Cndalitve - iprnvai Ljubljana. Kopitarjeva 8. TaUlon 4001 - 4004
MmCni naročnina 18 Ur, u Inozemstvo 31-50 lir.
Ček. raS.r Ljubljana 10.450 n naročnino ln 10.549 za lnserate
Izključna pooblaSčenka za domače
tn Inozemske oglase: Unione PubbllclU Italiana S. A., Milano
SLOVENEC
AVGUST - 1943
11
SREDA
t.oncatsionaiu escluslva per I« pubhllclU dl provemcnzit italiana edester«. Union« PubbllclU UalUna S. K., Milano
Proseguono i combattimenti in Sicilia
Hodi stradali battuti dai velivoii dellAsse - Due incrociatori nemici e molte altre unita colpite
Comando Supremo — bollettino di guerra nr. 1172;
L'offensiva nemica In Sicilia con-tinua a svilupparsi con largo appoggio di iorse aeree e navali: nonostante la te-nace resistenza delle truppe italo-germa-niche, alcune posizioni hanno dovuto es-aere sgombrate soto i violenti attacchi di unita corazzate avversarie.
Nodi stradali e centri delle retrovie
nemiche sono stati battuti da velivoii italiani e tedeschi: due apparecchi risul-tano distrutti in combattimento da cac-ciatori germanici, nostri aerei siluravano al largo della Sicilia un incrociatore e due mercantili per complessive sei mila tonnellate; bombardieri tedeschi cola-vano a picco nelle acque di Augusta piroscaii di medio tonnelaggio, colpendo altresi un incrociatore e due unitk mi-norL	Generale Ambrosio.
Na Siciliji se boji nadaljujejo
Osno letalstvo tolklo cestna središča - Dve križarki In več drugih edinic zadetih
r Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo It. 1172:
1 Sovražna ofenziva na Siciliji se razvija naprej in sovražnik uporablja velike letalske ter pomorske sile: navzlic junaški obrambi italijansko-nemških oddelkov so zaradi silovitih napadov nasprotnih oklepnih oddelkov morale biti izpraznjene nekatere postojanke.
Italijanska in nemška letala so tolkla cestna središča in središča v sovražnem zaledju. Nemški lovci so ▼ boju sestrelili dva stroja. Naša letala so ob Siciliji torpedirala eno križarko in dva parnika s 6000 tonami; nemški bombniki so v vodah pri Avgusti potopili 3 sred-njevelike parnike in zadeli tudi eno križarko ter dve manjši edinici.
General Ambrosio.
Umberto Ricci - nov notranji minister
' Rim, 10. avg. as. Z današnjim ukazom Nj. Vel. Kralja in Cesarja je bil imenovan za notranjega ministra prelekt senator Umberto Ricci namesto Eksc. Bruna Fornaciarija, ki je podal ostavko.
Rim, 10. avg. avg. as.: Novi notranji minister senator Umberto Ricci je bil rojen 13. novembra 1878. v kraju Capurso, pokrajina Bari. V notranjo upravno služ-
bo je vstopil leta 1900 in je tam prebil več stopenj. Ko je bil imenovan za pre-fekta leta 1924, je postal izredni komisar za rimsko pokrajino in komisar na pre-fekturi v Turinu, nato pa prefekt v Bol-zanu. Končno je postal generalni direktor civilne uprave leta 1933-34. Leta 1935. je bil upokojen. 22. aprila 1933. je bil imenovan za senatorja Kraljevine. Je predsednik d. d. za sanacijo v Napoliju.
Nemški uspeh ob Miusu
Sovjetom je bHo odvzeto važno višinsko ozemlje - Zagrizeni boji pri Bjelgorodu ln Vjazmi - Nad Mannheimom je bilo sestreljenih 13 bombnikov
Povečano delovanje italijansko-nemškega letalstva
Berlin, 10. avg. Mednarodna poročevalska agencija piše o povečanem delovanju italijansko-nemških letalskih skupin na sicilskem bojišču, ki so predvčerajšnjim tolkle sovražne preskrbovalne zveze. Skupine nemških hitrih bombnikov eo z dobrim uspehom napadale prevoze čet ter angleškega in severnoameriškega vojnega gradiva zlasti na odseku pri Troini, Agiri in Regalbutu, dočim so na obalski cesti na severni strani Sicilije hitra italijanska in nemška letala bliskovito napadala sovražne kolone.
Druge ekupine italijansko-nemških ■bojnih letal so v popolnem sodelovanju % italijansko vojno mornarico napadle pristanišče v Palermu. Takoj po prvem napadu so nastali v pristanišču in skladiščih obširni požari. (»II Piccolo della Serac)
Odločnost italijanskih ujetnikov
Llabona, 10. avg. as. Izvedelo so je, da jje skupina italijanskih ujetnikov, dodeljena poljskim delom pri neki kmetiji v kraju Derbyehire, kateri je bilo odklonjeno dovoljenje prisostvovati v nedeljo službi božji v katoliški cerkvi, oddaljeni nekaj kilometrov, dva dni stala križem rok, dokler ji zopet ni bilo obnovljeno dovoljenje. To dovoljenje je predvideno v določilih, ki urejajo delo vojnih ujetnikov po tabo-»iičih. • - :t„„ .
Nov prefekt v Napoliju
Rim, 10. avg. as. Z ukrepom, ki je v izvršitvi, je bil namesto Marcella Vazza-rija, ki je bil poklican pod orožje, imenovan za prefekta v Napoliju gr. uff. dr. Docnenico Soprano, dosedanji prefekt v Aleksandriji.
Nasilstvo vojakov v Maršali
Tanger, 10. avjr. as. Velik spopad je nastal med Sicilijanci in severnoameriškimi vojaki blizu mesta Maršala, kjer neki gostilničar ni hotel dati pijanim ameriškim vojakom več alkoholnih pijač. Ameriški vojaki so nato opustošill lokal ln začeli besno streljati ter povzročili smrt 6edmih oseb, 14 oseb pa ranili. Med njimi ja bilo več žensk.
Hitlerjev glavni stan, 10. avg. Nemško I vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kubanjskem predmostju so se zrušili z oklepnimi vozili in bojnimi letalci podprti sovjetski napadi.
Medtem ko je bilo na bojišču ob Mi-asu v presenetljivem lastnem napadi nasprotniku iztrgano važno višinsko ozemlje, je bilo na ostalih odsekih ob Miusu in srednjem Doncu samo neznatno bojno delovanje.
Na področju pri Bjelgorodu traja velika borba dalje. Zaradi silovitih napadov letalstva je imel sovražnik posebno na tem odseku hude izgube.
Zapadno od Orla so se tudi včeraj izjalovili vsi boljševiški vdorni poskusi v hudih in za sovražnika z velikimi izgubami združenih borbah.
Tudi jugozapadno od V j a z m e so Sovjeti, kakor že nekaj dni, z novo pripeljanimi silami in z uporabo oklepnih voz, metalcev plamena, topov za salve in bojnih letalcev, neprestano napadali dalje. S podporo močnih skupin bojnih in str-moglavnih letal so naše čete zavrnile vse napade s hudimi izgubami za sovražnika ter uničile tudi veliko število oklepnih voz.
Južno od Ladoškega jezera so bili tudi včeraj odbiti vsi sovražnikovi napadi, kolikor niso bili že razbiti v razvojni iazi.
Včeraj «o Sovjeti na vzhodnem bojišču izgubili 215 oklepnih voz, v letalskih bojih pa je bilo v dnevih 8. in 9. avgusta uničenaih 119 sovjetskih letal.
Na severnem odseku sirilskega bojišča so bili zavrnjeni sovražnikovi uapadi. Po-skug, da bi sovražnik našo severno krilo obkolil s šibkimi silami po morju, so našo čete izjalovile v protinapadu. Na ostalih odsekih je bilo samo krajevno bojno delovanje.
Pri obstreljevanju ladijskih ciljev na severni sicilski obali so nemška bojna letala poškodovala sovražni rušilec. Na morju pred A u pusto so bili potopljeni 3 srednjeveliki prevozni parniki ter poškodovanu 1 križnika in 2 manjši sovražni enoti.
Po dnevnih napadih sovražnih letalskih sil na nekatero krajo zasedenega zapadnega ozemlja so metali prote-klo noč bombniki angleškega letalstva razdiralne in tažigalno bombo na mesto Mannheim. Nastala je škoda zaradi požarov v stanovanjskih predelih. Prebivalstvo je iinelo neznatne izgube. Po dosedanjih vesleh je bilo sestreljenih 13 sovražnikovih letal.
Nomške pomorske oboroženo sile ter protiletalsko topništvo trgovske in vojne mornarice so sestrelili v času od 1. (lo 10. avgusta 42 sovražnikovih letni.
Dva sovjetska generala padla
i
Stockholm. 10. avg. as. To poročilih Iz sovjotskega vira sta v bojih pri Orlu in Bjelgorodu padla dva sovjetska generala In sleer armadni general Apanašenkov in general Gunjen.
Položaj na vzhodnem bojišču
Berlin, 10. avg. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela, da je nemško letalstvo od 5. julija do 5. avgusta uničilo na ruskem bojišču 1249 sovražnih tankov.
O bojih pri Bjelgorodu poročajo, da so bili odbiti sovjetski napadi na nemške postojanke. Zahodno od tod so branilci zaustavili sovjetske napadalne sile ter razpršili oklepne skupine. Nove črte pri Orlu je sovražnik nepadal z velikimi množicami pehote in tankov na južnem odseku tega področja. Na vzhodnem in severnem odseku so se Sovjeti omejili na manjše napadalne sunke. Nemške protitankovske skupine so bile znatno okrepljene in so s svojim ognjem odbile vse sovražne napadalne valove. Dva manjša sovražna vdora sta bila popravljena. Izbrani oddelki sovražnih strelcev so bili obkoljeni in osredotočen ogenj
poljskih topov, možnarjev ter avtomatskega orožja jih je dobesedno zdesetkal.
Pri Vjazmi so predvčerajšnjim Nemci izvedli prvi močan napad, ki pa so ga že nemške predstraže odbile.
Na odseku pri Kubanju, zlasti pri Krimskaji se tudi zbirajo sovražne sile za napad na branilce kubanjskega pred-mostja. Zastoj sovražnih napadov na tem odseku je bil posledica velikanskih sovjetskih izgub v drugi polovici julija. Iz dosedanjih podatkov je razvidno, da so bili številni sovjetski polki zdeselkovani, več čet pa je bilo dobesedno uničenih. Neredko so bile sovjetske izgube 30- do 40-krat večje od nemških. Sovražnik zaman skuša spraviti svoje človeške izgube na minimum. Prav nič mu ne pomaga nova krinka za zaščito jeklenih oklepov pred smrtonosnim ognjem nemškefa orožja. (»Le Ultime Notizie«)
Letošnji uspehi nemških podmornic
Nemške podmornice so potopile 486 parnikov s 3,300.000 tonami - Vse sile trojno zveze so potopile in poškodovale 1518 sovražnih ladij z 8,393.000 tonami
čevalske agencije, objavljeno davi, pravi, da je treba tem številkam dodali še sovražne izgube, ki so jih zadalo sovražnemu brodovju druge sile trojne zveze, lako da znaša skupno Število nasprotnih potopljenih ladij 840 s 5 milijoni ton. V istem času so končno torpeda in bombe poškodovale okoli 660 trgovskih parnikov s 3,300.000 tonami, lako da so Angleži in Severoamerikanci v prvih šestih mesecih letošnjega leta zgubili oziroma imeli poškodovanih skupno 1518 trgovskih ladij z 8,393.000 tcrtiami.
Berlin, 10. avg. as. Mednarodna poročevalska agencija je danes prvič objavila poročila o pomorskih področjih, v katerih 60 nemške podmornice delovale prvih šest mesecev letošnjega leta, kakor tudi številke o potopitvah na teh odsekih. Od 1. januarja do 31. julija 1943 so nemške podmornice potopile skupno 486 sovražnih trgovskih parnikov s skupno 3,300.000 ton. Zavezniške izgube, porazdeljene na pomorska področja, so naoled-
Zavezniki so se zmotili o Italiji
Kaj se godi v zasedeni Siciliji
Lizbona, 10. avg, Za zaveznike obstoja italijansko politično in italijansko vojaško vprašanje. V Londonu in Washing-tonu so se verjetno šele sedaj začeli zanimati za politično vprašanje, oziroma vsaj govoriti o njem. To pozno govorjenje, ki priznava italijansko politično vprašanje — in pod tem moramo razumevati zadržanje zaveznikov do italijanske vlade in do italijanskega ljudstva bodisi danes, bodisi po nadaljnjem razvoju dogodkov — 6ili vlade našib sovražnikov, da morajo vreči na mizo svoje karte, kajti tisti, ki govore, da imajo program za svetovno obnovo, si ne smejo biti na negotovem, kadar se jim nudi prva priložnost za izvedbo njihovih načel: priložnost, ki se jim je ponudila s padcem fašizma, Vse njihovo delo serao-j:a slabo izteči, če se slabo začne.
Te razprave niso uradne, uradni tisk se jih ne udeležuje, toda zamotanost, v kateri so se znašli nekateri krogi se jasno vidi iz neodvisnih listov ter iz parlamentarnih razprav, kjer zahtevajo od angleške vlade pamet, modrost in razumnost, zlasti razumnost, ki je doslej še ni pokazala pri zamotanih položajih. Značilna je na primer pripomba socialista Ivor-ja lhomasa v spodnji zbornici: »Ničemur ne koristi odprava liktorskega snopa, če stopi namesto njega angleška šiba za italijanske hrbte.«
Pri pogledu na to, kar ae dogaja v zasedeni Siciliji, kjer je bil ustanovljen ta-kozvani »AMGOT« (»Allied Military Go-vernement of Occupicd Territories« — Zavezniška vojaška vlada za zasedeno OzemljeJ se je treba prijeti za glavo, go-
vore nekateri Angleži, obdarjeni s kritičnim duhom, ker so zavezniki, ki se proglašajo za osvoboditelje stiskanih narodov ustanovili z »AMGOT«-om ravno nasprotje tega, kar bi moral videti narod, ki je bil po dvajsetih letih rešen totalitarnega režima: »AMGOT« je toga vojaška uprava, nestrpna, kl zatira vsak izraz politične volje med prebivalstvom in se ji je posrečilo samo zmešati redni potek gospodarskega življenja z nepravičnim razmerjem med liro in šterlingom, tako da je bila pokrajina še bolj izropa-na in da draginja presega kupno moč rednih dohodkov. Eden je imel vsekakor prav, ko je dejal, da danri ne more izvesti volitev v Kataniji, kajti med volitvami in obstoječo strogostjo je prepad. (»II Piccolo«.)
nje: v Ledemem morju 15 trgovskih parnikov s 84.350 tonami; na Sredozemlju 59 ladij s 369.350 tonami; na Atlantskem morju 241 ladij z 1,515.000 tonami; pred zahodno afriško obalo 55 ladij 6 401.150 tonami; v vodah južne Afrike 56.000 ton; pred obalami Združenih držav Severne Amerike 63 ladij s 409.000 tonami in v Indijskem oceanu 44 ladij z '245.000 tonami. Podmornice so poleg tega potopile še nadaljnih 79 trgovskih parnikov. Povprečna tonaža potopljenih ladij znaša 6300 ton, kar velja tudi za poškodovane sovražne trgovske ladje, ker je bilo poleg 486 potopljenih ladij težko poškodovanih in verjetno potopljenih še nadaljnih 497.000 ton sovražnega ladijskega prostora.
Neko poročilo iste mednarodne poro-
Na osnovi poročil, ki so jih objavili Angloamerikanci sami, je bilo v isti dobi zgrajenih 6,900.000 ton sovražnega ladijskega prostora, torej mnogo manj, kakor pa eo ga potopile sile trojne zveze.
Poveljstvo XI. Irmsdnega zbora
Mi, general Armadnega zbera C-asto-ne Gambara, glede na odredbo 27. julija t. L
ukazujemo,
da se od 12. ure 11. avgusta 1943;
1.	Člen 2. gori omenjene naredbe spreminja v tem smislu, da se mora določba, ki prepoveduje javno zbiranje več ko treh oseb, smatrati za razveljavljeno;
2.	člen 6. iste naredbe se spreminja tako, da morajo vhodi v poslopja z glavnih ulic — pri tem pride v poštev le glav-
diplomatska nervoznost med zavezniki
Bern, 10. avg. as. »II Piccolo« poroča iz Berna: »Daily Mail« piše, da že dva tedna vlada velika živahnost v diplomatskem delovanju. V teku so posvetovanja med Anglijo, Združenimi državami in Sovjetsko Rusijo. Položaj se hitro razvija in pričakujejo se važne odločitve, Roose-velt, Churchill in Stalin se popolnoma zavedajo ,da je vojna stopila v obdobje, ki zahteva važnih odločitev. Brez ozira na glasove o sestanku med državniki so včeraj zjutraj v Londonu izjavili, da še ni bilo mogoče dobiti poročil o tem dogodku.
Angleški tisk komentira sestanke, ki
so bili v Hitlerjevem glavnem stanu. Tamkaj mislijo, da so bili posveti med Hitlerjem in glavnimi nemškimi vojaškimi voditelji v zvezi z glavnimi dogodki v Rusiji in Siciliji kakor tudi z zadnjimi napadi na »evropsko trdnjavo«, Bili so presenečeni, da je bil navzoč tudi maršal Goring in ni izključeno, da je ta dobil nalogo, posvetiti se notranji fronti.
Milanski denarni zavodi sporočajo, da shrambe za rasne vrcdnctnlcc niso bile pri zadnjih letalskih napadih nič poškodovane.
ni vhod — ostati podnevi odprti, za ves čas policijske ure pa zakleujeni. Hišniki poslopij ali v njih odsotnosti lastniki stavbe bodo odgovarjali za izvršitev teh določb. Nespremenjene ostanejo ostale določbe, ki jih vsebuje zgoraj omenjena naredba.
Ljubljana, 10. avgusta 1943.
General Armadnega zbora Poveljnik GASTONE GAMBARA.
Poljaki se morajo pokoriti Angležem
Rim, 10. avg. Nov predsednik begunske 1 »oljske vlade Mikolajczik je dal zastopnikom tiska posebno izjavo, v kateri je med drugim dejal: »Mi popolnoma sprejmemo idejo za federacijo narodov srednje Evrope, kakor jo je predložil Sikorski lela 1940. Ta ideja jo bila nato dokončno sprejela v poljsko-čehoslova-škem S|x>ruzunui ter se jo razvijala še naprej med pripravljalnimi 'razpravami, ki naj bi dovedle do federacije južno-vzhodne Evrope. Mi odkrilo želimo odno-šaje dobrega sosedstva « Sovjetsko Rusijo ne le zato, ker hočemo zagotoviti uiirno sožitjo soseclolh narodov, marveč
Življenjska pot novega Visokega komisarja
Kakor je naš list žo včeraj poročal, jo bil imeuovau za Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino general urmndnega zboru gr. uff. Riccardo Moizo. General armadnega zbora Riccardo Moizo je bil rojen 17. avgusta 1877 v kruju Salicelto (Cuneo). Bil jo topuiški častnik, nato pa jo bil v glavnem stanu pionir italijanskega letalstva, pogumni letalec, ki je izvedel najdrznejšo nastope v italijansko-turški vojni, ko jo prvič v zgodovini nastopilo letalstvo kot orožje. Za Junaštvo in zasluge, ki si jih jo pridobil, je dobil viteški križec gavojskega vojaškega reda. V vojni 1915-18 je kot genijalen in marljiv organizator letalstva potrdil svoje sposobnosti kot spreten in smel poveljnik letalskih sil. Nalo je postal načelnik glavnega slana 15. pehotne divizije iu je bil težko ranjen v boju (moiite Partica-Grap-pa) in si je zaslužil srebrno kolajno na bojišču za junaško vedenje v zmagoviti ofenzivi. Po vojni je bil na več važnih mestih pri letalskem komisariatu in jo bil najprej poveljnik pehotnega polka, nato pa poveljnik topništva pri arniad-nem zboru v Rimu. Nato je bil mobilizacijski iušpeklor divizije sardinskih grena-dirjev in končno načelnik glavnega stana armadnega poveljstva v Firenzi. 1'ovzdig-njen v poveljnika velikih edinic je postal novembra I. 193'2. poveljnik pehotne divizijo »Legnanot (Milano), nato pa je bil imenovan za poveljnika hitro divizije jEugenio di Savoia< (Udine).
30. novembra 1935 je bil imenovan za poveljnika karabinjerjev, 23. marca 1939 pa za senatorja. Avgusta 1940, ko je dosegel starostno mejo- je zapustil poveljstvo karabinjerjev.
Posveti v Hitlerjevem glavnem stanu
Berlin, 10. avg. Kakor sc je izvedelo iz nemške prestolnice, je bila zadnje dni v Hitlerjevem glavnem stanu vrsta važnih vojaških in političnih posvetov. To poročilo potrjujejo nekatere fotografije, objavljene v včerajšnjem berlinskem tisku, kakor tudi v nemškem vojaškem kinematografskem dnevniku. Med drugim so se teh posvetov udeležili maršal Ifer-mann Goring, zunanji minister von Rib-bentropp, minister Speer, načelnik SS Himmler, minister dr. Gobbels in direktor Bohrmann. lz nemških vojaških krogov 6e je izvedelo, da so bil navzoči tudi general feldmaršal Keitel, veliki admiral Dfinitz, letalski general feldmuršal Milch, letalski general Jcschoneh, načelnik glavnega stana kopenske vojske pehotni general Zeitzler in topniški general Jodl. Iz Berlina se tudi potrjuje, da je bil 29. julija pri Hitlerju sprejet v njegovem glavnem stanu japonski veleposlanik Ošimi ob navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa in feldmaršala Keitela.. — (»Gazetta del Popolo«.)
Gandi že eno leto zaprt
KangbaJ, 10. avg. as. Ob prvi obletnici aretacijo Mshatmo Gnndija so imeli včeraj popoldne čluul Indijsko kolonijo v Sang-haju skupno z več slo kitajskimi prijatelji na glavnom sedežu lige za svobodno Indijo vollko zborovanje. Na zborovanju «o govorili predstavniki Indijeov," ki so soglasno obsojali angleško mislijo, zahtevajoč neodvisnost Indije v sodelovanju z Jnponsko. Nn koncu zborovanja jo bila odposlana bodreča brzojavka predsedniku za neodvisno Indijo šandru Boseju.
Llsbona, 10. avg. as. Po poročilih uradne nnglefiko agencije so izdale pokrajinsko vlade v Indiji izredno ukrepe, boječ se morebitnih nemirov zaradi obletnico aretacijo Gandhija in drugih članov vsoindi jskegn kongresa. Nndaljovale so so tudi aretacijo številnih drugih članov kongresa ter njihovih somišljenikov. V Bombayu je bilo prijetih 300 oseb. V Pooni jo bilo pri manifestacijah pred pnlačo Aga Tlana, kjer jo zaprt Oandhi, aretiranih 100 indijskih demonstrantov.
Beograjska begunska vlada
mora iti v Kairo
Stockholm, 10. avg. >11 Piccolo della Sera« z. dne 9. avgusta poroča iz Sloekhol-ma: Iz Londona so je Izvedelo, da bo napovedana preselitev bivšega jugoslovanskega kralja Petro in begunsko jugoslovansko vlade v Egipt izvedena konec avgustn. V Londonu bo ostala samo gospodarska do-lcgaoija (ki naj bi ostala v stiku z angleškimi blagajnami) ln posebna komisija, ki naj bi pripravljala predloge z.a mirovno pogodbo (1) ter poslanik. Jugoslovansko poslnnlštvo v Londonu jo nezasedeno žo od letu 1041. in naj hi ga zasedel sodunji poslanik v Ankari Sumenkovič, dočlm nnj bi bil poslan v Ankaro bivši poslanik v Kairu Smiljanlč.
Močni japonski letalski napadi
Tokio. 10. avg. as. Letalski o-Jdelkl japonske mornarico ao podnevi in ponoči izvedli dva napada na izkrcano sovražno četo ler napadli njihove utrdbe ln topniške postojanko prt Mundi v nemSkem zalivu ter v pristanišču Itendova. Sovražnim silam jo bila zadaua velika škoda.
tudi zaradi našega zemljepisnega položaja. Upamo, da se lahko izvedo zadovoljiva organizacija mirnega sodelovanja evropskih narodov po vojni, kakor tudi tak sistem mednarodnih odnošajev, ki bo lahko zagotovil varnost in 6vobodo vsakega naroda. (»11 Piccolo«!
^ho&JM, novice
Koledar
Sreda. 11. velikega srpana: Tiburcij, mučeneo; Suzana, devica in mučenica: Aleksander, škof in mučeneo.
Četrtek, 12. velikega srpana: Klara, devica in ustanoviteljica reda; Evnomija, mučenica; Herkulan, škof.
Osebno novice
— Poroka. V cerkvi Marijinega rojstva v Cerknici sta so 9. t. m. poročila g. Ivan Drenik, glasbenik v ljuhljunski opori, in gdč. Iva Rouko, voditeljica gospodinjskih tečajev, oba iz Cerknico. Na novi življenjski poti jima želimo obilo srečo in božjega blagosloval
NK
Naročniki „NAšE KNJIGE -V ČETRTEK 1ZIDETA Salninen: Katrina Hiinermann: Ofe DaiflijSIl
Dvignite knjigi v Ljudski knjigarni
Druga obletnica za pok. prof. dr. Francem Trdanom bo 12. nvg. ob 8 v Baragovem semenišču. Znanci iu prijatelji lepo povabljeni!
—	Bivši dijaki II. državne gimnazije na
Poljanski cesti so udeležimo zlate maše, ki jo bo daroval naš profesor dr. Oregorlj Pečjak pri sv. Jakobu v Ljubljani na praznik Vnebovzetja, 15. avgusta, ob 10.30.
—Slovenka dobila največjo hrvatsko dramatsko nagrado. 4. avgustu t. 1. so v Zagrebu razdeljevali Demotrovo nagrado za najboljšo domačo igro, igrano v Hrvatskem velikem gledališču v tokočom letu. Za to nagrado sta bili predloženi dvo domači doli; drama Ružo Lucije Potelinove »Petra« ter Vojmila Kabadann »Kuča na kršu«. Porota je sicer ugotovila, da nobena toh dveh dram ne ustreza popolnoma pogojora nagrade, toda po relativnem kriteriju se pri-znava prednost drami lluže Petelinove, ki je tako postala nosilka gledališke nagrade za BCzono 1942-43. Nagrada znaša dane« 15 tisoč kun. Demetrova nagrada je bila ustanovljena leta 1901, in sicer jo je ustanovil leposlovni oddelek Društva hrvatskih književnikov, da utrdi zvezo med pisatelji In gledališčem. Do zdaj je bilo nagrajenih že 36 domačih avtorjev. Nov pravilnik iz leta 1940 definira, kdo lahko dobi nagrado: »Domači umetnik«, ki bo ni izključil iz hrvatske književnosti z izjavo ali s svojim knjižnim ali javnim delom.« Demetrova nagrada velja za najstarejšo knjižno hrvatsko nagrado ter je z njo od strokovne porote priznana dramatskemu delu umotniška in književna vrednota, ltuža Petelinova, ki je prod leti dobila tudi v Ljubljani prvo nagrado za najboljši libroto (Krst pri Savici), se je sedaj lepo uveljavila tndi v Zagrebu.
—	1. septembra bo Izšla prva knjiga v nnvj knjižni zbirki »Svet«, Z zgodovino de-tfdfrja vas bo seznanil univ. prof. dr. Vladimir Murko. Kujiga bo imela več kot 300 Mik,1 ki bodo nazorno pojasnjevalo poljud-tfA^obravnavaiio snov o denarju. Knjiga bo edinstvena glede obravnavano tvarine v naši literaturi; tudi marsikateri drugi večji narodi so ne morejo ponašati s knjigo, kakršna bo ta noša prva. Vsebinsko bo knjiga obravnavala zgodovino denarja in to prav do današnjih dni. Naročite so na »Svet« v Ljudski knjigarni! Za malenkosten denar boste dobili krasno poučne knjige, iz katerih boste izvedeli toliko novega! Postanite »Svetov« naročnik in no bo vam žali
—	Duhovne vaje za dekleta bodo v Lich-tenturnu od 14.—18. avgusta. Pričetck 14. avgusta ob 6 zvečer. Prijavite se na : Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani.
—	Motor za pogon mlatilnice št. 850.863 za 4 KW — 5.5 P. S. jo bil ukraden v torek, 10. avgusta zjutraj okrog 2 posestniku Alojziju Kučigaju v Mostah, Zaloška cesta 113. Kdor izsledi motor, dobi lepo nu-grado.
Gospodinjske pomočnice Le i Faturjevi v spomin
»Mama — moja mama mi je nocoj v sanjah rekla: .Pridi! Zakaj ne prideš, jaz te že čakam!'«, jaz pa sem ji odgovorila: »Vzemite me vendar s seboj, saj bi že rada šla, komaj čakam! Zakaj ne pridete!« Tako mi je povedala, ko sem bila pri njej na obisku uekaj dni pred smrtjo. Vprašala Bern jo: »Ali si žolite umreti!« — Odgovorila mi je: »Ah, seveda; koliko časa že prosim smrt, naj pride po mene in je ni, tako rada bi že bila rešena.« Zaželela si je konca, zavedala bo je bogate setve. Od mladosti do visoke starosti je sejala, svetovala in tudi zabavala. Njeno polje: Slovenska zemlja. Nič ji ni bilo skritega. Izkopavala je zaklado davnin, zato da jih je raztresala med svoj narod, da bi ga preoblikovala v poštenjaka in junika. Njena rodna zemlja: kršni Kras a svojo skopo zemljo. Koliko truda je treba, da izvabiš iz nje dovolj kruha. Na tej trdi zemlji je rastia in se izoblikovala za neutrudno, kršno kul-
turno delavko. Nikogar nI zapostavljala, naj je bil reven ali bogat; dala je vsakomu svoje. Njenih del in povesti no najdeš le v ljudskih lu zasobnili knjižnicah, ampak tudi v gosposkih salonih, kakor v kmočkih ln delavskih družinah.
Videč njeno poljudno delo tudi za malo-ga človeka, som se tudi jaz obrnila do njo in jo naprosila, naj bi tudi za list »6'ospo-dinjska pomočnica« kaj napisala. Brez oklevanja mi je obljubila in mi že zu naslodnjo številko lista prineslu tNeiikin roma u«, ki je izhajal dve leti pod pisateljskim imenom Marta Dobrli. Leto poznejo pu je napisala povest »P golabjem ntolpui, pod imenom Meta Koper. Kot stalna sotrudniea »Gospodinjske pomočnice« nam je pozneje napisala še več povosti kot: tječarjava pomočnica*, tDolfe Helger v hiši strahovi, tSipkarja gresta snubil«, >Volkovi t- suženjstvu« itd. Poleg tega je za list napisala še innogo drugega poučnega, zanimivega za prlprosta dekleta koristnih nasvetov za zdravje, dom, in življenje v gospodinjstvu. Marsikaj trajno vsodnega je napisala za naš list. zato bo tudi spomin na Leo Faturjevo ostal trajen, posebno še, ker so naročnice »Gospodinjske pomočnice« dale list v trdo vezavo in si ga šo Izposojajo.
Zbirala je, so trudila in dolala polnih 60 let. Dopolnila jo svoje dolo, zato si je za-žolela miru in pokoja, ki ga ji Bvet ne more dati. Rešena telesnih spon je odšla po plačilo, katerega naj ji Bog da zvrhano in potlačeno moro!
Franja retriieva.
Odredbe o zatemnitvi
»o kršili nuslednjl, ki bo bili naznanjeni
oblastem:
Subiu Angela, Trdinova 2-II., Skerlj Božo, liosljeva lil, stollu Mariju, Pletoršnikova 3, ilicug Lruest, Ulica 3. maju io, Ceglur Ivan, Cir. Metodova 80, Boriiii Josip, Mil-činskogu 7, Okorn Ivuua, Zeleznikurjeva 20, Butistu Ludvik, Gosposvotsku 30, Gliha Anton, Sv. Petru 25, del iuž. Ludvik, Zumikovu 5, Ogrič Srečko, Zoleznikurjevu 20, Pogačnik Stunisluv, Gosposvetsku 40, Bojko Ivan, Zar-nikovu 5, Pantar Josip, Vodovodna 48, Osolo Štefaniju, Beethovuovu i. Mezun inž. Franc, .Muzejska 3, Leveo Ivan, Nunska 4, Torel Mariju, Vodovodnu 48, Kujfež Frunčišku, Flori-janska 4, Sepiu in Zvokelj lvunu, Pokopališka 3, Silu Emil, Jjinhartovu 12, Golmajer Ciril, Malgujevu 2, Kleuiončič Jelku, Sloin-škovu 21, škodlur Avgust, Slari trg -1, Peru-šek Lojzu, Verdijeva 8-1 V., Jagodic Puvel, Miklošičeva, Velušček Ciril, Bleiweisovu 2, Mučkovšek Aleš, Gledališka 4, Jumbrek Kari, Gradišče, Kano Anton, Židovska 1, llobič Ana, F,rjavčevu 4, Vluj Štefun, Wolfovu 5, Bilina Mariju, Cankurjovo nabrežje 1, Sak-sida Bogomir, igriška 4, .lezeršok Marija, Tržaška 48. Bezluj in Košak .losipinu, Pc-ruškova 2, Grčar Vidu, Pred škofijo 14, Pe-klenk Marija, Krekov trg 11, Krujnor Viljem, Muigajeva 10, Pušenjak Ivana, Medvedovu U, Zavadlal Milan, Medvedovu 12, Breoolj Uršula, Miklošičeva 19, iiešetič Ignacij. Cesta Soško divizije 14, Brajnik Ivun, Mestni trg 8, Aužič Marija, Cesta Soško divizijo 11, Gule Marijan, Slomškova 19, Kersnik Aleš, Kotnikova 13, Kovič Marija, Slomškova 15, Modic Josip, Slomškova 15, Pečinič Pavlca, Kotnikova 13, Pordan Lojzn, Slomškova 10, Poluk Adelu, Slomškova 10, Potnik Ivan, Slomškova 15, Sušel Josip, Kotnikovu 13, Zor Frane, Slomškova 15, Jagodič Vida, Vrtača 4, Smrdelj Julijami, liutarjeva 4, Vr-tačnik Ana, Lcvstikovu 25, Zagon Frane, Kolodvorska 22, Prijatelj Amalija, Petrurko-va 7, Pavlica Mira, 1'etrarkova 34, Monzin-ger Tomaž, Sv. Petra 34, Trpin Ivan, Pe-trurkovu 24 n, Knmbič Zorko, Petrurkova 24 u, Vovk Ivun Trieste 17 u, Guček Marijana, Trieste 17 n, Jaree Ivan, Trieste 17 a, Zalar Angelu. Trieste 03, Vavpotič Francka, Ločnikarjeva 6, Ambrož Ivan, Ločniknrjeva 8, Itotnr Gašper, Ločnikova 10, Oblak Marija, Ločnikarjeva 1.1, Kus Ana, Ločnikurjo-vu 4, Zuletelj Bojuu, Tredjamska 38.
Drobna ljubljanska kronika
Za pokojnim Leopoldom Fiirsagerjem,
posestnikom in trgovcem v Kudovljici, bo darovana maša. zadušnicu v sredo, 11. t m., ob pol osmih pri olturju Srcu Jezusovegu v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Nove osebne Izkaznice za obveznike so prično izdajuti v četrtek. 12. avgustu t. I., in sicer od črko A do vključno črko K. Prosilci naj pridejo po novo osebno izkaznice v tisto postovulnico, kjer so vložili prošnjo (poslovalnica v Gosposki ulici 15 so je preselila v šolo na Grubon). Staro osebno izkaznico mora vsakdo priuesti s seboj. Uradne ure so od 9—12.30 in od 16—18.30. Pričetek izdajo osebnih izkaznic od črko L duijo. za neobveznike in za vse poslovalnico zunaj bloka bo objavljen naknudno. Novih prošenj poslovulnieo od 12. t. m., dalje ne bodo več sprejemale in ho zu vso novo prosilce (obveznike in neobveznike) posloval le centralni urad za osebno izkaznice iiu Mostnem trgu 2-1., soba št. 37.
Meščanska šola na Viču vabi svoje učence, da pridejo v četrtek, 12. avgusta, v šolo Po osebno izkaznice, ki jih bodo podpisali in stare vrnili.
Srednješolci. srednješolke, akademiki, akndomlčarkc! Počitniški tečaji za strojepisje in stenografijo so pričenjujo ta teden. Znanje dveh najvažnejših pruktičnili predmetov je trajne vrednosti. — Učnina je zmerna. Informacije daje in sprejemn prijave dnevno še ves ta teden: Trgovsko učl-llšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobrun-ska 15.
Zegoza — Mali gospodar — obvošča svoje člane, da razdeljuje krmilu zu mesec avgust po osnovi novega popisa živali. Prvi leden (9. avgust) št. 1—1000, drugi teden (16. avgust) št. 1001—2500, tretji teden (23. avgust) št. 2501—4000. Krmila razdeljujemo vsak ponedeljok, torek, sredo in četrtek samo popoldno od 14.30—17.30 po žo določenem abecednem redu. Vso člane opozarjn-liio, nnj prihajajo točno po določenih številkah, da ne bo nepotrebno zmedo in zu-mere.
Cenjene starše vljudno opozarjamo na učne tečaje za popravne izpite v Licliten-turnovem tavodu, kjer bodo poučevali snmo gimnazijski profesorji trikrat po dve učni nrl na teden vse gimnazijske In meščunsko-šnlske predmete. Vpišejo nnj »e tudi dljnkl (-inje), ki nimajo popravnega izpita, a želo kakšen predmet temeljito predelati. Vpisovanje od 9—11 dopoldne — Vodstvo učnih tečajev v Llehtenturnovem zavodu — Ambrožev trg.
Naznanila
Dobrova pri Ljubljani
Castiteo dobrovsko Mutore božje in prijatelje te Marijine božjo poti obveščamo, da bo služba božja ob nedeljah in praznikih mod šmarnimi mušami takole urejena: ob 6 tiha maša z obhajilom, nato pridiga ln maša s petjem; ob 8 tiha maša, ob 10 pridiga in maša s petjem. Popoldno oh pol štirih krščanski nauk oziroma pridiga in pete litanijo Mutere božje. Vsuk, ki obišče romursko corkev na Dobrovi med šmarnimi mašami, to jo od praznika Marijinega vnebovzetja do nedelje po Malem šmarnu, prejmo enkrat popolni odpustek, če prejme sv. zakramente in moli nekaj v papežev namen. Od nekdaj so prihajali som Slovenci, z velikim zaupanjom v Marijo obiščimo dobrovsko Mater božjo tudi sedaj.
'RADIO. Sreda, 11. avgusta: 7.30 Pesmi in nnpevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pisana glasba — 13 Napoved ča«a, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva v slovenščini
—	13.12 Orkester vodi dirigent Gallino —
—	14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester Cotra vodi dirigent Seguriui — 14.40 Simfonična glasbo — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kvinteta harmonik: Alex: Fips in Faps, Strauss: Pomiadui zvoki, Jaegčr: Anjuška, Beneš: S teboj plešem najraje. Kubinsky: Navihanka, Steiibsky; Alenka, Brabms: Ogrski ples št. 5 — 17.35 Pisana glasba — 10 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. St. Lebeu — 19.45 Lahka glnsba — 20 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.10 Orkester vodi dirigent 1'e-t.ralia — 20.45 Orkester vodi dirigent Se-gurini — 21.10 Koncert čelista Cenile Sedl-bauerja, pri klavirju Murijan Lipovšek: Vivaldi: Koncert v E-molu — adagio, nllc-gro, allegro, Krek: Domotožje, Bortkievič: Valček — 21.40 Topevko — 22 Sergio Failoni na ploščah — 22.45 Znani valčki — 22.45 Poročila v italijanščini — 23 Orkester vodi dirigent Angelini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne:
mr. Snšnik, Marijin trg 5; mr. Deu-Klanj-šček, Cesta Arielle Rea 4, in mr. Bohinc ded., Cesta 29. oktobra 31.
Poizvedovanja
Grlica se Je zatekla. Dobi se Rimski trg 8, II. nadstropje.
Z Gorenjskega
Veliko stanovanjsko naselbino gradi na obronku Krnnja največjo kranjsko podjetjo zu svoje urudniko in nameščence, kakor smo žo poročali. Dola jo prevzela tvrdka »So-ruvia« iz Spitala. Kanalizacija je že izvedena, vodovod pa nnpeljavajo v poslednjih hišah. Ta delu opravlja kranjska mestna občina v lastni režiji. Na drugi slrsni ko-krškegu mostu, kjer je zgrujenn nnselhlnn »Nova domovina«, je občina tudi žo ilovršiln kanalizacijo iu vodovodno nnprave v enem delu naselbine, v drugem delu pa bo to dovršeno v mesecu sepiembru.
Vlak na novi žrleznlškl progi frnnče— Laze, kakor nnm poročajo, že vozi. S to progo jo dobila Gorenjska direktno zvezo med Zidanim mostom iu Jesenicami. Proga gre čez novi železniški most pri Lnzoh na čruučo, Jezico, št. Vid nad Ljubljano in od tam naprej na Gorenjsko.
Večerni tečaj so Imeli v Kamniku. Predaval je deželni svetnik dr. Doujnk. Nekoj dni nato pa jo imela krajevna skupina v Kamniku svoj zbor.
Veliko škodo povzročajo po njtvnh ogrel. Pri oranju kmelje pridno zatirajo tega škodljivca, prihodnje leto, ko bo hroščovo leto, pa se bodo vrgli na hrošče.
S Spod. Štajerskega
Z vlaka je padla. 22-letna sprevodniea državne železnice Ana Fliigerbuuer jo skočila na stopnice vagona, ko se jo vlak že pomikal naprej. Pri tcin ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je pretresla možgane. — Na poti proti svojemu domu je padla in Bi zlomila desno nogo 52-letnn do-iavčeva žena Ana 1'ečovnik iz Brestrnice, s kolesa je padel in si zlomil levo nogo 47-lct-ni posestnik Martin Hrastnik iz Zgornjega Duplcka.
Nesreče v celjskem okraju. Viničarka Marija Jurala iz Dogoš je padla s seniku in obležala nezavestna. Ima hude notranje poškodbe. — Z voza je padel 39-letni Martin Itehar iz Gotovelj in si hudo ranil hrbtenico. — šestletni Vilko Golob iz št. Jurja ob južni železnici so je zaletel v svojo mamo, ki je nesla škaf vrelo vode. Pri tem se jt krop polil na otroka in ga hudo opekel ,>o prsih, vratu in rokah.
Obsojena po Marica. Mariborčanka Rozina Nemetz, voditeljica poštnega urada v Strnssu, si jo prisvojila več priporočenih pošiljatev in njihovo vsebino, med drugim oblačilne nakaznice, porabila zase. Zaradi te zlorabe uradne oblasti jo je graško deželno sodiščo obsodilo na šest mesecev ječe.
Ik Hrvaške
Skrb za zapuščeno mladino. Karitas v Zagrebu je po zadnjih podatkih dosedaj preskrbela okoli 7500 otrok, ki so ostali brez staršov. Otroko so prevzele v popolno oskrbo hrvatsko družine v severnih hrvatskih krajih.
Obisk begunskih taborišč. Hrvatski minister dr. Aiajbegovič je v zadujem času
13. Sklonila se je in ga pobrala. Žarelo je kot majhno sonce in dišalo po pomladi, čeprav so na drevju čepeli šele kosmati brstiči in je Mičco skoraj zeblo v bose noge.
obiskal več begunskih taborišč ter se je zanimat za njihovo stanje. Po svoji vrnitvi v Zagreb jo nnpruvil o izvršenem inšpekcijskem potovanju puročilo za vlado.
Matutlčev uspeh v Monukovem. Nu letošnjih letnih glasbenih prireditvah v Monukovem jo sodelovat tudi ravnutelj zagrebško opero Lovro Matačič. Nemško časopisje so izraža o njegovi umetnosti in glasbenih sposobnostih zelo povoljno.
Ravnateljstvo zagrebškega vodovoda je znova opozorilo zagrebško meščanslvo, da mora varčevuti z vodo. Do tega ukrepa je bilo prisiljeno zaradi nastale sušo in zaradi nizkega vodnega stanja v vseh mestnih vodnjakih.
Osrednji urad Hrvatskega Rdečega križa jo po zadnjih podatkih razdelil med onesposobljene hrvutske domobrance 8,651.693 kuu podpore.
Iz Srbije
Ustanavljanje novih Industrij v Srbiji.
Zadnja statistika srbskega ministrstva za nnrodno gospodarstvo navuju, da se gospo-dnrskn obnova Srbijo lepo razvija. Od junija lanskega leta do sednj je pričelo v Srbiji obratovati 72 novih industrijskih podjetij. Skupno je sednj v obratu v Srbiji in Banatu 1200 industrij. Tudi posamezno obrti lepo napredujejo ter šteje dancB Srbija že 35.000 raznih večjih in manjših obrtnih delavnio in poslovalnic.
Združitev denarnih zavodov. Podružnica Praške kreditne banke v Beogradu se je te dni združila z Bankarskim društvom v Beogradu Do združitve jo prišlo te dni tudi med Beograjsko trgovsko kreditno banko z Delniško družbo za trgovino in industrijo Srbije d. d. v Beogradu.
Slovenski grob v Srbiji. V Rnzbojni, v okraju Brus, jo dne 16. junija umrla Ana Dežmanova iz Lancovega odnosno Predtrga pri Radovljici. Pokojnica zapušča pet še nepreskrbljenih otrok, kateri bodo izgubo matere občutili še bolj. kor so brez očeta ostali že pred začotkom te vojno. Vse prizadete naj tolaži Bogi
Begunske kuhinje v Srbiji. Zaradi prehrane begunskih družin in ostalih siromaš-nejših 6lojcv so v posameznih srbskih mestih že pred časom ustanovili posebne be; gunske kuhinje. Taka kuhinja posluje tudi v Vuljevu ter izdnju dnovno do 1200 obrokov. V njej so hrnni tudi približno 135 Slovencev. Ža nabavljnlca te kuhinje je bil pred kratkim nastavljen bivši vodja slovenske kuhinjo in gospodar slovenske kolonijo Jožko Uršifi iz Ptuja.
Iz športa
Iz gospodarstva
Zelezovarna in tovarna strojev v Osijeku je pri Bvojcin delniškem kapitalu 5 milijonov kun in rezervi 25.9 inilij. kun dosegla v lanskem lotu 1.75 milij. kun čistega dobička. V Zagrebu jo pričela zopet obratovati ta-mošnju opekarna Promet, ki se je dosedaj nahajala v likvidaciji. V Zagrebu je bila te dni tudi registrirana podružnica štajerskih livaren d. d. Dunaj. Podružnica je uvedena v register pod imenom S t y r i a -C e i i k ter bo obratovola s kapitalom 500 kun.
Izdelava lesenih sandal v Bolgariji. Bolgarska vlada je naročila industriji za pro-delavo lesa, da moru za potrebo kmečkega ljudstva čimprej izdelati 400.000 parov lesenih sundni in čevljev.
Letošnji pridelek sadja v Romuniji. Ravnateljstvo za sadjarstvo in vinogradništvo v Romuniji jc izdelulo načrt o uporabi letošnjega pridelka Badja. Po tem načrtu bo letos 15 romunskih državnih tovaren za izdelavo nu;zgo predelalo sadja v mezgo za 343 vagonov in 20 vagonov raznih konzerv različnih kompotov in sočivja. Sliv oodo posušili za 50 vagonov. Pri privatnih tovurnah je pa omenjeno rnvnnteljstvo naročilo mozge za 300 vagonov in 450 vagouov raznih sadnih in sočivuih konzerv.
Hladilnice ob Dojranskem jezeru. Radi pospeševanju ribarstvu je sklcnilu bolgarska vlada zgraditi ob Dojranskem jezeru moderne hladilnice. Razen tega bodo dobile ta-mošnje ribarske zadruge na razpolago tudi potrebno vagone s hladilnimi napravami, s katerimi bodo lahko stalno odpošiljale razpoložljive količine nalovljenih rib.
Pri bolgarski poštni hranilnici so znašale hranilne vloge koncem junija t. 1. 6970 milijonov levov.
Najvišja cena za belo moko v NDH. Urad za določitev een v NDH je določil najvišje cene za pšenično moko. Cene so določeno takole: Bela moka 824, krušna moka 600 in otrobi 500 kun za 100 kg pri vagonski pošiljki.
Bolgarija uvaža Igralne karte Iz Finske.
Pred nedavnim je naročila Bolgarija na Finskem 100.000 zavitkov igrulnih kart. Polovico od teh je Finska že dobavila. Poleg tega bo bolgurska držuvnu tiskarna natisnila šo 20.000 zavitkov.
Spremembe v vodstvu hrvatskega nogometnega športa. Z ozirom nu to, da so odborniki Hrvatsko nogometno zveze podali ostavke uu svoje položaje, je imenoval drž. športni vodja za novega predsednika HNZ Vatroslava Petka. Ta bo predložil člano nove uprave.
Švedski boksar Tandberg bo nastopil proti Joe Louisul Iz Stockliolmu poročajo, da so povabili evropskega boksarskega prvaku Tandbergn v Anioriko. Tam bo nastopil šestkrat in bo dobil za vsako tekmovanje po 10.0000 dolarjev. V športnem svetu pričakujejo z zanimanjem obvestita, uli bo uastopil Tandberg tudi proti Louisu.
O Ladoumegueu, nekdanji francoski zvezdi v tekih na srednjo progo, beromo, da so je lotil pri svojih 36 letih novega poklica. Zdaj poje in se preživlja v malih gledališčih z lahko muzo. Njegova žaloigra se je začola z diskvalifikacijo v športu. V času, ko je postal svetovni prvak, so ga diskvalificirali, zdaj pa, ko je že v letih, so ga spet pomilostill. Ampak še se je lotil športu. Nedavno je pretekel 1500 m v 4 min. 7.3 sok. Jules Ladoumegue pravi, da jo v svojem novem poklicu zadovoljon. Najrajši prepeva pesmi, ki opevajo športno junake.
Stari Cochet Ima spet Izglede, da si pribori francosko državno prvenstvo v tenisu. Bivši svetovni prvak Henri Cochet, ki je zdaj že 43 let star, je odpravil na izločilnih tekmah nevarnega Bernarda s 6:3, 6:4, 7:5, zdaj pa se bo boril v finalu Sc s Petro. Petra je izločil Fereta z 2:6, 9:7, 6:3 in 6:1.
m KINO SLOGA "50
Prava ljubezen ne pozna zemeljskih
dobrin, ta gre svojo pot. Ljubka in zanimiva zgodbica v filmu
»Pomorščak«
V glavni vlogi lepa Maria Mercader in Mnssimo Serato. PREDSTAVE ob 14, 16 in 18.
TEL
KINO UNION
11-21
Kako so z zvijačo razkrinkali lažnega moralista ln rešili na smrt obsojenega zaljubljenca, prikazuje film. Izdelan po Sbakespearejevl drami
»Zob za zob«
Caterlna Boratto, Carlo Tamberlanl. PREDSTAVE ob 16.30 ln ob 18.301
m KINO MATICA 1241
Romantika beneških gondoljerjev. — Košček zgodovine tega edinstvenega mesta Posnetki veslaškega tekmovanja v lepih naravnih barvah 1 Glasba, pesmi In ljubezen I
»Veliki prekop«
Igralci: Marla Denis, Camlllo Pllotto,
Alanova. Fedele Ge.ntlle Predstave ob delavnikih ob 16.30 In 19;
MALI OGLASI
Vremenska napoved. 11. avgusta (sredn);
pretežno jasno, podnevi vroče. 12. avgustn (četrtek); večinoma jasno in vročo, čez dan razvoj krajevnih neviht.
DEKLE Iščem za takoj k mirni dvočlanski družini. Kodeljevo, Povšetova 72. (b
ZDRAVO DOJILJO iščem. Hrana 1n plača dobra. Več ustmeno. Ponudbe ali naslov oddati v upravi »Slovenca« pod »Dojilja« 6447.
KUHARICO dobro, pošteno, po možnosti veščo vsaj nekaj šivanja, takoj sprejmem za vsa dela, v manjše komfortno gospodinjstvo sredi mesta. Naslov v upr. »Slov.« pod 5528. _(b
GOSPODIČNA mirna, išče skromno sobico na Dolenjski cesti, Galje-vicl ali v bližini. Gre tudi kot sostanovalka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5522. (s
VOZIČEK otroški, športni, dobro ohranjen — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5523. (1
MRČES (usl, stenice, bolhe itd.) zanesljivo uničite b Toxln praškom Drogerija Kane. Židovska 1.
DVE 60 TONSKI hidravljičnl stiskalnici prodamo. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stiskalnici« št. 5409.
PISUBJ IN LISAJ vam zanesljivo odstrani »Alba. krema. - Drogerija Kane. Židovska 1.
OLEANDRE velike vzamemo za 3 mesece proti plačilu na posodo. — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Oleander« št. 5527. (m
DVA PRAŠIČKA domače pasme, ca 20 do 25 kg težka,, naprodaj. Ciglarje-va ulica 20. (j
J. Ollver C u r w o o d
»On je ta dva človeka ubil, ni ju pa umoril. On sam je na svojo pest izvrševal pravico, ne da bi iskal pomoči zakona. Če bi ne bilo Marette, bi vam raje vse zamolčal... zlasti pa najstrašnejši del vse zgodbe Nerad se tega spominjam ... Zgodilo 6e je že pred dolgimi leti. lakrat jaz še nisem bil oženjen, pač pa je moj brat, ki je bil deset let starejši od mene, imel ženo. Mislim, da vas Marette ljubi toliko, kolikor je Marie ljubila Donalda in Donald je njo ljubil že mnogo bolj. Oboževal jo ie. Vsi trije 6mo odšli v novo pokrajino, med gore, v divji in samoten svet, kjer je bilo prav malo žensk. Marie je bila lepa; lase in oči je imela takšne kot Marette. To je bil vzrok žaloigre. Ne bom vam našteval podrobnosti ... Bilo je nekaj strašnega. Zgodilo se ie ob času, ko sva bila Donald in jaz na lovu. Ma-
rie je bila sama v koči. Trije moški, zapomnite si, Kent, to okolnost, prihajajoči s severa, so ee ustavili pri koči... Ko sva se vrnila, sva skoraj zblaznela ... Marie je umrla na Donaldovih rokah... Takoj po njeni smrti sva se podala na lov za tremi brezvestneži, ki so jo usmrtili. Nenadna nevihta jih je rešila. Predno je nevihta izbruhnila, je bila njihova sled še prav dobro vidna. Če bi vihar zdivjal le malo pozneje, Kent, bi tudi jaz ubijal... Od tega dneva dalje sva mislila le na to, kako bova ujela zločince. Zopet sva našla njihove sledove in izvedela, kje so. Dve leti nato je Donald našel enega v Yukonu. Predno ga je ubil, je izsilil od njega izjavo, kdo sta ostala dva lopova. Nato je lov trajal še dolgo, dolgo časa, Kent, Trideset let. Donald se je hitro postaral, in sčasoma sem opazil na njem znake blaznosti. Leta so potekla. Nekega dne, 6redi zime. je ena izmed sosednih družin zbolela za osepnicami. To je bila družina Pierrea Radissona. Pierre in njegova žena Andrče sta umrla, njuna hčerkica pa je ostala živa . . . Donald in jaz sva jo vzela k sebi. Deklica je bila... Marette.«i
Mac Trigger je govoril z enoličnim glasom, nc da bi odvrnil pogled od kamina. Sedaj pa je nenadoma pogledal Kenta,
»Od prvega trenutka sva oboževala to dekletce« — je nadaljeval z nekoliko hripavim glasom. — »Upal sem, da bi ta ljubezen utegnila rešiti Donalda in do neke mere se je to tudi uresničilo, toda ni mogla odpraviti njegovo blaznost, ki je v svojem bistvu bila želja po maščevanju. Odšli smo na vzhod in odkrili to prečudovito dolino, kamor še ni bila stopila človeška noga, in tudi zlato, za katero še nihče ni vedel. Tu smo si zgradili bivališča. Upal sem, da bo lepota kraja, ki smo ga bili odkrili, pomagala Donaldu, da bi laže pozabil. Oženail sem se in moja žena je zelo vzljubila Maretto. Rodil se nama je otrok, nato še drugi, toda oba sta umrla. Potem sva Maretto še bolj vzljubila. Moja žena Anne, hčerka protestantovskega misijonarja, je bila zmožna dati deklici primerno vzgojo Pri nas boste našli mnogo knjig, tudi glasbeno literaturo. Prišel je čas, ko je bilo treba poslati Maretto v zavod v Montrčal. Srce se ji je trgalo od žalosti zardi tega. Potem,,. mnogo po-zneje...»
Prekinil je, nekaj trenutkov zrl v Kenta, nato pa nadaljeval:
»Potem ... je nekega dne prišel k nam Donald iz Dawosa Cityja, strašen v svoji blaznosti, in nam povedal, da je našel tudi ostala dva ničvredneža.
Eden izmed njih je bil bogati trgovec John Bark-ley, drugi pa ... policijski nadzornik v Athabasca Landingu — Kedsty.«
»Kedstyl«
»Da. Prav dobro sem vedel, kaj se bo zgodilo, če Donald izsledi ostala dva lopova; vendar je bilo popolnoma nemogoče ga zadržati. Bil je blazen, poplnoma blazen. Samo eno možnost sem še imel. Odpotoval sem odtod z namenom obvestiti oba zločinca, ki sta povzročila smrt Donaldove žene. Kljub temu, da sta oba bila bogata in vplivna, sta bila popolnoma brez moči spričo dokazov, ki smo jih imeli proti njima. Poskušal sem dopovedati Dolandu, da ju moreva spraviti v ječo, toda njegova uboga pamet se je baviia le z eno edino mislijo: ubitil
Ker sem mlajši od njega, sem hitreje dospel na jug. Tu pa sem napravil usodno napako. Mislil sem, da ne bo šel takoj za menoj in dc. ga bo ljubezen do Marette odvedla za malo časa v Montrčal, še predno bi prišel v Athabasca Landing. Zato sem pisal Maretti in ji vse natančno razložil, da bi spoznala, da ga mora čim dalj zadržal: pri sebi, če bi prišel k njej. Kakor veste... ie odpotovala na sever brž ko je prejela moje pismo ...«
Po kratkem prcmolku je nadaljeval: