravilnik o premijah, če ugotovi, da so bile premijske osnove postavljene previsoko, oziroma če premijske osnove niso v skladu z dejstvi, ki sd določena s predpisi. Kot rečeno, smo lahko v načinu nagrajevanja že doslej opazili te in še druge slabosti. Verjetno pa je, da bodo v posameznih podjetjih sedaj celo poizkušali ukiniti delo po normi, če ne bodo ustvarjali dovolj sredstev, da bi lahko izplačevali visoke premije in izdatke za delo po normah, ki so ponekod nerealno določene. Takšni postopki bi bili seveda hudft, hudo zgrešeni, saj bi lahko povzročili določen zastoj v rasti proizvodnje in storilnosti. Prav zato je predsedstvo Republiškega sveta sklenilo priporočiti organom upravljanja, da ne omejujejo izplačil po učinku, temveč naj raje omeje druga izplačila, ker bi v nasprotnem primeru vsak tak postopek škodoval izpolnjevanju plana. Dolžnost sindikalnih organizacij bo torej poslej vsekakor, da bodo analizirale razloge, če se bodo kje odločili za tako zgrešene postopke ter terjali od tehničnih vodstev in organov upravljanja-, da prouče, kaj je bilo doslej v nagrajevanju slabega, ter zahtevajo od njih, da se zavzamejo za še večji razmah de’ v normi in akordu. Ce hočeš smučati, moraš kljub januarju št vedno visoko v gore. To je prizadelo tudi naše tekmovalce, ki zaradi pomanjkanja snega niso mogli trenirati, "icer pa tudi v drugih državah, na primer v Avstriji, kjer bo kmalu svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah,. tožijo, da imajo premalo snega, — Mi v dolini, posebno pa otroci, ki so žc zelo nestrpni, pa bomo še morali počakati nekaj časa na belo odejo. OB OBČNIH ZBORIH GTR0K0VNIH SINDIKATOV Različne, vendar skupna vprašanja Zadnje dni decembra (n prve dni januarja so bili občni zbori strokovnih sindikatov; trgov-sko-gostinskih in grafičnih delavcev, rudarjev in metalurgov, sindikata gradbenih, živilskih in lesnih delavcev in zborovali so učitelji in profesorji strokovnih šol Slovenije. V kratkem sestavku je težko oceniti potek, in zelo plodno razpravo na občnih zborih sindikatov tako različnih strok. Vsi imajo namreč pred seboj različna in vendar skupna pereča vprašanja. Za občne zbore vseh teh strokovnih sindikatov je mogoče reči, da so vsak s svojega zornega kota bolj ali manj kritično ocenili delo organizacij v minulem letu. Prav tako kot smo lahko opazili na občnih zborih sindikalnih organizacij v podjetjih in na občnih »borih občinskih sindikalnih svetov, so tudi na teh občnih zborih delegati bolj temeljito kot prejšnja leta presojali posamezna socialna, gospodarska in druga vprašanja. Delegati so predvsem vse stvari presojali dokaj kritično, vendar z iskrenega stališča in ob tem tudi izrekali pripombe na račun posameznih pojavov in ukrepov. Res je bilo sem ali tja moč tudi čuti kritiko, iz katere se, je dalo razbrati, da posamezniki branijo interese proizvajalcev znotraj gospodarske organizacije in poskušajo presojati ukrepe v dobršni meri z gospodarskih interesov proizvajalcev in ne tudi s stališč proizvajalcev in potrošnikov obenem. To je seveda napak, kajti sindikati se morajo postaviti predvsem na stališče delavca kot potrošnika in svoje gospodarske akcije razvijati s tega področia. čeprav so te stvari bile opazne le ponekod, jih vendarle velja omeniti. Skoraj' na vseh teh občnih zborih pa je v dobršni meri prevladovalo obravnavanje tistih vprašanj (predvsem strokovnih), ki teže delavca v posameznih strokah. Res so povsod delegati govorili o komunalnem sistemu, položaju podjetij v komuni, o preskrbi, stanovanjski graditvi v okviru občine itd.,, vendar je bilo vseh teh obravnav, lahko rečemo, premalo. Sindikati so namreč zelo odločilni činitelj za uveljavljanje vpliva delavcev pri odrejanju gospodarskih vprašanj v komuni ;n s tega zorišJ-ga kota so bile razprave skorajda prešibke. Marsikaj je namreč moč urediti in izboljšati v okviru komune, saj delavci tamkaj ustvarjajo materialne dobrine in zbor proizvajalcev občine lahko odločilno vpliva, da se na področju Komune drugače urejajo vprašanja s področja stanovanjske "7:-- " "■:' Zadnje dni decembra in te dni v januarju je bilo zelo plodovito dele naše republiške skupščine. Dne 30. decembra sta oba zbora skupščine med drugim sprejela Zakon o pristojnostih ljudskih odborov. Občinski ljudski odbori so s tem zakonom dobili še več pristojnosti, sedaj pa je važno, da bodo znale občine te pristojnosti tudi uresničevati. — Gospodarska odbora republiške Ljudske skupščine pa sta dne 4. januarja začela razpravljati o predlogu družbenega plana gospodarskegs razvoja Ljudske republike Slovenije od leta 1957 do 1961. Predlog družbenega plana gospodarskega razvoja Ljudske republike Sloveniji, za čas od let, 1957 do 1961 upošteva načela, uveljavljena v družbenem pianu gospodarskega razvoja Jugoslavije za to obdobje. Družb mi brutto proizvod in narodni dohodek bosta v teh letih naraščala povprečneža 8 odstotkov letno. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 47 odstotkov, kmetijska pa za 61 odstotkov. Čeprav bo največji del brutto proizvoda v bodoče odpadel na industrijo, se bo vendar sorazmerno hitreje razvijala, ker bomo potrošili z.a razvoj kmetijstva več sredstev, posebej potrošili več sredstev za razvoj socialističnega sektorja kmetijstva, za izboljšano kmetijsko tehniko itd. V kmetijstvu naj bi se narodni dohodek povečal v teh petih letih v socialističnem sektorju od 1.7 na 6.9 milijarde dinarjev, v zasebnem sektorju pa od 28.9 na 40.9 milijarde dinarjev, tako da se bo delež socialističnega sektorja dvignil od 6 odstotkov na 14.5 odstotka. Delež negospodarskih investicij pa naj bj se v okviru celotnih investicij povečal od 18.5 odstotka na 24 odstotkov. Zato da bi izpolnili predvidevanja perspektivnega družbenega piana Slovenije, pa bo seveda treba posvetiti vso pozornost rasti produktivnosti Ob boljši in enako-ti ernejši preskrbi z energijo in reprodukcijskim materiale in ol boljši opremljenosti bomo dosegli hitrejšo rast storilnosti dela, pri čemer bo ime',t važno vlogo tudi povečana cainteresiranost neposrednih proizvajalcev, ki jo zagotavlja nov si sten delitve dohodka. Spodbudnejši način nagrajevanja pa bo vplival tudi na boljše gospodarjenje, na smotrnejšo organizacijo deU. in večje zanimanje za zboljšanje strokovnostL m # 0 © m graditve, preskrbe, zdravstvena službe itd. Kot rečeno, nam prostor ne dopušča, da bi obširneje obravnavali problematiko, ki jo je obravnaval vsak občni zbor teh strokovnih sindikatov in zato bomo le v bežnih obrisih omenili vprašanja, ki so bila središče pozornosti. Rudarji in metalurgi so na svojem občnem zboru razpravljali o vprašanju plafoniranih cen premoga in o premijskem sistemu. Osnove za premije so bile,ponekod za enaka dtua zelo različne in zato so bile marsikje le oblika dodatne plače. Lesni jn gozdni delavci so posvetili mnogo pozornosti neurejenemu tržišču lesa in menijo, da bi morali cene lesu čimprej sprostiti. Prav tako pa so odprli mnogo vprašanj in zavzeli svoja stališča na področju organizacije proizvodnje, vzgoje strokovnih kadrov, plačnega sistema in obnove zaostalih obratov. Učitelj; in profesorji strokovnih šol so raznravlial; o pomanjkanju učnega kadra, saj v šolah prevladujejo večidel honorarni predavatelji. Po njihovem bi morali osnovati poseben center za dopolnilno , izobrazbo učnih moči ali pa pri Zavodu za proučevanje šolstva osnovati v ta namen poseben oddelek. Grafični delavci so govorili o obnov; zastarelih naprav v tiskarnah in • seveda o strokovni vzgoji, kajti to sta najbolj pereči vprašanji v tej stroki. Trgovsko-gostinski in turistični delavci so kritično spregovorili o nagrajevanju v trgovskih podjetjih, razen tega pa so šp veliko razpravljali o delavskem upravljanju in komunalnem sistemu. Gradbeni delavci so na svojem občnem zboru razprav .j ali o pomankljivostih, ki ovirajo hitrejši razvoj te panoge m v določeni meri zavirajo hitrejšo stanovanjsko gradnjo. Veliko govorili o razmerah gradbenih delavcev, ki stanujejo v barakah in provizorijih. katere morajo rušiti, premalo pa je sredstev za gradnjo stalnih samskih in družinskih domov. Na e ličnem zboru sindikata živilskih in tobačnih delavcev so razpravljali prav tako ostro-' kovni vzgoji. Prav v tej panogi je namreč še premalo strokovno usposobljenih delavcev in zaradi tega ter zastarelih naprav trpi naše gospodarstvo določeno škodo, ker se še ne približujemo glede meljave In izkoriščanja žit drugim naprednim deželam. 12 KOČEVJA' c —^ ZA VEČJO DRUŽBENO POLITIČNO AKTIVNOST MLADIH DELAVCEV POMEMBNA POSVETOVANJA Družbeno-politična aktivnost delavske mladine je v zadnjem letu v marsičem napredovala. Aktivno delo v delavskem upravljanju, reševanje problemov proizvodnje, strokovne vzgoje, življenjskih pogojev in še druga vprašanja so bila predmet aktivnosti mladih delavcev. Čas pa prinaša vedno nova dejanja in bogati našo prakso na osnovi prehojene poti. VI. kongres LM Slovenije v Celju je jasno opredelil vlogo mladih delavcev v prizadevanjih za povečanje proizvodnje in naš splošni družbeni napredek. Nove naloge odpira tudi naš gospodarski načrt za tekoče leto in petletni načrt, ki je bil nedavno sprejet v Zvezni ljudski skupščini. Novi zakoni,,ki so odraz stopnje našega razvoja, zahtevajo aktivno delo in prizadevanje mladih proizvajalcev. Nadvse pomieimbno področje aktivnosti pomenijo tudi zaključki zadnjega plenuma CK ZKS, kjer je bila jasno opredeljena vloga delavcev v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema. VI. kongres LM Jugoslavije, ki bo konec januarja, pa bo odprl mladim delavcem še širše področje dejavnosti. Končno ne smemo pozabiti, da se v teh dneh pričenjajo priprave na volitve v Zvezno in republiške ljudske skupščine, katerim bo v mesecu aprilu sledil' VII. kongre Zveze komunistov Jugoslavije. Tako obsežne naloge so torej sestavni del aktivnosti mladih delavcev. Vso to obsežno problematiko ' bodb obravnavala posvetovanja mladih delavcev po strokah, ki jih na iniciativo in ob neposredni podpori CK LMS organizirajo nekatere organizacije LM v podjetjih. Mladi čevljarji in usnjarji se bodo zbrali 19. januarja v »Planiki« v Kranju, gradbinci pa v Celju v znanem podjetju »Beton«. V papirnici Radeče pripravljajo posvetovanje mladih delavcev kemične industrije, kovinarji in metalurgi se bodo srečali v TAM v Mariboru, rudarji v Velenju, tekstilci v Kranju, kjer pripravlja .posvetovanje Tiskanina, delavci v lesni industriji in gozdarstvu pa se bodo zbrali v tovarni »Stol« v Duplici pri Kamniku. V mesecu februarju se bodo sestali tudi mladi delavci zaposleni v kmetijstvu. V pripravah sodelujejo v podjetjih tudi delavski sveti, organizacije ZK, tehnična vodstva, zlasti pomembna pa bo pomoč sindikalnih organizacij. Na konferencah mladih delavcev v podjetjih bodo razpravljali o vseh važnejših problemih podjetja in občine, si izdelali svoj delovni načrt, predvsem pa poskrbeli za sprejem mladih delavcev v ZK. Posvetovanj po strokah se bodo, poleg članov mladinskih vodstev udeležili tudi člani delavskih svetov, mladi odborniki LO, mladi inženirji in tehniki ter drugi, kar bo pripomoglo k globlji obdelavi obravnavanih problemov. Razgibana dejavnost v kolektivih bo nedvomno pripomogla k večji aktivnosti mladih delavcev v proizvodnji, navezala jih bo na komune in združila prizadevanja vseh, ki delajo z mladino. Dobre priprave v kolektivih bodo torej pogoj za uspešno izvedbo predvidenih posvetovanj. Republiškim posvetovanjem bo ponovno sledila večja praktična aktivnost mladih delavcev, ki bo neposredno vezana na VII. kongres ZK Jugoslavije. Marijan Božič STANOVANJSKI SKLAD OBČINE RUSE znaša natanko 127 milijonov 848.494 dinarjev. Od tega je upravni odbor sklada razdelil zasebnikom dobrih 16 milijonov dinarjev kredita za zidanje stanovanjskih hiš, podjetjem pa 50 milijonov, občina sama gradi za 57 milijonov, ustanove pa so vzele za dobrih pet milijonov dinarjev kredita. — G. G. PROSLAVA DNEVA JLA v Tovarni dekorativnih tkanin je bila nadvse dobro obiskana. Proslavo je priredila sindikalna podružnica. Tudi na novoletno jelko so se v tej tovarni skrbno pripravili. — A. Z. PTUJSKA SVOBODA že izpolnjuje sklepe nedavnega občnega zbora. Na prvi seji so se konstituirali in je bil za predsednika izvoljen J. Vrbnjak. Na tej seji so tudi sklenili, da bodo priredili za člane Svobode brezplačen koncert, na katerem bodo nastopile sekcije Svobode z izbranim programom. -o ŽELEZARNA STORE. — Na prvi seji izvršnega odbora sindikalne podružnice delavcev Železarne Store so imenovali komisije in odbore, ki so že doslej delovali pri sindikalni podružnici. Ze na prvi seji so se odločili, da bodo delali tako, da bo podružnica dosegla še večje uspehe kot doslej. — J. M. KOLEKTIV MLINOSTROJA IZ DOMŽAL — STUDE je V zadnjem času dosegal lepe uspehe. Pri tem pa so jih ovirali slabi in premajhni prostori. Zato bodo skušali čimprej dobiti svoje prostore. — Viktor Dragoš PREMALO DELAVCEV, ZENA IN MLADINE so v ptujski občini izvolili v zbor proizvajalcev. To so med drugim ugotovili na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Ptuju, na katerem je predsednik sindikalnega sveta govoril tudi o plačnem sistemu in potrjevanju tarifnih pravilnikov. Po živahni razpravi so sprejeli program dela. Ta ima 12 točk. Sindikalne organizacije naj bi v bodočem letu praktično pomagale krepiti in izpopolnjevati delavsko ter družbeno upravljanje. V podružnicah naj bi pridobivali nove naročnike za naše glasilo, tako da bi število naročnikov povečali od sedanjih 500 na 2000. V ŠTORAH, v dvorani gasilskega doma je bila pred dnevi izredna konferenca Zveze komunistov Železarne Store. Na konferenci je sekretar Občinskega komiteja ZKS Celje tovariš Florjan Pelko govoril o nekaterih aktualnih političnih dogodkih doma in v svetu. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE TOLMIN je v preteklem letu znašal blizu 40 milijonov dinarjev. Znesek je bil v celoti izkoriščen v obliki posojil gospodarskim organizacijam in zasebnikom za zidanje stanovanjskih hiš. ' V SOSTANJSKI OBČINI so lani s prostovoljnim delom, regulirali Pako do Saleka, zgradili nov stadion, igrišča v Velenju in cesto Šoštanj—Velenje. Letos bodo gradili v Šoštanju javno kopališče, urejali okolico stanovanjskih hiš, v Velenju uredili park in gradili telovadnico. — V. S. V ŠALEŠKI DOLINI so bili te dni občni zbori Socialistične zveze delovnega ljudstva. Najbolj obiskan zbor je bil v Šoštanju. Na občnem zboru v Šoštanju in Velenju so člani največ govorili o vzgoji mladine. Sklenili so, da bodo povabili v šolo za starše predvsem očete. Za šolsko mladino imajo že organiziranih 12 interesnih krožkov. — V. S. V GORIŠKEM OKRAJU, kjer so s pripravami že pričeli, bodo na spomladanskih volitvah izvolili 2 poslanca v Zvezno Skupščino in 9 v Republiško skupščino ter 1 poslanca v Zvezni zbor proizvajalcev in 5 v Republiški zbor proizvajalcev. NA PODROČJU GORIŠKEGA OKRAJA je bilo ob koncu 1957. leta 96 Svobod in prosvetnih društev, ki štejejo skupno 5458 članov. Od tega j$ 1392 mladincev. — j DELAVSKI ENOTNOST Glasilo sindikatov Slovenije, izdaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Časopisno - založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 3, poštni predal 284. — Telefon uredništva 32-538. uprave 30-04G, skupni za uredništvo in upravo 32-031. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. — List izhaja vsak petek. — Rokopisov ne vračamo. — Posamezna številka stane 20 din. — Naročnina y predplačilu je mesečna 80 din, četrtletna 24o din. polletna 460 la celoletna 900 din. Ce se plačuje za nazaj, teh popustov ni in se plača vsaka izlšla številka po 20 dinarjev. IZ KOČEVJA' Mi smo tarča Prva skupina članov delavskih |ivetov v šoli v Teharju Nedavni občni zbor siadikal-rue podružnice trgovskih delavcev in uslužbencev v Kočevju je bil dokaj živahen. Na njem so se člani pom Ti o stvareh, ki jih najbolj tež: Da smo delavci v trgovinah tarča javne kritike', menda ni treba še posebej naglašati. Naše delo je pač tako, da imamo stalen in neposreden stik s potrošniki in da se vse, ka.r koli je kaj hudega, bodi glede cen ali kakovosti blaga, vedno pre-, vrže na trgovino. Včasih je kritika upravičena, dostikrat pa tudi ne in ljudje kritizirajo že iz navade, ker pač mislijo, da OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CERKNICI Koristni predlog Komaj dve tretjini delegatov na obenem zboru — Kje so vzroki? — Stanovanja najbolj pereče vprašanje Skoraj v na pol prazni dvorani menze tovarne »Brest« v Cerknici je odmeval glas predsednika občinskega sindikalnega sveta. Poročal je o delu sveta. Sedel sem ob steni si zapisoval njegove - misli ter pogledoval prazne klopi in stole. Občni zbor je namreč obiskalo le dve tretjini delegatov. Kratkemu predsednikovemu poročilu je sledila razprava. In na dan je prišlo tisto vprašanje, kateremu se delegati niso mogli izogniti. Kje so vzroki, da ni sedaj tako živahne politične aktivnosti, kot je bila v teh krajih pred vojno? Nekaj več o tem nam je povedal predsednik občine. Poglejmo, kaj je bila cerkniška občina nekdaj, je dejal, in kaj je danes, Te tovarne, ki jih imamo, so si delavci zgradili s hudimi krvavimi žulji. Kadarkoli govorimo o naših podjetjih, se nenehno srečujemo s prihajanjem, in odhajanjem delavcev iz enega v drugo podjetje. Cerknica je bila med vojno zelo porušena. Po vojni so jo sicer obnavljali, toda veliko premalo. V občino so prihajali novi ljudje, ki so se zaposlili v tovarnah. Kje pa so dobili stanovanja? Znajti so se morali sami, poiskali so si košček stanovanjskega prostora pri kmetih. Ko so se vrnili po delu utrujeni domov, so morali pri svojem stanodajalcu pričet! »novo izmeno«. In. tako iz dneva v dan. Kdaj pa bo za te delavce bolje? Takrat, ko jim bodo v cerkniški občini dali stanovanja. Občina sama tega ne bo zmogla. Morda bi bilo prav, če bi se več podjetij skupno odločilo za gradnjo stanovanj. Premisliti bo treba, kaj je boljše: alj deliti morebitni dobiček, ali pa se temu denarju odpovedati na pr.*"- stano- vanj. Dokler pa bo v cerkniški občini toliko in toliko delavcev brez potrebnih stanovanj, bo delo z njimi v sindikalni organizaciji -nedvomno vedno bolj težavno. — Soseda, kakšno stanovanje ste našli? — Idealno! Popoln mir imam. je trgovina vsega kriva. Smo za konstruktivno in stvarno kritiko, za tako kritiko na počez pa nismo in se vedno upravičeno čutimo prizadete. Včasih naj bi poskusili tudi potrošniki vsaj za trenutek skočiti v našo kožo in bi se kmalu prepričali, , da le ni vse tako, kot so sprva mislili. To kaj kmalu spoznajo tudi sveti potrošnikov, ko se globlje spoznajo z našimi težavami- O vsem tem je bilo govora tudi na tem občnem zboru. Nedvomno je bilo v Kočevju precej storjenega, da bi bila trgovina bolje opremljena, nekaj poslovalnic je moderniziranih, predvsem pa smo poskrbeli za strokovno vzgojo tako, da s prevedbami ni bilio težav. Prav tako skrbimo za mlad trgovski naraščaj in se ni bati, da po izučitvi zanj ne bo mesta, saj trgovina tudi pri. nas še ni dovolj razvita. Med drugim so sklenili, da bodo ustanovili blagajno vzajemne pomoči, v katero bo plačeval vsak član najmanj jjo 20 din na mesec. . Z JESENIC UPOKOJENCI SI SELIJO ZAKURJEN PROSTOR ZA SESTAJANJE V občinskem društvu upokojencev na Jesenicah je včlanjenih nekaj nad 2000 upokojencev. Mnogi' so zelo dejavni v množičnih organizacijah. Pa tudi njihovo lastno društvo je zelo živahno. Upokojenci so se polet; sestajali v dveh letnih hišicah. Zal pa nimajo primernih zakurjenih prostorov, da bi se lahko sestajali tudi pozimi. Želeli b! si tekšne prostore, kjer bi imeli na razpolago časopise, knjige, šah in druge zabavne igre. Tu bi lahko prirejah tudi svoje društvene sestanke. — Z. NA JESENICAH IMAJO BOGATO STROKOVNO KNJIŽNICO, TODA ŽAL JE NEIZKORIŠČENA Jeseniški železarski kolektiv se lahko ponaša z eno izmed najbogatejših strokovnih knjižnic pri nas. Knjižnica razpolaga s preko 4.000 strokovnimi knjigami in več kot 40.000 revijami v domačem, angleškem, nemškem, ruskem, francoskem, italijanskem in - srbohrvatskem jeziku. Skoda le, da ostajajo zakladi te knjižnice neizkoriščeni Pred leti je bila knjižnica blizu železarne, potem pa se je Z OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA NA BLEDU PREDRAGO... Na Bledu so prehranski predmeti veliko dražji, kot pa drugje — Potrošniški sveti so premalo delavni — Obrt ni dovolj razvita morala, umakniti v oddaljepo Ruardovo graščino na Stari Savi. V teh prostorih knjižnice sploh ni mogoče pregledno urediti, tudi ni prostorov za branje, posojanje strokovnih knjig na dom pa je precej delikatna zadeva. Knjižničar si kljub temu prizadeva, da bi v teh dosti pretesnih prostorih količkaj primerno knjižnico uredil ter privabil bralce, vendar obisk iz dneva v dan pada. Razen tega grozd knjižnici še nova preselitev v še tesnejše prostore. Prav bi bilo, če bi Ruardovo graščino adaptirali, da bi dobil v njej prostor tehnični železarski muzej, muzej NOV, triglavski planinski muzej ter stalna razstava HTZ. V teh prostorih pa naj bi našla mesto tudi je- Trgovine s potrošniškimi in prehrambenimi predmeti so na Bledu dobro preskrbljene. Vprašanje pa je, zakaj_ je večina tega blaga v tem kraju precej dražja kot drugod. Tako so se vprašali na občnem zboru sindikalnega sveta na Bledu. Zato ni nič čudnega, so dalje menili, če trgovine poslujejo s tako visokim dobičkom, seveda na račun življenjske ravni. Prav bi bilo, če bi okrepili konkurenco med podjetji, s tem izboljšali preskrbo in znižali prodajne cene. Potrošniški sveti, ki So jiih ustanovili v trgovskih podjetjih, pa so premalo delovni. V bodoče pa bodo morale sindikalne organizacije veliko bolj, pomagati potrošniškim svetom. Preskrba s sadjem in brezalkoholnimi pijačami je bila letos na Bledu zelo slaba, medtem ko so bile cene alkoholnih pijač,precej visoke. Prav bi bilo, če bi podjetje »Vino Bled« vendarle že pričelo s proizvodnjo oziroma predelavo kokte, za kar imajo že dali časa odobren kredit. Na občnem zboru so tudj povedali. da je obrt v tei občini — | Težave zaradi zamud vlakov Kadar ima vlak zamudo, se pozna to tudi na pošti. De]0 se nagrmadi na kratek čas, včasih pa nastajajo potem tudi zamude pri dostavi pošte, ker ne ujamemo zvez po voznem' redu na primer za avtobuse itd. O vsem tem so govorili na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice okrajne pošte v Celju. Med drugim so tudi predlagali, naj bi dali pismonošem nepremočljivo obleko in obutev. Občnega zbora sta se udeležila tudi predsednik Teritorialnega odbora Slovenije tov. Ivan klošar im direktor podjetja za PTT promet trav- Jože Gerbec. O. I. še vedno premalo razvita. Zato obrtna dela tudi niso opravljena v določenem času. J- B. semiiiška strdkoma knjižnica, sa-veda Pa bi bilo treba izseliti dve stranki. Za te stvari bi se morali bolj zandimaiti organi delavskega upravljanja v jeseniški železarni kakor tudi sindikalna podružnica, DIT, klub mladih 'proizvajalcev in odgovorni'čini-lelji na občini, d,a bi bilo bogastvo železarske strokovna knjižnice dostopno vsakomur, ki se hoče še sam strokovno izobraziti. U.Ž. Podpora avtomobilizmu Na zadnji seji upravnega odbora Železarne v Štorah so med ostalim tudi sklenili dodeliti klubu Ljudske tehnike v Štorah enkratno pomoč v znesku sto tisoč dinarjev. Vodstvo Ljudske tehnike je sklenilo, da bo ta denar porabilo za popravilo avtp-mobiia. Potem bodo p-riredil-šoferski tečaj, za katerega kaže mladina v Štorah veliko zanimanje. (J. M.) m .TjA... ilfc SEBOJ S, J. KOČEVJE: Poslali ste kopijo dopisa. Taka reč vzbuja v uredništvih vedno bojazen, da bo stvar še kje drugje objavljena. Bodite drugič tako prijazni in obenem s kopiijo dopisa sporočite, kam ste kopijo še poslali, da bi nam prihranili trud ob listanju drugih časopisov, če ni morda dopis že kje drugje objavljen. Ce se zgodi, da objavo spregledamo ali da izide dopis naenkrat v dveh ali več časopisih, dopisa ne honoriramo. Glede pisanja o organizacijah pa: kratko in jedrnato brez dolgih načelnih uvodov. UROŠ, JESENICE — Pišete o neki letni občinski sindikalni konferenci, ki da je na Jesenicah že bila. Kolikor vemo, takrat, ko ste nam pisali, občnega zbora občinskega sindikalnega sveta še ni bilo. Morda je bilo kaj drugega? še o dveh Vaših dopisih se moramo pomeniti. Dopisa »stalna razstava Železarne Jesenice — pomembna kulturna ustanova« nismo dbjavili. Napak bi bilo, če bi objavili vest o isti stvari dvakrat ali trikrat iz istega kraja, ob tem pa zapostavljali dopise drugih bralcev. Verjamemo, da ste to pomotoma storili. Prav tako nismo objavili dopisa o izpolnitvi plana Jeseniške železarne. Nerodno bi bilo. če bi objavljali podatke o izpolnitvi plana v mesecu novembru, saj smo sedaj že v januarju. Krivi ste Vi in mi. Vi ste pam ga kasno poslali, mi pa, kot vidite, smo novoletno številko zaključili prej kot navadno in zato takrat, zadnjo uro, dopis ni prišel v poštev. Upamo, da nam boste drugič pravočasno poslali podobne podatke. V. Š. VELENJE: Veseli nas, da ste se oglasili. Vendar žal dopisa v celoti ne moremo objaviti, precej obširen je. V odstavku, kjer govorite o občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, ste našteli precej podatkov gospodarskega značaja. Bolj bi nas zanimalo, kakšne so bodoče naloge predsedstva, o čemer govorite zelo nasploh. No, mogoče boste drugič o tem kaj več pisali in seveda še o čem drugem. MARIJA H., RAVNE. ~ DO-pis o ravenski 'Svobodi je v tiskarni že precej časa, torej bo objavljen. Ob obilici gradiva nam je izostal. JOŽE D., PTUJ. — Kakor ste že sami opazili, smo VaS dopis občutno skrajšali. Res je, da ste dodobra razčlenili poročilo predsednika občinskega sindikalnega sveta, ki ga je imel na zadnjem občnem zboru. Kakor sami pravite, je bilo v poročilu marsikaj izpuščeno. Morda bi kazalo, da bi se v sestavku vprašali, (ali morda celo poiskali) zakaj niso odborniki razpravljali tudi o ostalih vprašanjih. Nas pa bi predvsem zanimalo, na kakšen način bodo sindikalne organizacije praktično pomagale pri razvijanju in krepitvi delavskega ter družbenega upravljanja in kako bodo pridobivale nove naročnike za naš list. Prav bi bilo, da nam ob drugi priložnosti o teh stvareh napišete kaj več. Jože M., Logatec. — Precej dolgo ste čakali na naš odgovor, saj ste nam pisali že ob koncu novembra lani. Medtem smo se zanimali glede vaše zadeve tudi v Logatcu, kjer so nam povedali, da z vašo delovno disciplino niso oill čisto zadovoljni in da so vam to že tudi irel povedali. Iz vašega dopisa samega pa se da razbrati, da so se v podjetju res potrudil: da bi vam Šli kolikor ’e mogoče na roko. Zato nuli vašega pisma nismo objavili. ZH DESET LET DELI NITI DINARJA Upokojenec in posestnik Jože Mohorič ter njegova žena Marija sta junija leta 1947 zvabila k sebi v Studence pri Mariboru takrat štirinajstletno dekle Marijo Lovrenčak iz Reginske Gorice pri Pristavi za pastirico. Obljubila sta ji, da jo bosta posvojila in da bosta prepisala nanjo še majhno hišico poleg njunega stalnega doma. Obljub pa nista izpolnila, marveč sta ji takoj po prihodu naložila vsa gospodinjska in po malem še vsa gospodarska dela na posestvu, ki obsega dva hektara obdelovalne zemlje in dve večji gozdni parceli. Na posestvu so povprečno gojili po tri glave goveje živine in po tri do štiri prašiče. Sam gospodar se ni ves čas nobenega fizičnega dela niti dotaknil. Dne 25. novembra lani pa sta zakon-' ca Marijo pognala od hiše in ji za vse njeno delo nista dala niti dinarja. Marija ves čas ni bila niti zavarovana pri zavodu za socialno zavarovanje, niti nima delovne knjižice, obleko pa je nosila le ponošeno, večinoma jo je dobila od sosedov, ki jim je orala polja ali opravila kake prevoze. Mohorič jo je celo nagnal, ko je hotela vzeti s seboj par sicer še dobrih, a že nošenih čevljev, ki si jih je na ta način prislužila, češ da si čevljev ni sama zaslužila, marveč ro jih zaslužile njegove krave. Vseh deset let ni imela niti dneva prostega, le dva dni je porabila za obisk svojih staršev. Vsa leta je bila le enkrat v kinu, da o gledališču niti ne govorim. Ko so sosedje le opozarjali Mohoriča, naj ne ravna tako z Marijo, jim je dejal, češ saj je omejena. Staršem pa, ko so ga vprašali, zakaj hčere ni domov na obisk, je dejal, da se Marija one zna voziti z vlakami. Marija je danes stara 24 let, je srednje visoke postave, tehta pa le 48 kg, kar kaže, da je bržčas tudi močno podhra-njena.t Tako nam je opisal vso zadevo tovariš Janko Rubin, delavec iz delavnic železniških vozil »Boris Kidrič« v Mar: boru ter prosil za pojasnilo, kako bi mogla Marija priti do svojih pravic. Njemu smo že pismeno odgovorili, naj vso zadevo prijavi Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje, da bo Mohorič kaznovan, ker Marije ni prijavil, istočasno naj ga prijavi Inšpektoratu J delo OLO Maribor, da bo Mariji priznana delovna doba, in pa Posredovalnici za delo, da bo dobila delovno knjižico, saj je Marija nima kakor tudi nima zdravstvene knjižice. Marija pa bo morala Mohoriča tožiti Okrajnemu sodišču v Mariboru, da bo dobila plačo za vsa ta leta in plačan dopust, ki ga ni izkoristila. Po zakonu ima pravico sicer le na plačo za dve leti za nazaj in na plačan dopust za zadnji dve leti, zahteve naj pa vse, da bo sodišče potem sam.o presodilo. Najmanj, kar lahko zahteva, je plača po 6000 dinarjev na mesec. Ker pa Mohorič že odprodaja posestvo, je treba istočasno z vložitvijo tožbe zahtevati tudi izvršbo za zavarovanje zakonitih pravic, da ne bo mogel več prodajati. Sicer pa se da hitro ugotoviti, kaj je Mohorič še imel, ko je pognal Marijo po desetih letih trdega dela na cesto. Ob vsem tem se človek začudeno vpraša, kako se more kaj takega dogajati pri nas. Mar tega niti Socialistična zveza niti ljudski odbor nista vedela? Seveda ne moremo nju dolžiti, da se je kaj takega primerilo, ker ■ se zavedamo tistega pregovora, ki pravi, kjer ni tožnika — ni sodnika. Vendar je zdaj, ko je stvar očita, čas, da poskrbita, da bo Marija prišla do svojih pravic in da ne bo doživela usode Cankarjevega hlapca Jerneja. In če je vse to res, ali je Mohorič še lahko član Socialistične zveze ali katere koli naše družbene organizacije? Mislimo, da takemu izkoriščevalcu ni mesta v naši socialistični skupnosti in zasluži ves naš prezir. KJE NAS ČEVELJ ŽULI? V radijski oddaji v četrtek, 19. decembra ob 19.50 uri je bilo precej govora tudi o premijah, nagradah in drugih oblikah nagrajevanja v gospodarskih organizacijah. Povedali so, sicer ne, kje se je to zgodilo, da so ponekod razdelili precej visoke premije, ki gredo v sto tisoče dinarjev in, če sem prav slišal, celo do milijona. Človek kaj takega res težko verjame, vendar se je to že moralo primeriti, sicer bi tega poročevalec ne mogel reči kar »na suho«. Nehote se človek vpraša, ali so zasluge tistih, ki so dobili naenkrat toliko denarja zares tako velike, da so si ta denar pošteno zaslužili. Obenem pa premišljuje, le kaj so mislili člani delavskega sveta, ko so o teh zadevah odločali. Ne mislim zanikati zaslug nekaterim, ki se zares trudijo, da bi^pod-jetje čim bolje uspevalo, pa naj bo to direktor ali kdor koli že. Vprašanje pa je, če je to le zasluga posameznika. Komercialni ljudje v podjetjih, kjer kupci kar pred vrati stoje, res nimajo kdo ve kakšnih zaslug za to, da 'posel dobro teče in direktor je že plačan za to, da se potrudi, da proizvodnja nemoteno funkcionira. Zato je tudi plača sorazmerno visoka. Nič pa nimam proti temu, da dobe taki ljudje za izredne napore in uspehe tudi denarno priznanje, saj sam dobro vem, da gre vsaka »ljubezen skozi želodec«. Težko pa je to opravičiti, da plačujejo ponekod stotisoče za nagrado. Spomnimo se le, kako težko je neko delovno mesto v proizvodnji dobro plačati. Kakšna procedura in koliko opletanja je, če je treba nekomu po vsej pravici tarifno postavko popraviti irt koliko govorjenja o tem, kje bodo dobili denar, da to ni po prodpisih itd. ililllliill Pravkar ©o ga pripeMtalll. Delavca, Očeta petih otrok. Stnoj ga j© stisnil: nevarne poškoidlbe na zapestju desne roke in hude notranjie krvavitve... Zdaij leži bled in v globoki nezavesti sredi operaoiijske soibe. Okoli njega stoje zdiravniki. Me#i delavci dobiti izplačan ves zaslužek za prekoračenje norm in akordov, nadure, dodatek za nočno delo itd., potem pa noj pridejo šele na vrsto premije. Za to načelo se sindikati zavzemajo prav zato, ker premijski sistem še zdaleč ni popoln in so pVemije v večini primerov le dodatek na plačo, nikakor pa ne nagrada za dosežen uspeh v proizvodnji. Druga stvar, na katero bi še radi s tem v zvezi opozorili, pa je moralna podoba človeka, ki sprejme nekaj sto tisoč dinarjev, ne da bi mogel sam povedati, zakaj jih je dobil. Saj drži, da je to vse po zakonu in da mu uredbe dopuščajo, da si izplača toliko denarja za premijo, ker so si pač sestaviti tak premijski pravilnik — in tisti, ki ga je sestavljal, ?e.5® izračunal, koliko denarja bo približno^ dobil, članom delavskega sveta takih izračunov takrat, ko so sprejemali pravilnik, seveda niso pokazali. Mislimo, da je tak človek, ki si upa vzeti denar za nekaj, kar ni storil, precej dvomljive morale, ki z našo, delavsko nima prav nikakršnega opravka. Takemu dejanju pravimo delavci čisto navadno izkoriščanje, saj si prisvaja denar, ki ga ni sam zaslužil, marveč smo ga zaslužili delavci s svojimi rokami. O tem naj razmišlja vsak, če ima količkaj vesti, takrat, ko sprejema premijo. POMAGAJMO RES POTREBNIM Tobačno podjetje v Kranju ima svoje poslovalnice tudi v Škofji Loki. Rad bi povedal nekaj stvari, ki mi leže na srcu glede zaposlovanja v tem podjetju. Načelo je, da so pri takem podjetju zaposleni invalidi, vendar se mi zdi, da se tega pri tem podjetju ne drže po-vsem. Odborniki ljudskega odbora 'pravijo, da je težko zagovarjati pred javnostjo, da dobivata dva uslužbenca »Tobaka« razen 18.000 din invalidnine še po 12.000 din plače, oba pa imata še po nekaj nepremičnine, ko so invalidi NOB z minimalnimi pokojninami, za katere mora skrbeti socialno skrbstvo. Mislim, da kaj takega ni prav in naj bi zaposlili predvsem tiste invalide, ki imajo majhno invalidnino ter jim na ta način omogočimo vsaj skromno življenje, ne pa da damo nekomu z veliko žlico, drugemu pa z malo. V Škofji Loki so dejali, da zaenkrat ne morejo še ničesar storiti, ker so za te stvari pristojni v Kranju, kmalu pa bodo poslovalnice na njihovem območju prešle v njihovo pristojnost in bodo te stvari uredili. s. B. KAZNOVAN BREZ ZASLIŠANJA Pred nedavnim ste že odgovarjati na podobno vprašanje, ker pa je bilo vprašanje nejasno, tudi vi niste odgovorili, kakor bi tisti pisec najbrž rad. Jaz pa bi želel vprašati samo tole: Ze 27 let delam v tovarni in doslej nisem bil kaznovan. Zdaj pa so me dali na oglasno desko ter me kaznovati z denarno kaznijo 5 odstotkov ene mesečne plače. Preden so • me kaznovali, me sploh niso zaslišali. Ali je morda sedaj kakšen nov zakon, po katerem smejo koga kaznovati, ne da bi ga prej zaslišati ati vsaj obvestili? Kazen res ni velika in tudi zagrešil nisem nič takega, da bi se splačalo o tem še po časopisu govoriti, vendar mislim, da bi me lahko vsaj vprašati za moje mnenje, kako je sploh prišlo do prestopka. K. J. Železarna Store Odgovor uredništva: Takega zakona ni, vemo le, da je treba vsakogar zaslišati, preden mu nalože kazen. prizadeti. Iz leta v leto se namreč manjšajo dohodki, čeprav storilnost narašča. Dejansko so rudniki v neenakem položaju z ostalimi podjetji. Čeprav so cene potresnega materiala vse dotlej naraščale in še naraščajo, se prodajna cena premoga vse od leta 1952 ni spremenila. Dejansko so s tem prizadeti tako rudarji, kakor podjetje samo, prav tako pa tudi občinski ljudski odbori in okrajni ljudski odbor-Naša okrajna skupnost komun je bila že nekaj let zaradi tega, ker v njej prevladuje rudar-stvo, prikrajšana za precejšnja finančna sredstva. V glavnem gre za podražitev treh osnovnih potrošnih elementov, ki neposredno omogočajo proizvodnjo premoga, in to: električne energije, vžigalnikov in lesa. 'Za primer bi navedel izdatke naj večjega zasavskega premogovnika - Rudnika rjavega premoga Trbov-Ije-Hrastnik. Na račun podražitve teh osnovnih potrošnih elementov bodo imeli v rudniku letos kar za okoli 142 do 145 milijonov dinarjev več izdatkov. Cena električne energije se j® na primer v primerjavi z lanskim letom zvišala za 33°/o. Nekako tako je tudi z jamskimi vžigalniki. Ko so jih premogovniki dobivali še iz uvoza, so jih plačevali po 40 dinarjev kos. sedaj pa plačujejo domače po 100 do 110 dinarjev kos. Ce upoštevamo, da jih na rudniku TVbovlje-Hrastnik porabijo na leto okoli 400.000 kosov, plača rudnik letno zanje od 24 do 28 milijonov dJnar-jev več. Zaradi nove gozdne takse s« je cena kubičnega metra lesa zvišala za 1.000 dinarjev. Rudnik Trbovlje-Hrastnik porabi mesečno 2.800 kubičnih metrov jamskega lesa (letno 33.000 kubičnih metrov). Tako bo plačal na leto za jamski les kar 34 milijonov dinarjev več. Take primere pa je moč zaslediti v vseh zasavskih premogovnikih, tako v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku, na Senovem in v Krmelju. Ob razpravljanju o tem. kdo Je kriv za podražitev osnovnih potrošnih elementov za jamske proizvodnjo, j© slišati več pripomb- Slišati je celo, da je temu v veliki meri krivo posred- ništvo. Naj navedem za primer samo odkup lesa. Rudnik kupi les pri kmetijski zadrugi Ta mora poslati račun Gozdarski poslovni zvezi, ta pa še »Gorjani«, specializiranemu podjetju. Razumljivo je, da Imajo posredniki pri tem svoj zaslužek, pa čeprav samo izstavijo račun. Res je. da so naši rudarji s plafoniranimi prodajnimi cenami premoga prizadeti. Do-hodki v ostalih podjetjih naraščajo- v rudnikih pa ne. Čeprav je rudarstvo po težavnosti na drugem mestu, po nagrajevanju zaostaja za nekaterimi panogami. Prodajne cene premoga velja v najkrajšem času ugodno rešiti v korist naših rudarjev. Gre za to, da končno postanejo cene ekonomske. ek OB OBČNEM ZBORU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA-MOSTE V premislek V prizadevanju za večjo proizvodnost včasih pozabljamo na delovnega človeka - V svetih ljudskih odborov je še premalo , delavcev Kadar govorimo o velikih proizvodnih uspehih, se vedno pogosteje sprašujemo: kaj pa smo napravili v teh zadnjih letih, da bi bilo delavcu tudi doma, po končanem delu. čim prijetneje. Razmišljamo o življenjskem standardu in modrujemo. Ali j,e že dovolj, če smo med delavce razdelili dobiček, ki so KAKO STA DELOVALI SINDIKALNI PODRUŽNICI DELAVCEV ŽELEZARNE STORE IN USLUŽBENCEV. LJUDSKE SKUPŠČINE Zahvala in voščilo Delovni kolektiv Železarne Štore je dne 3. januarja letos sprejel od administracije Ljudske skupščine Ljudske repufoli-. ke Slovenije naslednje pismo: Sindikalna podružnica delavcev in uslužbencev pri Ljudski skupščini LRS je imela dne 28. decembra svoj prvi letal občni zbor. Ena izmed glavnih ugotovitev tega občnega zbora je bila, da bi bilo brez Vaše tovariške in nesebične pomoči našim članom otežko-čeno letovanje. Vsi člani naše sindikalne podružnice v zve- zi s tem Izrekajo iskreno zahvalo celotnemu kolektivu Železarne štore in izvršnemu Odboru Vaše sindikalne podružnice. Izkoriščamo to priložnost in pošiljamo delovnemu kolektivu naše najgloblje želje v novem letu 1958. J. M. Opomba uredništva: Medsebojno sodelovanje sindikalnih pbdružnic, pa čeprav si niso sorodne, je torej izredno koristno in priporočljivo. Upamo, da bo takšnih primerov letos še več. ga ustvarili v delovnem kolektivu? Kaj pa stanovanja, prehrana, preskrba itd.? In skoraj vedno odgovarjamo: Res je, gledali smo le tovarne, zanemarili pa ostale dejavnosti. Nekako tako so tudi menili na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Ljubijana-Moste, ko so govorili o vsem tem- Toda ali nismo delavci sami včasih malce krivi? V sindikalnih organizacijah v Mostah sb morda le premalo storili, da bi čim več delavcev izvolili v zbor proizvajalcev in občinske svete. Zdi se.\da smo prav tu napravili veliko napako. V občinskih ljudskih odborih je premalo delavcev, smo rekli malo prej. Ce pa bi jih bilo več, kot jih je, potem bi morda občine prispevale veliko več k izboljšanju življenjske ravni prav v komunah. Tako pa direktorji in tehnični strokovnjaki, ki v velikj. večini sedijo v obonsikih svetih, skrbijo in se trudijo za nagel razvoj tovarne. v kateri so zaposleni, kar je povsem razumljivo — puščajo pa ob strani strani ostale stvari. Tpda eno drži. V komunah bi lahko marsikaj storili za dvig življenjske ravni. Razmislimo o tem. EM NASVETI OTROŠKI DODATEK P. F. Rogaška Slatina: Imate nekaj kvadratnih metrov več kot 1000 m2 zemlje in zaradi tega Zavod za socialno zavarovanje ne prizna otroških dodatkov v polnem znesku. Ali je kakšna rešitev, da bi lahko dobivali otroške dodatke v polnem znesku.— Odgovor: Zavod za socialno zavaro\tanje ne more prezreti dejstva, da imate več kot 1000 m2 zemlje in mora po uredbi o otroških dodatkih upoštevati to dejstvo. Nima namreč nobenega pooblastila, da bi prezrl, kar je nad 1000 m3. Poleg tega niti ne omenjate, kakšna je ta zemlja, ker se upošteva samo gradbišče, dočim pri obdelovalni zemlji površina sploh ne pride v poštev. Ce hočete biti deležni otroških dodatkov v polnem znesku, potem je odprodaja tega zemljišča najbolj učinkovita rešitev, PLAČEVANJE D. M. Bobovk: Na državni praznik 2. maja in 30. novembra ste delali. Zdi pa se vam, da niso pravilno obračunali zaslužka. Delo na ta dva državna praznika niso namreč obračunali s lOOVo povišano tarifno postavko kot vi menite, da bi morali. — Odgovor: Po dosedanjih predpisih se je delo na dneve državnih praznikov obračunavalo na enak način kot delo na običajne delavnike. Po zakonu o državnih praznikih se namreč državni prazniki vedno praznujejo na delavnik. S SOVo povišano tarifno postavko se po veljavnih predpisih obračunava le zaslužek za nadurno delo in za delo na dan tedenskega počitka. Delo na dan državnega praznika n’i delo na dan tedenskega počitka in se zato ne more obračunati zaslužek s kakršnim koli poviškom. Torej so vam prejemke za 2. maj in 30. november obračunali popolnoma pravilno. Po novem zakonu o delovnih razmerjih pa se bo tudi delo na dneve državnih praznikov obračunavalo s poviški. Toda to bo veljalo šele od 1. januarja 1958. leta. PLAČEVANJE P. J. Obč. LO Trbovlje: S svojim dopisom ste kritizirali odgovor, dan na vprašanje, kdo mora plačevati nadomestilo plače delavcu za čas, ko je poklican na 14-dnevno taborjenje pred-vojaške vzgoje namesto rednega popoldanskega pouka. Naš odgovor označujete za grobo pomoto, ki ne upošteva pozitivnih predpisov. Nimamo namena polemizirati z vašimi trditvami. Znano nam je le to, da je bil že nekajkrat dan predlog, naj bi se ali v uredbi o plačah delavcev gospodarskih organizacij ali v posebni uredbi o nadomestilih plač delavcem gospodarskih organizacij, kadar niso na delu, uredilo odprto vprašanje, kako plačevati odsotnost obveznikom predvojaške vzgoje, kadar so ti poklicani k pouku na taborjenje. Vse to je res, kar citirate iz predpisov, ki urejajo to vzgojo. Toda res je tudi, da pri plačevanju vse do novega zakona o delovnih razmerjih to vprašanje ni bilo urejeno, zato' niti občinski niti okrajni odbori ne bi mogli dati ustreznega pojasnila. Prav zato smo z odgovorom čakali, da smo dočakali zakon o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1958. leta. Ta zakon v 225. členu določa, da imajo delavci pravico do določenega denarnega nadomestila za osebni dohodek, kadar ne delajo zaradi tega, ker so na predvojaškem pouku. Potem pa določa prav tisto, kar vi v svojem dopisu najbolj grajate in kar je bilo že določeno v naredbi bivšega ministra za narodno obrambo. V tem členu je namreč v tretjem odstavku izrecno določeno tole: Ta nadomestila izplača gospodarska organizacija na račun organa, ki kliče delavca. S 1. januarjem je torej vprašanje denarnega nadomestila za čas odsotnosti zaradi pfedvojaškega pouka urejeno tako, da bo gospodarska organizacija ta nadomestila sicer plačala, toda ne na svoje stroške, temveč na račun tistega organa, ki bo obveznika poklical tako, da bo ta odsoten iz dela in bo zaradi tega na podlagi 225. člena tega zakona od gospodarske organizacije terjal izplačilo denarnega nadomestila, gospodarska organizacija pa na podlagi istega člena in na podlagi dopolnilnih predpisov zahtevala povračilo od organov, ki bodo delavce poklicali. M. M. Sp. Hajdina: Pišete, da so za 29. november tam, kjer ste bili zaposleni, delili višek, ne da bi vas pri tem upoštevali. Prav tako vam nočejo plačati dopusta, ki ga letos niste mogli izkoristiti deloma zato, ker ste bili od marca do novembra bolni, maja upokojeni in s 1. septembrom razrešeni službe. — Odgovor: Najvažnejšega v svojem pismu niste povedali, namreč ali ste zaposleni v podjetju ali v kakšnem zavodu. V zavodih so zaposlenim izplačali nagrade, do katerih vi nimate več pravice, ker ste bili s 1. septembrom razrešeni in torej niste bili več v delovnem razmerju. Tako zvane viške ali pravilno plače iz dobička izplačujejo samo v gospodarskih organizacijah. Toda tudi do- te plače v novembru niste imeli več pravice, ker ob času periodičnega obračuna in občasnih izplačil Iz dobička niste bili več v rednem delovnem razmerju. Pač pa imate pravico do udeležbe pri končnem obračunu' plač iz dobička, ko bo na podlagi zaključnega računa gospodarska organizacija ugotovila, koliko je sredstev dobička za plače in koliko pripada posameznim delavcem za leto 1957 iz teh sredstev plač iz dobička. Do te udeležbe imate seveda pravico samo pod pogojem, če ste bili zaposleni v gospodarski organizaciji, in če je res, da je delovno razmerje prenehalo šele s 1. septembrom 1957. Za leto 1957 pa nimate niti pravice do rednega letnega dopusta niti do plačila za neizkoriščeni redni letni dopust, ker niste mogli dopusta nastopiti zaradi bolezni in potem zaradi upokojitve. S. P. Celje: Vprašujete ali vam pripada nočni dodatek in plačilo za dneve tedenskega počitka ko ste morali opravljati svojo službo. Prav tako bi radi vedeli ali je pravilna odločba podjetja, s katero vas je premestilo na drugo gradbišče in hkrati zagrozilo, da preneha delovno razmerje s samovoljno zapustitvijo, če ne bi nastopili mesta, kamor so vas premestili. — Odgovor: Predvsem bi se morali sami dodobra seznaniti s tarifnim, pravilnikom. Iz njega bi lahko razbrali, kaj zajema tarifna postavka, ki vam je določena in po kateri se vam obračunava mesečni osebni dohodek. Nočni dodatek in dodatek za dneve tedenskega počitka vam na vsak način pripada, če se ugotovi, da že tarifna postavka sama ni za toliko zvišana, da bi bila v njej zapopadena obadva ta dodatka. Ce ste delali na dan državnega praznika imate pravico do enakega plačila za dneve državnih praznikov kot vsi ostali delavci. Ne morete pa zahtevati še posebnega plačila-za to, ker ste delali na dan državnega praznika. Ce ste delali zaporedoma dve izmeni, potem je delo v drugi izmeni nadurno delo in vam mora podjetje plačilo za delo v drugi izmeni obračunati, t. j. na podlagi tarifne postavke zvišane za 50 odstotkov. Vodstvo podjetja ima pravico razmeščati svoje delavce glede na potrebe dela. Delavec je dolžan ravnati se po odredbah pristojnih starešin in se ima pravico pritožiti, če je z razmeščanjem morda prizadeta kakšna njegova pravica ali izvajana šikana. Pristavek v odločbi podjetja, da se smatra za samovoljno zapustitev, če bi dela na novem delovnem mestu ne nastopili, je nezakonit in ničen. V letu 1957 je lahko delovno razmerje prenehalo na načine kot jih je poznala uredba o ustanavljanju in prenehanju delovnih razmerij. Ce niste prišli na novo delovno mesto, potem bi lahko gospodarska organizacija razvezala delovno razmerje z vami samo z uporabo disciplinske kazni odpusta zaradi nediscipliniranosti. Seveda ste pa tudi vi nepravilno ravnali, ko ste zapustili delo, namesto, da bi se poslužili zakonitih sredstev. Priporočamo vam, da se poslu-žite tožbe na okrajno sodišče in tam uveljavljate svoje pravice do izplačila osebnih dohodkov v zneskih kot vam pripadajo seveda pod pogojem, da je točno kar navajate v svojem pismu Hkrati prijavite svojo zadevo Okrajnemu inšpektoratu dela s predlogom, da naj zadevo skrbno preišče in posreduje v primeru, če bo ugotovil nezakonito ravnanje in kršitve zakonitih pravic zaradi šikan. H. F. Murska Sobota: Opravili ste izpit za kvalificiranega delavca. Zato ste pričakovali, da vam bodo povišali plačo. Ker tega ni bilo, bi radi vedeli, ali imate pravico zahtevati povračilo škode, ki jo trpite zaradi tega, ker vam ne povečajo piače? — Odgovor: Zdi se, da plačevanje ne pojmujete povsem pravilno. Tarifna postavka se delavcu ne določa po njegovi osebni kvalifikaciji, temveč samo po delovnem mestu, kjer delavec dela. Pridobljena višja kvalifikacija se pri plačilu pozna samo, če delavec tudi dejansko opravlja delo, ki zahteva tako višjo kvalifikacijo.. Ce hočete torej doseči višjo plačo, morate torej poprej dobiti delo na takem delovnem mestu, za katerega je določena višja tarifna postavka in za katerega se tudi zahteva takšna višja kvalifikacija, kot ste si jo pridobili. Plača se ravna po delu, po njegovi vrednosti, ne plačuje pa se izpit oz. spričevalo. To je samo dokaz o opravljenem izpitu in predpostavka o sposobnosti za opravljanje določenih del. Seveda pa imate, pravico do . povračila škode, če so vam po* položenem izpitu dali delo, ki zahteva večje znanje in za katerega je v tarifnem pravilniku tudi določena višja tarifna postavka, pa je vam niso priznali, čeprav vam po tarifnem pravilniku in po pogojih, ki jih izpolnjujete pripada. Le v takem primeru lahko.zahtevate višjo plačo in povračilo za škodo zaradi nezakonitega ravnanja podjetja. Skupnost ni prazna beseda Starši bodo plačevali prispevke za vzgojitelja v pionirski dvorani, ki jo je za pionirje pripravila stanovanjska skupnost Mariborske tekstilne tovarne Pisali smo že, da je pri stanovanjski skupnosti MTT osnovana pionirska komisija. Kakšen je njen namen? Komisija naj skrbi, da v prostem času odtegne otroka ulici, razbremeni naj mater-delavko skrbi za svoje otroke, tedaj ko bo stala ob svojem stroju v tovarni. Otrokom so uredili pionirsko dvorano, delo samo pa zahteva tudi sodelovanje staršev. ’ Tovarišica Majda Skerblo Iz Maribora pa nam je sedaj pisala tole: »Pred dnevi smo sklicali kratek sestanek s starši. Izvolili smo nmirski starešinski svet za vse štiri bloke. Pohvalno je, da | .je prišlo veliko staršev na ta posvet. Aktivno so razpravljali in uvideli, da je treba komisijo razbremeniti tudi z njihovo pomočjo. Pionirska dvorana Je tu. Sedaj je potreben nekdo, ki bo usmerjal delo otrok. Starši so skupaj z novo izvoljenim starešinskim pionirskim svetom sklenili, da bodo izdatke za vzgojitelja plačevali Iz lastnih prispevkov. To je prav gotovo lep korak naprej v skrbi za naše otroke — in lepo darilo za naše pionirje. Članica pionirske komisije stanovanjske skupnosti je na tem posvetu povedala staršem, da Imajo lutke, ki pa niso oblečene. Prosila je matere, naj jim pri tem pomagajo. In glejte, matere so vzele 15 lutk k sebi domov, oblekle jih bodo in naš lutkovni oder bo kmalu razveselil naše malčke.« TRDE RAZGOVORI 0 KLUBIH DELAVSKIH SVETOV V VOJVODINI TRJBUNA OBLIKA SODELOVANJA, KI VELIKO OBETA TO JE DISPECERSKI CENTER SLOVENIJE, KI SO GA ODPRLI V LJUBLJANI. OD TOD NADZORUJEJO IN USMERJAJO PROIZVODNJO VSEH SLOVENSKIH ELEKTRIČNIH CENTRAL. TAKSNE CENTRE IMAJO MALOKATERE EVROPSKE DRŽAVE. CENTER SO ODPRLI ZADNJE DNI LANI, KO SO SLOVENSKE ELEKTRIČNE CENTRALE DOSEGLE PROIZVODNJO DVEH MILIJARD KILOVATNIH UR V LETU 1957, DO KONCA LETA PA SO TUDI TO ŠTEVILO PRESEGLE. Trije razgovori o klubih delavskih svetov Življenje spreminja stare oblike, išče nove, izpopolnjuje obstoječe. V sedmih letih, odkar imamo delavske svete, ss je marsikaj spremenilo v načinu njihovega dela. Praksa, ki ustvarja nove oblike, tudi terja • medsebojne stike, izmenjavo mnenj in izkušenj. Oblike so vznikle tedaj, ko jih je potreba terjala. Veliko jih je. V tem sestavku bomo govorili samo o eni, o tisti, ki je vznikla zadnji čas v Vojvodini in se šele razvija. Tisti, ki so jo proučevali v praksi, pa zatrjujejo: Od klubov delavskih svetov lahko še veliko pričakujejo. Kako in zakaj? »Sindikati se veliko ukvarjajo z vprašanji delavskega upravljanja. S tem se ukvarjajo tudi številne druge institucije. Toda vse boleha na nečem. Vse razprave so na precej visoki stopnji posploševanja. Zdi se, da mora biti tako. Toda, kadar nekdo s strani, pa naj si bo sindikat ali zbor proizvajalcev, razpravlja o delu delavski svetov, ali kadar sami člani delavskih svetov govorijo o gospodarjenju, primerjajo svoje uspehe, svoje metode dela 'n tudi svoje napake, se nam zdi, da ne bi smelo biti tako kot je.« Približno s temi besedami ja pojasnil tajnik Pokrajinskega sveta sindikatov Vojvodine Perica Vladisavljevič osnovni motiv, ki je vplival na ustvarjanje klubov delavskih svetov v Vojvodini. Posebno je poudaril tole: »Potrebna nam je bila tribuna, kjer bi delavski sveti primerjali svoje izkušnje, si pomagali in iskali najboljših rešitev. Čeprav so še pomanjkljivosti, čeprav niso še povsod našli prave vsebine dela, so se vendar klubi delavskih svetov izkazali kot zelo ugodna oblika, da dosežemo te cilje. In še nekaj. To da imamo klu-g be delavskih svetov, ne pomeni, da se sindikati in tudi druge organizacije poslej ne bodo več ukvarjali z vprašanji delavskega upravljanja. Te organizacije bodo delale tako kot doslej. Klubi so le dopolnilo k njihovemu delu in ne zamenjava. In ta dopolnitev pri proučevanju organizacije ejelavskih svetov, 8 sistema in metode dela, uspo-£ sabljanja članov svetov za dolž-§ nosti upravljavcev in podobno, so lahko naj neposredne*.] ša pomoč organom upravljanja. Dve, tri besede o vsebini dela Klub delavskih svetov v Novem Sadu je eden izmed petih klubov v Vojvodini. Osnovali so ga aprila lani. Torej ne deluje še dolgo ‘ časa, vendar dovolj dolgo, da so se premaknili z mesta. Predsednik Okrajnega sindikalnega sveta v Novem Sadu Jovan Pulič pravi: »S tem, kar je dosegel novosadski klub delavskih svetov, smo zadovoljni in ne. Ta trditev ima svoje razloge. Vse to, kar .je bilo treba storiti smo storili. S tem smo zadovoljni. Toda še več bi morali storiti in zato nismo zadovoljni « Nekajj' osnovnih podatkov o novosadskem klubu in njegovem delu. V klubu je včlanjenih ofcqli 150 delavskih svetov. V Novem Sadu jih je nad 300, v vsem okraju okoli 500. Zaključek je jasen. Predvsem klub ni zajel niti vseh delavskih svetov. Čeprav smo menili, da bo to okrajni klub, se je v njem do sedaj včlanilo komaj 17 delavskih svetov s področja okraja, to je izven Novega Sada. Klub je organiziral 12 javnih predavanj z razpravo o gospodarskih vprašanjih. Letos je priredil seminarje za predsednike delavskih svetov. Za vsako panogo poseben seminar. (Za industrijo, kmetijstvo, trgovino, gostinstvo, gradbeništvo in obrtništvo.) Seminarje je obiskovalo 250 predsednikov delavskih svetov. Seminar za analitično oceno delovnih mest je obiskovalo 450 članov delavskih svetov iz 120 podjetij. Klub je natisnil posebno brošuro e potrebnim gradivom o analitični oceni. Ob sodelovanju z zborom proizvajalcev novosadskega okraja je klub analiziral delo organov upravljanja v 60 gospodarskih organizacijah. Od vseh oblik dela so najbolj zanimive in najbolj obiskane razprave o posameznih vprašanjih dela organov upravljanja ali tekočih gospodarskih vprašanjih. Člani kluba so na primer obiskali zasedanje enega, izmed delavskih svetov. Delo sveta so spremljali od začetka do konca. Se pred zasedanjem so dobili vse tisto gradivo, kot so ga dobili za sestanek člani delavskega sveta. Po zasedanju pa je bila skupna razprava in — kritika. To je neka vrsta učenja v praksi. V razpravi je bilo moč slišati več podobnih pripomb: VMK Jaz to ne bi tako, temveč drugače... Člani so zasedanje dobro ocenili. Pred kongresom delavskih svetov je klub organiziral razstavo o delavskem upravljanju, ki je bila dobro obiskana. Na posebnem sestanku predsednikov delavskih svetov trgovskih podjetij so razpravljali le-ti o položaju na trgu, in sicer tedaj, ko so naraščale cene kmetijskih pridelkov. V razpravi so ugotovili, da bi lahko razliko med nakupno in prodajno ceno znižali za nekaj odstotkov in podjetje zavoljo tega ne bi bil oškodovano. V nekaterih podjetjih, je bilo rečeno na sestanku, so se pretirano zavarovali. To je v osnovnih potezah vse, kar je bilo doslej storjenega. Toda še marsikaj bi morah storiti. Predsednik okrajnega sindikalnega sveta na primer meni, da klub ni dovolj razpravljal o premijskem sistemu. (Tehnični direktor tovarne Al-bus je dobil 100.000 dinarjev premije, zaslužil jih je 200.000, ker so na njegovo pobudo v tovarni usvojili proizvodnjo sintetičnega mila. ki ga je podjetje lahko prodalo in se tako izkopalo Iz gospodarskih težav. Toda neki drugi direktor je dobil 200.000 dinarjev premije ha temelju sumljivih pokazateljev.) Prav prek klubov bi lahko razpravljali o premiranju v podjetjih in se na temelju, skupne razprave izognili raznim pomanjkljivostim. Perspektive in načrti V eni izmed sob Doma sindikatov, ki je velika tri in pol krat dva in pol metra, sem sa pomenkoval s tajnikom novosadskega kluba Nestorom Erge-laševim. »Vidite, to je klub. Ta mala sobica. Prvo kar je, moramo najti večjo prostore. Aktivnost kluba narašča, premajhni prostori pa prav to Aktivnost duše. Ce so prostori ‘prva stvar, ki jo moramo urediti, je druga stvar, da zainteresiramo za delo še več delavsih svetov. Kmalu se bo včlanilo v klub še okoli 150 delavskih svetov. Število članov se bo torej podvojilo«. Mlade institucije Imajo veliko načrtov, kot imajo veliko načrtov tudi mladi ljudje. Najbrž zaradi tega, ker je pred njimi bodočnost. Novosadski klub delavskih svetov je na temelju svojega, razmeroma kratkega obstoja in izkušenj, ki si jih je pridobil, prišel do zaključka, da mora spremeniti način dela. Tako centraliziran, kot je bil doslej, ni mogel, zajeti vseh tistih podjetij, kjer bi moral delovati. Zato mislijo osnovati posamezne sekcije: za industrijo, gradbeništvo, trgovino in gostinstvo, za obrt in kmetijstvo. Sekcije bodo laže spremljale problematiko in strokovno delo. Čeprav delujejo delavski sveti na temelju Istih predpisov, so v raznih gospodarskih panogah različni pogoji in okoliščine. Druga perspektiva je »prodiranje« v okraj. V industrijskih središčih v okraju mislijo osnovati občinske klube delavskih svetov, ki bodo lahko računali na določeno pomoč in podporo okrajnega kluba, ukvarjali pa se bodo seveda s svojimi vprašanji, V Vojvodini že deluje en Občinski klub delavskih svetov, res izven novosadskega okraja, in prav je, da bi jih delovalo še več. Tajnik kluba mi je dal tanko knjižico, na kateri je pisalo: Pravila kluba delavskih svetov In organov družbenega upravljanja. Vprašal sem za uspehe iz drugega dela naslova. »Družbenega upravljanja še nismo zajeli. Zdi se mi, da ja bila tudi sama ta zamisel zgrešena. Problemi družbenega upravljanja so stvar zase. Prepričan sem, da bo naslednja skupščina kluba (skoraj bo) spremenila pravila v tem smislu, da se dejavnost kluba omeji samo na organe delavskega upravljanja. Toda v tem okviru bodo ostale v glavnem iste naloge. Prepričan sem, da jih bo klub izpolnjeval še bolje kot d0Ste3 <' Z. Simič DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE ELEKTROMATERIALA ČRNUČE pri Ljubljani POŠILJA TOVARIŠKE POZDRAVE IN ZELI VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM SREČNO IN USPEHA NO NOVO LETO 1958. POL- V MENGŠU se Člani delavskih svetov zanimajo za izobraževanje Želja in obljube Vprašanje: Vsi v družini smo prehlajeni in zdaj me že skrbi, kaj je to. Kako si lahko pomagamo? Kaj bi mi, tovariš zdravnik, svetoval? Odgovor: Na vsakem koraku človek lahko sreča nekoga, ki kašlja in kiha, in je, skratka, prehlajen, kot se po domače pravi. Ljudje pogosto tožijo, da so podvrženi prehladu, da že ob najmanjši sapici ali ob zaužitju hladne pijače kašljajo. Ob spremembi vremena, posebno če je zunaj vlažno in hladno in imamo premočeno obutev, se kaj hitro nalezemo tega neprijetnega spremljevalca — prehlada. To sicer še ni znak resnejšega obolenja, razen če se temu ne pridruži zvišana temperatura in zbadanje v prsih. V takem primeru je potem najbolje, da poiščemo zdravnika, ki nam bo pomagal. Nasprotno pa navaden prehlad ne traja več kot dober teden In nam pomaga že vroč čaj In topla postelja. Seveda je možno tudi, da je vzrok suhemu, mesec ali dva trajajočemu pokašljevanju, subfebrilni temperaturi, utrujenosti in hujšanju, kakšno resnejše, zavratnejše obolenje. Tedaj ne -odlašajmo več, pojdimo čimprej k zdravniku. Navaden prehlad sicer ne more povzročiti tuberkulozo, kot ljudje tako pogosto menijo, pač pa le olajša razvoj in delovanje številnih nespecifičnih klic, ki so stalno prisotne v dihalnih poteh. Kako se torej najlaže obvarujemo prehlada? S treniranjem in krepitvijo odpprnosti telesa, da spimo pri odprtem oknu, delamo dnevno zračne kopeli, se pravilno oblačimo. S treningom pa je treba začeti že poleti, in ne šele, ko že kašljamo. Pripravimo se in jačajmo organizem v toplih poletnih mesecih, naberimo si moči za zimo in jesen, ko se najlaže prehladimo. Izobraževalna komisija pri občinskem odboru Socialistične zveze Mengeš je priredila v novembru in decembru seminar za člane delavskih svetov. — Seminar je obiskovalo 30 članov iz tovarne »Melodija« in 40 članov i* ostalih podjetij. — Letos bo komisija pri redila seminar za člane šolskih odborov, organizirala šolo za starše, zanjo se je prijavilo že 30 staršev, in najbrž bo organizirala tudi večerno gimnazijo. Organi družbenega upravljanja tovarne »Melodija«, »File«, . »Trak«. »Opekarne«, in podjetja »Peč« so imeli v novembru in decembru seminar, ki ga je priredila izobraževalna komisija pri občinskem odboru Socialistične zveze. Komisija je seminar organizirala s pomočjo Ljudske univerze v Ljubljani, V Mengšu torej niso čakali na navodila od »zgoraj«, temveč so z izobraževanjem kar pričeli. Ob zaključku seminarja smo lahko opazili dve stvari: izredno zanimanje članov delavskih svetov za izobraževanje, zanimanje, ki so se mu predavatelji iz Ljubljane kar čudili. Obiskovalci so živahno razpravljali o posameznih stvareh- Druga stvar pa je, da so člani druge skupine (člani delavskih svetov iz tovarne »Fil-ca« in »Traka«) želeli še po- drobnejšo razlago posameznih snovi. Tovariši iz teh . tovarn hočejo zelo podrobno poznati vse naloge, dolžnosti in pravice organov družbenega upravljanja. Predavatelj Ljudske univerze iz Ljubljane je obljubil, da jim bo to željo izpolnil. Dr. S. C. : OBILO POSLOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA V LETU 1958 e® VAM ZELI KOLEKTIV TOVARNE ČEVLJEV »A L P I N A« Ž I P I KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE SO DOBRE IN POCENI Sociaflisitičmt driužbenl red ne terja samo napredka v gospodarskem in političnem razvoju delovnega človeka, ampak tudi njegov kulturni dvig. In to tembolj tam, kjer se je kulturni razvoj v dobi pred socialno revolucijo odrival in oviral iz bojazni pred pro-»vetljeniml množicami, ki znajo samostojno in kritično presojati dogajanja doma in v kvetu. Po osvoboditvi je prežla vloga toulitiurnega (Usmerjevalca delovnega človeka v dobršna tneri ponekod celo povsem v dejavnost sindikatov kot najbolj množični organizaciji ICašega vodilnega družbenega razreda. Ena izmed najprimernejših pa tudi najuspešnejših oblik kulturnega dviga delovnega človeka je brez dvoma — knjiga. Knjiga pa je za našega delovnega človeka običajno draga, v največ primerih predraga, jtako da si jo celo knjižnice težko nabavijo v tolikih izvodih, da bi zadovoljile vse svoje branja željne člane. To je res in iz tega razlega tudi razumljivo, da ne najde slovenska knjiga, bodisi leposlovna bodisi poljudnoznanstvena, dovolj bralcev, še manj pa odjemalcev. Manj razumljivo pa je dejstvo, da je premalo ali sploh nii zanimanja za širjenje knjig, ki so po svoji ceni dostopne vsakemu delovnemu človeku. To so knjige Prešernove družbe, ki je v petih letih svojega obstoja razposlala našim delovnim ljudem že okrpg 2 milijona knjig. Ta uspeh je Prešernova jfiružba dosegla predvsem zaradi požrtvovalnega dela omrežja svojih poverjenikov, ki J te sicer razpleteno po vsej Sloveniji, ponajveč po šolah, manj pa po sindikalnih podružnicah. Pregled nam kaže, da je komaj dobra tretjina vseh poverjenikov Prešernove družbe zadolžena za to delo v sindikalnih podružnicah. Vsekakor bo treba tudi v ostalih sindikalnih podružnicah poiskati ljudi, ljubitelje knjig, ki se bodo zavzeli in zastavili Svoje moči za nabiranje članov Prešernove (družbe, kakor tudi za širjenje mesečnika »Obzornik« in publikacij »Ljudske knjige«, to. je šele začela utirati pot . med našim ljudstvom. Povsod se najde človek, ki ga fcanima knjiga bolj od drugih vprašanj in bi * veseljem prevzel dolžnosti poverjenika. Napačno pa bi bilo zadolžiti brez izbire kogarkoli, samo da prid« to Vprašanje z dnevnega reda. Zanimanje za knjige mora biti dejansko, ne pa samo načelno, kakor je dejanski trud vodstva Prešernove družbe, da bi zadovoljilo svoje članstvo in razširjalo leposlovje in poljudno znanstvo med najširše Plasti našega naroda. Poleg Koledarja s pestrimi in aktualnimi članki in zanimivostmi bo Prešernova družba razposlala svojim članom ob koncu leta 1968 še štiri knjig«, ki bodo zadovoljile vsakega bralca, in sicer: Ivana Ribiča povest malega človeka, ki ga je prva svetovna vojna pohabila, življenje po vojni pa napravilo za glasnika mjru in sovražnika vojn; Balzacove zgodbe o nasilnem pohlepu po denarju, amoralnosti in odvratnosti meščanstva; Toneta Seliškarja mladinski roman, v katerem je naši mladini že znani in priljubljeni avtor zbral pod cirkuškim platnom v slogi in delu artiste različnih narodov sveta, katerih itovariška povezanost dokazuje, da je med dobrimi ljudmi povsod mogoče nesebično skupno sožitje; ter poljudnoznanstveno delo o kruhu in njegovi Vlogi v zgodovini človeštva. Za doplačilo (230 dinarjev za člane) bo Prešernova družba dodala zbirki še dvoje praktičnih knjig: Knjigo o lepem vedenju v naši družbi in priročnik »Moj vrt«, ki bo posebno malim vrtičkarjem dobrodošel svetovalec. Za ljubitelje knjige izdaja Prešernova družba mesečno ljudsko revijo »Obzornik«, ki sl je že v kratkem času pridobil velik krog stalnih naročnikov, razen tega je letos začela Izdajati tudi zbirko zanimivih žepnih romanov, *a katere vlada med člani Prešernove družbe le zdaj veliko zanimanje. Prešernova družba s svpjimi rednimi izdajami ob koncu vsakega leta in s svojimi bublikacijami med letom vrši izredno kulturno delo med ljudstvom, širjenje knjig Prešernove družbe pa je odvisno predvsem od gostote števila poverjenikov. Posebno naed sindikalnimi podružnicami ne bi smelo biti nobene, ki bi jih ne imela, saj so knjige I« družbe namenjene razvedrilu in izobrazbi delovnega človeka. r tjtrimkt iz »EJAVNttsrr ... SVOBODE-CENTER V TRBOVLJAH RAZŠIMIO KROG Z otvoritvijo lepega Delavskega doma v Trbovljah je delavsko prosvetno društvo »Svoboda-center« v Trbovljah dobilo prostore za svoje delovanje. Kljub temu pa še sedaj niso vsi odseki društva pod eno streho in je zlasti preselitev godbe na pihala vedno bolj pereča. Pomanjkanje potrebnih prostorov zelo občuti tudi dramska družina,, ki nima prostorov za študij in ki jo, dostikrat, upravičeno, včasih pa tudi neupravičeno kritizirajo za premalo razgibano dejavnost. »Svoboda-center« je postala pomembna in važna institucija za prosvetljevanje delovnih ljudi v trboveljski dolini. Vendar bi bilo delo še uspešnejše, če bi se vodstva in člani posameznih sekcij tesneje povezali in delovali z gospodarskim odborom, a ta tesneje z upravnim odborom. Ni prav, da se posamezne sekcije zapirajo samo v svoje ozke probleme in ne vidijo društva kot celote. Kakor vsi drugi 'je tudi »Svoboda-center« soodgovorna za razvoj kulturno prosvetnega življenja v trboveljski dolini in je zato prav, da sodeluje z ostalimi društvi in jim kar največ pomaga. To sodelovanje v pretekli dobi ni bilo najlepše, čeprav imajo vsa delavsko prosvetna društva skupni smoter. Razširitvi kroga članov bo treba posvetiti v bodoče vso skrb. Dejstvo je, da je med delavci in med mladino mnogo takih, ki bi bili voljni delati v delavsko prosvetnih društvih, vendar vse doslej še niso našli poti do njih. -ek DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA »TONE ČUFAR« NA JESENICAH POBUDNIK ZA GLEDALIŠČE »TONETA ČUFARJA« Prebivalci železarskih Jesenic in tudi ostali ljudje v jeseniški občini čutijo veliko potrebo po zdravem kulturnem razvedrilu. Na Jesenicah ima gledališka dejavnost že bogato preteklost. 2e člani predvojne Vzajemnosti in pozneje Svobode so dajali na oder iz leta v leto napredna dela domačih in tujih avtorjev. Po osvoboditvi nadaljuje to tradicijo jeseniško Mestno gledališče. Vsako leto postavi na oder osem do deset premier in Ima preko 108 predstav, ki pa so žal vet...'at le slabo' obiskane. Poleg Mestnega gledališča je na Jesenicah nadvse delovna in prizadevna tudi dramska sekcija DPD Svoboda Toneta Čufarja. Da bi se že tako skromne sile ne cepile, so začeli na Jesenicah resno razmišljati o skupnem uspešnejšem delovanju. Ustanovili naj bi skupno delavsko gledališče z imenom Toneta Čufarja, ki je ustvarjal s svojimi deli temelje jeseniški gledališki tradiciji. Zamisel je lepa in pohvale vredna, prepričani smo, da bo kmalu prišlo do uresničenja. V skupnem delu bodo zaživeli vsi delavci dramske sekcije DPD Svoboda in tudi ansambel Mestnega gledališča bo lahko mnogo močneje posegel v kulturno življenje kovinarskega mesta. Ljubitelji dramske umetnosti pozdravljajo to zamisel in si žele čimprej uresničitve dela. OB DRUGI PREDSTAVI DPD SVOBODE VIČ V LJUBLJANI V LETOŠNJI SEZONI Ali je Na lepakih, ki vsiljivo bodejo v oči s svojo neokusno sliko, lahko vsak prebivalec viške komune prečita, da je dramski odsek ■ delavskega prosvetnega društva Svoboda na Viču uprizoril konec lanskega leta svojo drugo predstavo. Čeprav lepak ime pisca sramežljivo skriva za začetnicami A. Š. in čeprav je napis »Tetka iz Argentine« napisan dovolj prepričljivo in popolnoma čitljivo, nam že prvi prizori te igre vzbude spomin na staro klovnsko burko »Tetka na konju«. Ko pa ob konca predstave .zapuščamo dvorano smo spoznali, da nas spomin ni varal. »Tetka iz Argentine«, je samo nova, na hitro roko skrojena obleka, pretesna, prekratka in preveč prosojna, da bi prekrila, kar je skritega izza nje. Kajti iz vsega dejanja sili na dan nekaj, kar je mrtvo današnjemu času, kar predstavlja danes le ekecem pokopane preteklosti in bi moralo biti tuje vsaj delavskemu prosvetnemu društvu. Prav zaradi tega smo se odločili ob tej uprizoritvi napisati nova dovolj obleka KAJ JE SKRITO IZZA »TETKE IZ ARGENTINE« stvu tega prosvetnega društva in režiserju omenjene igre, da ,so to delo že glede na njegovo vrednost sprejel1 v letošnji repertoar. Kajti delu samemu primerna je bila tudi uprizoritev — brez vsake .režijske duhovitosti, brez trdne zgradbe dejanja samega, brez potrebnega tempa, brez lepih, vsaj amatersko zadovoljivih ostvaritev vlog, izvzemši mladega poročnika, ki je vsaj kolikor toliko reševal i tekst i igro, dočim so bile vse ženske daleč izpod povprečnih amaterskih ©stvarjenj na tem odru. Zato je res odveč o tem izgubljati besede, prostor in čas. Toda ravno prekratka obleka — tisti spremenjeni naslov, ki naj bi prikril duhovno revščino tega dela, nas sili, da *;e ob drugi predstavi letošnje se- ■# m" Martin Bizjak: Speča, lesorez nekaj besedi, čeprav delo niti po. literarni strani niti po svoji izvedbi n« zasluži, da ga omenjamo v našem tisku. Stereotipna zgodba o oficirjih pokojne čr-nožolte monarhije z obveznim oblačenjem moškega v žensko, pusto idealizirana in nedognana ljubezenska zgodba »prelepega« poročnika in še lepše »go^pice iz fine družine«, neumen major in šte neumnejši sluga, pač ne predstavljajo gradivo, ki bi piscu že samo po sebi nudilo kdo ve kaj vredno literarno predlogo. Ce pa je vsa ta zmes skupaj s prebogato tetko, ki ima rada samo konje, napisana še popolnoma neodgovorno s klovnsko pojmovanim humorjem in z malomeščansko ideologijo o bogastvu in pomoči z on« strani velike luže, potem se lahko začudimo edino le vod- zone DPD Svobode Vič globlje zamislimo. Spremenjeni naslov kaže, da je bilo delo sprejeto v repertoar z odrejeno težnjo, s katero pa je bil tesno povezan tudi občutek negotovosti, ki ga uprizoritev zaradi svojih umetniških kvalitet, še bolj pa zaradi svoje brezidejnostt nosi v sebi. Zato ne bo odveč vsaj bežno oceniti in razčleniti vzroke, ki so privedli do te uprizoritve. Izza »Tetke iz Argentine« se skriva namreč več, kot samo neslana, posmeha vredna igrica »Tetka na konju«. Poglejmo zato najprej dvoje osnovnih načel, ki bi po našem mišljenju morali biti osnova vsakega prosvetnega društva in vodilo pri sestavljanju njihovega programa. Množičnost Delovanje delavskega razreda je vse od njegovega nastanka bilo med drugim usmerjeno v organizirano združevanje čim širšega kroga delovnih ljudi. V svojih kulturnih in prosvetnih organizacijah je ustvarjal gmotne možnosti za širjenje najnaprednejših idej in se pri tem pio&luževai najrazličnejših prijemov in oblik prosvetnega, kulturnega in zabavnega življenja. Ta društva so bila zrcalo kulturnih potreb ter idejne zavesti dobe In družbe. Poleg*poklicnih ustanov mislimo tu v prvi vrsti na društva in organizacije, ki rastejo neposredno iz osnovnih potreb po kulturnem izživljanju najširših množic delovnih ljudi in predstavljajo prav v svoji amaterski obliki velik del te množice same. Med drugimi organizacijami so danes to delavska prosvetna društva »Svobode«, ki skupaj z ostalimi prosvetnimi društvi zajemajo najširši krog amaterske dejavnosti in kulturno zabavnega dela ljudi. Torej so to predvsem množične organizacije — m le kot take . imajo svojo upravičenost v današnji družbi. Njihova množičnost pa ni samo v številu članov, temveč predvsem v širini programa In pestrosti oblik dela, kajti I« s tem je omogočena in zagotovljena tudi množičnost članstva. Tradicija »Svobode« temelje na revolucionarnih izročilih kulturnega udejstvovanja naših delavskih društev vse od prvih začetkov delavskega gibanja in so tesno povezane z revolucionarno borbo za politično in socialno osamosvojitev. Kot taka morajo živo nadaljevati to tradicijo in le s tem upravičujejo svoje ime. Zato delo in življenje Svobode ne more in ne sme biti nekaj, kar je izven celotnega družbenega dogajanja, ker bi pač postala sama sebi namen in b! ne bila najtesneje povezana — v konkretnem primeru z ostalimi množičnimi organizacijami in življenjem ter delom tovarne, terena, komune. In Svoboda Vič? Poglejmo sedaj, kako so ta osnovna načela zastopana v DPD Svoboda Vič, in dobili bomo v kratkem sledečo sliko: Ce izvzamemo dve predavanji o atomski energiji v lanskem letu (z udeležbo 20 poslušalcev) potem lahko ugotovimo, da aktivno deluje samo dramska sekcija, Mačehovski odnos do ostalih sekcij je povzročil dokončni propad že itak slabotnega orkestra že pred dobrim letom dni jn le žilavosti in osebni iniciativi »Viških fantov« se »Svoboda« lahko zahvali, da letos v odmorih nastopa'ta majhen, vendar simpatičen orkestr-ček. O ostalih oblikah dela pa je komaj kdaj omenjena kakšna beseda. Takšna ozkost oblik in programa se v prvi vrsti pozna v množičnosti ljudstva. Od okoli 200 vpisanih članov (kar je v odnosu na število prebivalcev na področju, ki g,a zajema ta Svoboda malo) jih v Svobodi aktivno deluje največ 40, uštev-ši v to števil® 17-clanski odbor, 3-članski nadzorni odbor in 3-člansko častno razsodišče. Ostali so člani na papirju, ki ob letu sicer poravnaj® članarino, če jih kdo od odbora na to spomni, dosti več zanimanja za delo Svobode pa ni. Zaključek ’ Pr! takšnem stanju nam torej no bo težko razumeti, zakaj nt nihče rekel trezne besede ob sprejemu »Tetke na konju« v repertoar, niti pri krojenju njene lažne obleke, čeprav je že otvoritvena predstava Finžgar« jeve »Verige«, ki je zaradi re« žijskih slabosti postala cerkvena pridiga, pokazala, kam pes taco moli. Moli jo povsem drugam, kot je to nadaljevanje tra« dicij delavskih »Svobod«. Pri tem sicer ne mislimo kratiti pravic svobodne izbire del. Vendar ne moremo mirno mimo tega, da grupica ljudi ali pa celo en sam — določajo dokaj čudno smer Svobodi, polnijo re-pretoar njenega dramskega odseka s preživelimi, osladnimi in umetniško povsem nepomembnimi deli (kot so »Striček milijonar«, »Tetka na konju«, »Trije vaški svetniki« in podobna Sara), in teže, da bi se kolo njenega delovanja zavrtel® nazaj na pozicije, kot so cvetele nekoč v prav isti dvorani. Čeprav nepomembno dejstvo — vendar odbor pri nazivu »tovariš«, celo pri posameznih članih odbora tega društva in to pti medsebojnem odnosu na sejah, predstavlja čisto slik® o vsem drugem kot pa o težnjah po napredku delavske misli. Od tod tudi dokaj malo skrbi, kakšen vzgled bo dajala njihova repertoarna politika ostalim društvom, ki naj bi v Svobodi — delavskem društvu iz Ljubljane — videli svoj vzor. Gledano s tega gledišča je torej začetek dramske sezone viške Svobode s svojo preoblečeno »Tetko na konju« vse več kot samo umetniško neuspela uprizoritev slabega dela. Ona je potrdilo in opomin, da vse, kar je preživelo in staro, — na žalost omenjeni Svobodi ni povsem tuje. To Je še toliko bolj boleče, ker je v društvu dovolj komunistov, ki bi s svojim aktivnim delom in trezno besedo lahko bolj široko zastavili program Svobode na Viču in mu dali zdravo osnovo. Rešitev omenjenih vprašanj zahteva širšo razpravo, kot jo lahko podamo v tem članku. To Pa naj bo predvsem naloga Občinskega sveta Svobod in drugih merodajnih činiteljev komune. S tem člankom želimo le s tovariško kritiko pomagati omenjeni Svobodi. Saj je ta Svoboda na svojih deskah, v svojih sekcijah že v času po revoluciji naučila prvih korakov odrskega in prosvetnega delovanja celo vrsto poznanih mladih poklicnih umetnikov in aktivnih delavcev in škoda bi bila za Svobodo samo, če bi se danes ti ljudje zaradi takšne »Tetke iz Argentine« le grenko nasmejali, pri tem pa z vso pravico zatajili, da so se ljubezni do kulturno umetniškega dela naučili prav na skromnih deskah te Svobode. Gledalka V-a ■ Lirika za ietniškimi rešetkami čST^rT ^ knSniki,3 pred s tavni k i* zTti- i««« J'lga’ kl. bl Tara]a jziti ranega delavskega že 1.1928, pa jjo je takrat polici- proletariata in ja zaplenila in vso naklado za- Anton Augustinčič: Otrok (detajl) žgala. Neki madžarski stavec, ki je stavili to knjigo, je skril korekturne .pole — dn tako je zdaj, ko so te polo slučajno našli, izšla knjiga, taka, kot sta jo uredila in pripravila srbski književnik Ivan Popovič jn hrvaški književnik Novak Simič. Knjiga so imenuje ^Knjiga, drugo-va«, zbirka jugoslovanske socialne lirike- V knjigi so zastopani vsi vidnejši takratni jugoslovanski pesniki s socialno —' revolucionarno tematiko. Knjigo so takrat stavili v Veliki Kikind; in zato se je tudi ves sodni proces vršil dn končal v Kikindii. Obtoženi p0 čl. 1. Zakona o zaščiti države, so se znašli v celicah sodišča Jovan Popovič, Novak Simič, Husnija Cengič — od slovenskih pesnikov pa Mile Klopčič, Ivan Grahor, Tone Seliškar, France Kozar, Gspan Alfonz, Vladimir Premrn, Vinko Košak in France O nič. Mile Klopčič, Ivan Grahor in France Kozar ter Ivan Popovič, Novak Siimič dn Husnija Cengič so bili preganjanj dn zaprti že poprej zaradi širjenja komunizma in zato so. bili nosilci glavne krivde »zločina« in pridržana do procesa v zaporu, medtem ko so bili ostali izpuščeni dz zapora že pred procesom. S tem preganjanjem slovenskih pesnikov je započel edinstven proces prot' vsem sodelavcem te izredne knjige, kl je šele čez 30 let lahko izšla. Na eni strani s® bili: država kralja, policije dn razreda — _ revolucionarne inteligence, ki je s svojo puntarsko revolucionarno besedo stala na strani delavskega razreda dn z njim vred pomagala rušiti nečloveške razmere delovnih ljudi pod diktatur® kralja Aleksandra. • Na procesu, ki se je' končal 3- aprila 1930; s® bili vsii obtoženci sicer oproščeni, toda »Knjiga drugova« ■ je bila uničena. No, knjig® s0 sicer plameni res uničili, toda besede »z te knjig© s® vzplamtele med široke množice delovnih ljudi in tak® so plameni te knjige prižgali srca zatiranih in jih bodrili za »poslednji, odločilni boj«. V knjigi »Knjiga drugova« je bil zastopam tudi pesnik Srečko Kosovel, katerega pa niso,mogli zapreti — ker je bil že pokojna. Od slovenskih sodelavcev J« bil umorjen kot talec Vinko Košak, France Kozar — hrastniški rudar je, padel v borbi, Ivan Grahor je bil ustre-ijen, Premru je umrl, ostali še žive. Glavni iniciator te knjige, srbski pesnik Jovan Popovič, pesnik, revolucionar in borec v NOV j© kmalu po osvoboditvi zaradi izčrpanosti umrl. Književnik Mihajlo Lalič, ki je temeljito preštudiral vse sod-nijske dokumente ® tej knjigi, pravi takole; »Ta knjiga ja pretresljiv dokaz o lepoti in sili revolucionarnega zanosa naprednih pesnikov iz vrst delavcev in inteligence iz dobe surovega monarhističnega preganjanja svobodne misli in umetniškega ustvarjanja. Karakteristično je — i® ta knjiga naj bo vzgled tudi našim mladim književnikom — kako je ta generacija občutila revolucionarno misel delovnih množic in kak® je ta generacija, aktivna v gibanju delavskega razreda, stanovitno verovala v zmago revolucionarne borb©.« T. Seliškar DA NISMO ZRELI iz Sl-KINGA Da nismo zreli? To je resnica, ki so jo starci okoreli stoletja nam sirotam peli. še vedno nas tako mirijo, Se vedno vse ugonobijo. NajboljSe Se premamijo, pregoljufajo, v bodočnost gledati ne dajo. Da nismo zreli? Pa smo le zreli, za življenjsko radost dozoreli, in da bi boljši, vsi srečnejši zaživeli. DA, zreli smo, da rečemo, kaj nas teži. da ne prenašamo več takšnih, kot ste vi, da za svobodo damo vročo kri — zato smo zreli. ARAGONIT v Ravenski jami NOVA SOLA V TUNIZIJI. OD TAKRAT, KO JE POSTALA TUNIZIJA SVOBODNA, SO ZGRADILI 2E VRSTO DELAVSKIH STANOVANJ IN TUDI TOLE SOLO V GLAVNEM MESTU TUNISU. Svet oboli Idrije je zelo zanimiv. V razmeroma zelo ozkem pasu zemlje je poleg ležišč ži-v»srebrne rude še več sto podzemeljskih jam, od katerih je dioslej le kakih 30 raziskanih V njih so pravi čudeži narave Za Volčjo jamo pravijo, da je značilna erozijska tvorba s podtalno vodo in da se človek le s težavo plazi po njej, ker mu od vseh strani grozijo ostri robovi škriljavcev. Raziskovalci jam so ugotovili, da je dolga okoli 400 metrov. O Jami pod studencem pravijo, da je svojevrstna redkost, ker ni mogoče ugotoviti, od kod s,e Steka vanjo voda in kam potem izginja. Verjetno priteka iz tako imenovanega Divjega jezera in pada v okrog 500 metrov dolgi Jami pod studencem v 10 do 12 m visokih slapih. Divje jezero, katerega dno je pod erozijsko plastjo, je globoko do 16 m, široko 35 m in dolgo okoli 60 m. Najpomembnejše novo odkrl- Ročna električna ura ia, na medeni. ki ni znal plavati, je z brega divje klical na, pomoč. »Hitro! Hitro!« je vpil. »Veliko nagrado prejme, kdor mi reši očeta!« Obupno boreč se z vodo, je bogataš kričal svojemu sinu: »Ne reči 'velika nagrada’, ti norec! Ostani hladnokrven! Ne obljubljaj več kot tri tolarje!« DOMIŠLJA?! PEKAČ Nekoč je živel mož, ki je znal hitro teči. Veliko ,si je domišljal torej in bil venomer pripravljen, pokazati svoje zmožnosti. Nekega dne je vdrl v njegovo hišo tat, pograbil nekaj dragocenosti ter pobral šila in kopita. Gospodar se je pognal za njim, kričeč: »Hej, ti! Stoj! Kaj ne veš, da mi ne moreš uteči«« Tat pa je tekel hitreje, To je zares vznemirjalo zasledovalca. »Misliš, da me lahko premagaš, ti lopov,« je kričal za njim. »Nobenega upanja nimaš!« Stekel je hitreje ter pretekel nekaj milj v zelo kratkem času. Ko je tako brzel vzdolž ceste, ga sreča prijatelj. »Čemu taka naglica?« je povprašal. »Lovim tatu,« je sopihal tekač in obstal. »Kje pa je . on?« je vprašal prijatelj. »Milje ze menoj!« je sopeč, a ves ponosen odgovarjal tekač. »Mislil je, da more teči hitreje od mene, a jaz sem mu pokazal.« SPRETNI PmiZOVALEC Neki učenec je bil določen za važno službo. Prednio je odpotoval, je v slovo obiskal svojega učitelja, kakor je bila navada. Da bi preizkusil njegovo usposobljenost, ga je učitelj vprašal, kako bi se vedel, ko bi prišel v družbo z visokimi uradniki. »Vse bo tako, kot je treba« je odvrnil učenec. »Pripravil sem si sto 'visokih klobukov’, po enega za vsakega uradnika, ki ga bom srečal. Prepričan sem, da bom uspel.« 'Visoki klobuki’ je bil izraz za neodkritosrčne, prilizovalške komplimente. Učitelj je bil užaloščen nad cinizmom svojega učenca. »Kaj!?« je zakričal. »Je to vse, kar je moje desetletno poučevanje naredilo iz tebe — nič več kot nizkotnega prilizoval-ca!?« »Oprostite mi, častitljivi mojster! Toda vi ste vselej poglobljeni v svoj študij in ne veste, kako prostaško se vede ves svet. Malo je ljudi na svetu, ojoj, ki so, kakor vi, visoko dvignjeni nad prilizovalstvo.« Tako sta se ločila na najboljši način, pri čemer se je učenčeva zaloga visokih klobukov zmanjšala za enega. E R I Vsaka ženska ima tri starosti: tisto v izpisku iz matične knjige, tisto, ki jo kaže, in tisto, ki jo prizna. Zadostuje, da se ujemata zadnji dve; prva je brez pomena. # Resnična mladost ni cvetoča koža. Mladost je v blesku oči in prekipevanju življenjske sile. Mladost je veličasten pohlep po življenju, podoben tistemu, ki vas zajame, ko gledate otroka z rdečimi lici. kako hrusta sadje. © Mladost je svobodna, sovražnik vsake navade in ne prenese nobenega nasilja. © Dokler se dva prepirata za kako stvar, je še vse v redu. Ko se začneta prerekati za nič, se stvari poslabšajo. Ko pa ne razpravljata o ničemer več> je položaj najbolj vznemirljiv. »Zaboga, kod sl pa kolovratil tako dolgo?« »Ne jezi se no, kolegi so me ob odhodu iz službe pozabili zbuditi.« PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR PROIZVAJA: bombažno prejo od NM 16 do HM 50, sta-nično prejo, surovo in barvano, ter razne mešanice prej z vozliči in acetatnim vlaknom. Bombažne in stanične tkanine: surove, progaste, karirane in enobarvne. Olavni asortiman tkanin Je naslednji: BOMBAŽNE: kretoni in cefirji za moške srajce, kanafas, ilanela za pidžame in športne srajce, plenice in surove tkanine. STANIČNE: tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z efektno sukano prejo, vozličasto prejo in prejo z acetatnimi vlakni. Vse stanične tkanine so oplemenitene z apreturo proti mečkanju. Naš asortiman tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci Priporočamo cenjenim odjemalcem naše prvovrstno avtomehansko, ročno in specialno orodje, rezervne dele za pluge ter odkovke za Industrijo In želimo vsem državljanom mnogo uspeha v novem letu. TOVARNA KOVANEGA ORODJA ZREČE *•••••• •••••»••• *•••••»•• ••••••••« «•»•#««•• •«••••••■ ■•»•••••• ••»*•••• Obrcam1 veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga LJUBLJANA, Titova c. 31 T • • j želi vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu • delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno r NOVO LETO 1958 i ' f • •■••••« •••■••••• •#••••••» •••»•«*•• ••••••••» •••••'••• •••••»«•• «••••*«•• •••••» ... ♦♦♦»»»♦»»»»<> TESNSLKA tovarna tesnil in plastičnih mas mali oglas NOVO STANOVANJE PRODAM dvosobno s pritiklinami, uporaba vrta in novega vinograda, ' Električna razsvetli ava. Hiša stoji 10 minut od tovarne stekla v Rogaški Slatini in 10 minut od postaje. Cena po dogovoru. Jožef Potočnik, Prestc-vec 89, p. Rog. Slatina. T M 1 ya TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA KAMNIK SLOVENIJA IZDELUJE: ključavnice vseh vrst, kuhinjske strojčke, avtomatske, balančne in kuhinjske tehtnice, ročne vrtalne in brusilne stroje, Ewart verige iz temper litine, fitange — spojne dele, Hoffman material iz temper litine — dele za opremo daljnovodov, litoželezne in medeninaste uteži, razno okovje itd. OBENEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1958. VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ŽELIMO SREONO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1 9 5 8. ELEKTRARNA VUZENICA VUZENICA MEDVODE želi vsem svojim poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in delovnemu ljudstvu naše domovine SREČNO NOVO LETO 1958 Svila MARIBOR ZELI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU, SVOJIM ODJEMALCEM IN KOLEKTIVU SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO . \ LETO 1958 TER SE PRIPOROČA. 7. Martinček je vedel za partizansko taborišče. Izmuznil se je iz vasi, dirjal v gozdove in povedal partizanom, kaj se godi v Hrastju. Partizani so v zasedi počakali župnika in njegovo spremstvo. Večina fašistov je padla, le nekaj malega jih je ušlo smrti. Tudi župnik jim je ušel in tako je Hrastje napovedalo neizprosno vojno okupatorju in njegovim zaveznikom. 10. Toda tudi sovražnik ni počival. Za denar si je kupil izgubljene duše. Tako si je pridobil s pomočjo župnika Martinovega soseda Jernejca, ki je obveščal župnika, ta pa fašiste o vseh ljudeh, ki so zvesti domovini. Martinek je nekaj slutjl in nekoč ga je, skrit v goščavi, zasačil, ko je prešteval denar, ki ga je prejel od fašistov. 8. A vojna je kruta in ne prizanaša. Toda to ni bila navadna vojna, vojak proti vojaku. To pot se je baril ves narod — možje, žene, starci in otroci. Martinček je postal živa vez med vasjo in partizani, postal je obveščevalec in kurir in mnoge noči je bil na poti, da je obveščal partizane, kaj kani sovražnik. 9. Spodaj v trgu, kjer je bil nameščen bataljon fašistov, je zvedel marsikaj. Po dolini je tekla železniška proga in ko je nekoč zvedel od partizanskega zaupnika — železničarja, da bo čez dva dni vozil skozi trg vlak samih bencinskih cistern, je o tem obvestil partizane. Ogromni plameni so potem dokazovali, da je partizanska vojska povsod tam, kjer je sovražnik. 11. Jernejo je tudi izdal ranjehega partizana, ki je ležal na seniku zunaj vasi in ki ga je negovala Martinova žena. Nekoč so prihrumeli iz doline, obkolili senik in ga skozi In skozi prestrelili z mitraljezi. Ranjenec je zgorel. Martinovo ženo pa so vklenjeno odgnali s seboj v dolino. 12. Martinek, Tlnek in Mojčka so ostali sami z babico. Ta stara žena pa se ni vdala obupu. Ljubezen do zemlje ji je netilo sovraštvo do sovražnika, nikdar ni opustila prilike, da ne bi zbrala okoli sebe vseh treh otrok in jih učila: »Jejte, jejte, rastite otročički, da boste močni in da boste pomagali streti sovražnika T prah!« Delavska enotnost # glasilo sindikatov Slovenije # leto xvii # cena 20 din 10. januarja 195*8 Stwv. 3 stran 9 Ob rsbn dopflrou KONFERENCA SOLIDARNOSTI Neodvisne dežele (in napredna gibanja) Azije in Afrike so z vso svojo dosedanjo politično dejavnostjo — doma, na svojih celinah in v svetovnem merilu — dokazale, da so dozorele in da jih svet mora upoštevati kot enakopravne sodelavce v vseh naporih za mir, napredek in mednarodno sodelovanje. Zato je danes na svetu malo ljudi, ki dvomijo v koristnost in pomembnost azijsko-afriške konference solidarnosti v Kairu. Na splošno prevladuje mnenje, da je ta konferenca — čeprav nanjo niso prišli predstavniki vlad, kot pred dobrima dvema letoma v Kandung, ampak politični voditelji in predstavniki javnega življenja — močno podprla konstruktivne napore v mednarodnem življenju, v katerem blokovska trenja (in iz njih izhajajoče oboroževalno tekmovanje) ustvarjajo vzdušje nezaupanja, negotovosti In zaskrbljenosti. V Kairu se je ob koncu minulega leta Zbralo nad 500 delegatov iz 42 afriških in azijskih dežel — od črncev z atlantske obale Afrike do Japoncev. Voditelji komaj osvobojenih ali še neosvobojenih narodov, kakor tudi starih in mogočnih držav z različnimi družbenimi sistemi, predstavniki narodov z večtisočletno kulturo in narodov, ki so še nepismeni, so složno razpravljali in v vzdušju razumevanja ter prijateljstva hitro in stvarno sprejeli sklepe. S tem je konferenca dala lep vzgled, kako je mogoče reševati različna vprašanja, kadar se narodi zavedajo, da je treba nekaj napraviti v obrambo njihovih skupnih koristi, za njihov boljši razvoj in napredek. Sestanek v Kairu je zelo poučen za vse države in državnike. Dokazal je, da je ideja miroljubne in aktivne koeksistence, ideja pozitivne nevtralnosti, postala vsakdanja težnja in praksa teh dveh velikih, komaj prebujenih celin. To je pomembno za ves svet, za vse dežele in narode, ne glede na rasno in družbene razlike ter različno stopnjo razvoja. Predstavniki nad polovico človeštva, ki so se zbrali v Kairu, so ponovno potrdili svojo privrženost načelom koeksistence in opozorili vse narode, velike in male, kako je treba reševati mednarodne spore in na kakšnih temeljih naj slone mednarodni odnosi da bi našli izhod iz sedanje svetovne krize Konferenca je odklonila sleherno obliko blokovske politike, ne samo zato, ker ta politike nasprotuje samostojnosti azijsko-afriških držav, temveč tudi zato, ker bloki po svoji notranji zakonitosti silijo svet na rob vojnega požara. Razumljivo je, da so predstavniki azijskih In afriških narodov obširno razpravljali tudi o kolonializmu. Kolonialni odnosi še vedno zavirajo napredek teh narodov in zahtevajo od njih ogromne žrtve. Imperialistične spletke, zatiranje svobodnih gibanj, rasna diskriminacija, ekonomske blokade itd. so življenjski problemi afriških in azijskih narodov obenem pa glavni problemi v odnosih meč njimi in zahodnim svetom. Kairska konferenca je s polno pravico zahtevala neodvisnost za vse narode in spoštovanje njihovih pravic, da žive v miru in da enakopravno •odelujejo z ostalim svetom v skupnem boju za odpravo krivic in zaostalosti. Podprla je osvobodilne težnje Zahodne Nove Gvineje (Indonezije), Goe (Indija) in Okinawe (Japonska), zahtevo kamerunskega naroda, naj mu Francija prizna neodvisnost, protikolo-niali boj alžirskega naroda. Pozvala je francosko vlado in Narodnoosvobodilno fronto Alžira, naj sc začneta pogajati o miru in -neodvisnosti Alžira. Predstavniki Azije in Afrike so tudi proučili vse možnosti za razvoj azijsko-afriškega gospodarskega sodelovanja, ki ga je potrebne krepiti, ne da bi pri tem prekinili gospodarske stike z ostalim svetom. To je nekaj glavnih vprašanj, o katerih so razpravljali na konferenci solidarnosti v Kairu. Samozavest, s katero so govorili o teh vprašanjih, dostojanstvo in zaupanje v pravičnost njihovih zahtev in njihovega boja, dokazujejo, da so narodi teh dveh velikih celin dozoreli in da se je obdobje imperializma ter kolonializma res približalo koncu. IZKUSNDe DRUGIH O SOODLOČANJU DBLAVCEV V UPRAVLJANJU podjetij na Češkoslovaškem Ne le govoriti NA ČEŠKOSLOVAŠKEM BODO V KRATKEM SPREJELI ZAKONE, KI BODO UREJALI PRAVICE SINDIKATOV V UPRAVLJANJU PODJETIJ. — TAKO PlSE »RUDE PRAVO«, KI OBENEM TRDI, »A SO TAKSNI PREDPISI NUJNO POTREBNI, SAJ BODO V BLIŽNJI BODOČNOSTI UVEDLI NOV NAČIN UPRAVLJANJA V ČEŠKOSLOVAŠKI INDUSTRIJI. Nov način uipravilfiantja gospodajr-stva bo natmireč zagotovil podjetjem in gospodarskim enotam, ki bodo nastale z združevamjem podjetij, tudi pravico, da razpolagajo z 'lastnimi aredstvd, ki jih bodo tehflco uporabljala samostojno. Dosedanje geslo »udeležba delovnih Mudi pri upravljanju« po mnenju »Rude prava« ne bo ustrezalo novemu položaju, bo bo šlo za me-posiredno soodločamije proizvajalcev, babo uporabljati ta sredstva. Potrebno je proučiti načine do oblike, s katerimi bodo sindikalne organizacije zagotovile soodločanje proizvajalcev v upravtjamtiu podjetij in gospodarskih združenj. Španija: Fašisti m beda. SPORAZUM O TOVARNIŠKIH ODBORIH NA ŠVEDSKEM Zahtevajo korenitejše reforme! Švedski delavci vedno boljodloCno zahtevajo, naj Spopad med delavci in policijo na Elizejskih poljanah v Parizu JIM vlada in delodajalci UPRAVLJANJU PODJETIJ, NOV ODBORIH PA TEH ZAHTEV NE Takoj po zadnji vojni sta se Zveza sindikatov Švedske in Združenje delodajalcev sporazumela o ustanovitvi tovarnišikah odborov v podjetjih, v katerih je zaposlenih nad 25 delavcev. Sklenili so, da bodo ustanavljali tovarndiške odbore samo v tistih podjetij, v katerih je nad polovica zaposlenih včlanjenih v sindikat. To pa so skoraj vsa podjetja, saj je na Švedskem 95% zaposlenih organi zlranih v sindikatih. Tovarniški odbori so dobili pravico, da se ukvarjajo z gospodarskimi in socialnimi problemi, toda le kot posvetovalni organi. Torej TJ1K0 GLEDA »PRAVDA« Ameriška atomska in raketna oporišča na ozemlju dežel članic VATO predstavljajo nevarnost za uir in varnost narodov. (Iz časopisov.) (Na žagi: Sporazum o ameriških atomskih bazah v Evropi) »VZAJEMNA ODVISNOST« POLOŽAJA Risba sovjetskih karikaturistov Kukriniksi DOPUSTE VEC PRAVIC V SPORAZUM O TOVARNIŠKIH UPOŠTEVA. lahko sklepajo, uprava pa ima pravico, da njihovih sklepov ne vzame resno. Kasneje so jim sicer dali nekaj več pravic, njihovega posvetovalnega značaja pa le niso spremenili. Pred tedni so švedski sindikati in delodajalci sklenili nov sporazum o tovarniških odborih, ki se nekoliko razlikuje od starega. Sindikati trde, da je praksa zahtevala nekatere spremembe. Vendar pa so tudi tokrat ostali le pri posvetovalni vlogi. Gre za nekaj zboljšav in bolj točno določenih področij dejavnosti. Sporazum ugotavlja, da je povečanje proizvodnje osnovna naloga tovarniških, odborov. V bodoče bodo bolj kot doslej upoštevaiH predloge delavcev. Do sklenitve tega sporazuma so namreč delodajalci lahko samostojno določal; višino premij za delavce, ki so s svojimi predlogi in detom zboljšali proizvodnjo. Tako se je zgodilo, da so delavcem v 60% podjetij, kjer obstaja premiranj e, razdelili le 20% dobička, ustvarjenega na osnovi njihovih predlogov. Odslej pa bodo tovarniški odbor; določali višino premij, ki jih dobivajo racio-nalizatorji in novatorji. Delodajalci tudi niso bili dolžni poročati tovarniškim odborom o rezultatih finančnega poslovanja, odibori pa so lahko (ali na tudi ne) poročali delavcem o svoji dejavnosti. Nov sporazum poziva delodajalce, naj spoznavajo tovarniške TRŽAŠKI LABJEDEUGŠKI DELAVCI SO SPET STAVKALI . Drugega in tretjega januarja so v Trstu štavkali ladJedelniški delavci, ki zahtevajo višje mezde in okrepitev vsaj tradicionalnih . pomorskih prog. Stavka ni uspela. Voditelji obeh sindikatov so se ponovno sestali, da bi se dogovorili o nadaljnjih akcijah. ATENTATI V FRANCIJI V nedeljo, 29. decembra je bilo v Franciji ubitih 15 ljudi. Sodijo, da »o bili atentatorji borci alžirske Narodnoosvobodilne vojske, ki je tudi v Franciji vedno bolj aktivna. Atentati so bili v Parizu, Lyonu, Marseillu. Celo na trgu Bastilije so neznanci vrgli bombo, ki je ranila šest ljudi. odbore s finančnimi načrti in obračuni, odbore pa, nalj vsaj enkrat letno poročajo kolektivom o svojem delu. Medtem ko so predstavniki Zveze sindikatov iz Združenja delodajalcev razpravljali o novem sporazumu, so številne osnovne sindikalne organizacije zahtevale, naj tovarniški odbori dobe tudi nekaj pravic upravljanja. Delodajalci pa so se odločno uprli. Sindikalni voditelji niso bili tako odločni kot delodajalci in tako je prišlo do sporazuma, k; ne zagotavlja tistega, kar delavci želijo. S tem pa še ni rečeno, da se boj ne bo nadaljevali. V sindikatih in tudi v vladni Socialistični stranki so že kar precej močne sile, ki se zavzemajo za korenitejše družbene reforme in tudi za zagotovitev večje vloge proizvajalcev v upravljanju gospodarstva. SOMALIJA IN NJENA NEODVISNOST TOŽBA KOLONIALNEGA MAGNATA NENASITNI SO IN POHLEf* NI, ZATO SE RADI KKEGAJft IN NIKOLI NISO PRAAT PRI« JATELJI. KADAR PA JEVl TEČE VODA V GRLO, SE OKLEPAJO DRUG DRUGEGA. IMENUJEJO SE — EVROPSKI KOLONIZATORJI. V eni izmed svojih zadnjih lanskoletnih številk je londonski »Times« tarnal nad nečem, kar sa bo zgodilo leta 1980. Zaskrbela ga je Somalija, bivša italijanska kolonija v Afriki, ki je sedaj pod skrbništvom Italije in ki mora — po siklepu OZN — leto’ 1960 dobiti neodvisnost. »Times« piše: »Vsak, ki na kakršenkoli način pozna ta del sveta, se strinja, da je položaj zaskrbljujoč.« In zakaJ? Zato, glejte: »Kb so vzpostavili italijansko skrbništvo v Somaliji, so Združeni narodi sklenili, da mora ta dežela leto 1960 postat; neodvisna. To pa je bil popolnoma neodgovoren sklep, kajti za tistikrat je bilo jasno, da Italijani ne bodo mogli v desetih letih usposobiti Somalije za samoupravo.« , Potem pa »Times« še iskreno piše, ta ga ne skrbi bodočnost Somalije, ampak čisto nekaj drugega. Takole pravi: »To ni bilo samo nepošteno do prebivalcev Somalije, bilo je tudi nevarno za njene sosede, kajti Somalci ne žive samo v italijanski Somaliji, ampak tudi v britanski in francoski Somaliji, v Keniji io Etiopiji. Težko je verjeti, da bodo v teh deželah ostali mimo pod tujo upravo, ko bodo v italijanski Somaliji postali svobodni.« Ob koncu pa »Times« — namesto da bi priporočil kolondailndm silam, naj upoštevajo upravičene težnje Somalcev — piše o vojaških pripravah v deželah, ki meje na Somalijo in ki so po njegovem mnenju nujne. Na meje Somalije pošiljajo vojsko, v britanski in francoski Soimalijj preganjajo in zatiralo nacionalne stranke. Skrbi evropskih kolonizatorjev res niso majhne. Alžir, Kamerun, Kenija, Ciper in sedaj še — Somalija. Iz Kostarike le redko dobimo kakšno sliko. Prva, ki smo jo po dolgih leti dobili, kaže zborovanj: delavcev v San Joseju, glavnem mestu Kostarike SPOMENICA GENERALNE KONFEDERACIJE DELA GRČIJE Delavci nezadovoljni GENERALNA KONFEDERACIJA DELA GRČIJE JE POSLALŠ VLADI SPOMENICO, V KATERI ZAHTEVA, NAJ VLADA IN DELODAJALCI V NAJKRAJŠEM ČASU STORE NEKAJ ZA ZAŠČITO DELAVCEV IN NJIHOVIH DRUŽI N, KI ŽIVE SLABŠE KOT PRED vojno. Čeprav se je medtem nacionalni dohodek povečal. Iz spomenice grških sindikatov je razvidno, da so mezde grških delavcev, ki so bile že pred vojno nainižje v Evropi, danes pod predvojno ravnijo in ne zadostujejo ni- r IZ SOVJETSKEGA SINDIKALNEGA GIBANJA ravice in dolžnosti v sovjetski zvezi te dni precej pišejo, govore in RAZMIŠLJAJO O NOVIH PRAVI CAH IN DOLŽNOSTIH SINDIKATOV, ZLASTI PA O TEM, KAKO NAJ »ZAGOTOVE SODELOVANJE DELOVNIH LJUDI V INDUSTRIJ SKEM UPRAVLJANJU«, KOT JE REČENO V RESOLUCIJI CENTRA LNEGA KOMITEJA KP SOVJETSKE ZVEZE »O DELU SINDIKAT OV«, KI SO JO SPREJELI NA PLENUMU 17. DECEMBRA LANI. Desetletja so v Sovjetski zvezi govorili o sindikatih ie kot o »transmisiji partije« v izvrševanju osnovnih gospodarskih nalog in kot o »šol; komunizma«, pravzaprav šoli kadrov administracije. Resolucija, ki jo je sprejel plenum CK KP Sovjetske zveze, priznava sovjetskim sindikatom zasluge na tem področju, obenem pa razširja njihovo vlogo in pomen. Ta resolucija pomeni korak naprej v postopnem spreminjanju načina upravljanja sovjetskega gospodarstva. Z njo Je Centralni komite določi! mesto im vlogo sindikatov v tem procesu. Sindikatom, ki so prej, bili »šola upravljanja«, je sedaj naročeno, da bolj smelo in neposredno približajo delavski razred problemom upravljanja, se pravi po novih poteh privedejo delavce k upravljanju. »Sindikati morajo«, je rečeno v, resoluciji Centralnega komiteja, »krepiti svoJo dejavnost za zagotovitev sodelovanja delovnih ljudi v industrijskem upravljanju .. .« Doslej ao sovjetska podjetja upravljali po načelu »nedeljive odgovornosti«. To načelo bo še naprej ostalo v veljavi, obenem pa bodo postopoma dobivali nekatere pravice upravljanja tudi drugi činite-iji, čeprav zaenkrat še v lokalnih okvirih. To so na primer ekonomski sveti v administrativnih rajonih. Ustanovitev teh svetov je bil koristen ukrep decentralizacije, o katerem govore, da je »že dal nekatere pozitivne rezultate«, ki so pokazali, da je sodelovanje neposrednih proizvajalcev, v upravljanju industrije koristno in potrebno Sedaj pa bodo »ekonomski administratorji« v vseh industrij sikih podjetjih dobili še enega pomočnika in obenem nadzornika — sindikat. Pri reševanju n eksternih najpomembnejših problemov delavskega razreda, kot so na primer delovni pogoji, plače itd. pa bodo sindikati enakopraven činitelj. torej ne le pomočnik. Preizidij Centralnega sveta sindikatov bo poslej enakopravno sodeloval z Državnim komitejem za vprašanja dela in plač- Veljavni bodo le tisti sklepi, s katerimi se bo sindikat strinjal. Ustanove za planiranje se morajo pri izdelavi predlogov proizvodnih načrtov posvetovati s sindikatom in upoštevati njegovo mnenje. Ekonomski sveti, kakor tudi oblastni in teritorialni izvršni komiteji morajo sestavljati osnutke letnih proizvodnih načrtov podjetij skupno z odgovarjajočimi sindikalnimi komiteji in sveti. Sindikati se morajo odločno upirati konservativnim in II birokratskim stališčem do raciona-lizatorskdh’ in novatorsikih predlogov; dolžni so, da.bdijo nad sklepanjem in izpolnjevanjem kolektivnih pogodb, ki regulirajo vzajemne obveznosti tovarniških delavcev in uprave, da nadzorujejo njih izpolnjevanje in o rezultatih svojega nadzora poročajo kolektivom. S pomočjo sindikata mora tudi ena starih, vendar kot kaže premalo učinkovitih oblik sodelovanja delavcev v industrijskem upravlja- Nova Moskva nju zboljšati svojo dejavnost. Gre za tako imenovane proizvodne konference. ki so jih doslej skoro povsod sklicevali le zaradi formalnosti, Večinoma so bile zelo slabo pripravljene. Le malokje so stalno sklicevali splošne proizvodne konference. na katerih so delavci in uslužbenci sodelovali pri reševanju vseh tovarniških zadev. Nekateri »ekonomski administratorji« sploh niso hoteli sodelovati na teh konferencah in niso upoštevali mjiho-vh sklepov. Zaradi tega so deiavc izgubili zanimanje zanje. Sedaj pa morajo vrniti proizvodnim konferencam njihovo bivšo vlogo in ugled. S tem bi nekako vskladili načelo »nedeljene odgovornosti« z množičnim nadzorom. Iz navedenih novih dolžnosti sindikatov je razvidno, da gre za krepitev vloge sovjetskega sindikalnega gibanja. -»Centralni komite KP Sovjetske zveze je uvidel potrebo«, je rečeno v resoluciji, »da se znat-nozboljša dejavnost sovjetskih sindikatov .. .« Do plenuma Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in njegovih sklepov o povečanju vloge sindikalnih organizacij vsekakor n: prišlo slučajno. Gre za proces, ki se je začel že na XX. kongresu sovjetskih komunistov, ki se vedno bolj širi in dobiva nove in nove otipljive oblike. Sovjetski delavci (49 milijonov ljudi) se postopno vedno bolj uveljavljajo v upravljanju gospodarstva. Dobivajo pravice, ki jih doslej niso imeli, pravice, ki so jih s svojim požrtvovalnim delom za izgradnjo sovjetskega gospodarstva tudi zaslužili. ti za najosnovnejše življenjske po-' trebe. Pokojnine so izredno nizka (komaj 300 do 400 drahem mesečno), socialno zavarovanje je nepopolno, stanovanjski pogoji so zelo slabi. Ni čudno — je rečeno v spomenici — če so delavci vedno bolj nezadovoljni. Grški sindikati tudi opozarjajo vlado, da delovnih zakonov ne upoštevajo niti v Atenah, kaj šele na deželi, da delodajalci in vladni uradniki kršijo pravice delavcev, odpuščajo sindikalne voditelje iti onemogočajo sindikalnim organizacijam, da bi samostojno razpolagale s svojimi siredstvi. Arbitražna* sodišča so postala, kot prav; spomenica, »avanture fantastične dramatičnosti«, ker sodne formalnosti praktično uničijo sleherni njihov sklep. Skladi socialnega zavarovanja so sredstvo strankarske politike, Nacionalni posvetovalni odbor za socialno politiko pa deluje izredno slabo. Generalna konfederacija je ž® večkrat zahtevala, naj vlada odpravi te krivice in pomanjkljivosti ter zagotovi delovnim ljudem višjo življenjsko raven. Vlada pa doslej še n; resno proučila njenih zahtev in tudi delodajalci niso pokazali pripravljenosti, da h; se odpovedali svojim konservativnim postopkom in pogledom. V svoji zadnji spomenici pa grški sindikat; opozarjajo vlado, da je skrajni čas za rešitev vseh teh socialnih problemov. RESOLUCIJA KONGRESA ŠVEDSKIH KOMUNISTOV Kongres Komunistične partije Švedske je sprejel resolucijo, s katero opozarja na nevarnost, ki bi grozila Švedski, če bi vključila v svojo oborožitev tudi atomsko orožje. NOVOLETNA STAVKA V NEV/ TORKU Delavcj newyovških transportnih podjetij so na -Novega leta dan začeli stavkati, ker jim niso odobrili novih delovnih pogodb, ki bi jilfl zvišale mezde za 65 centov na uro.