LJubljana, nedelja 23. junija 1929 Cena 2 Din m—rfno 36 Dta. ■ feioramsrvo 40 Din. Uredništvo! LfabUana, Knoflje-va ottca B. Tcfcfc« Umr, 3122, 3123, 3124, 3129 ta 3126. Maribor t Aleksandrov* oesta 13. T«le«M * U. 440. Ceflai Kocecova tL S. Tel sto« lt«r. IM. BofcopM m M vrača)o. - Ogfed po taHta. UjpravaUtvai UutofiamL, hcknmt < U i It i 122, JI2J, J124, 3123. >12» oddelek: UuMtar.a PretefOM 4. Telefon 4t 24 Podraiolca Maribor. Aleksandrova n« »t ta Tetelu* t 4fiS PodraMct Celje i K» ceaov« attca tt 1 Telefon K. 190 Ratanl pri poit. 6et tavod-h. Ljubljana it 11.442; Praha £sk> 78.180: Wle» Nr. 10S.241 Ljubljana, 22. junija. Z novim zakonom o notranji upravi je naša državna administracija postavljena na nove temelje. Načela, na katerih je slonel že dosedanji zakon o splošni upravi iz L 1922., so precizneje uveljavljena, sistematično izvedena Ln spopolnjena. Novi zakon postavlja predvsem vso našo notranjo upravo na moderno osnovo, da politično-upravni uradnik ni »policaj«, temveč posrednik med državo kot suvereno organizacijo naroda in narodom samim; njegova naloga ni le skrbeti za »red in mir,« temveč on mora biti posrednik, pospeševa-telj in podpornik vsega narodnega kulturnega in gospodarskega življenja v svojem območju. Z besedami, da mora splošna državna uprava »služiti razvo- sn ,v.'igi duhovne in materijalne kulture v državi«, je v zakonu izvršen definitiven prelom s »policijskim sistemom«, kakršen je ponekod_ še do danes razvit v naši domovini. Tudi problem načina uprave je v novem zakonu rešen moderno. Sprove-deno je načelo dekoncentracije oblasti: vse rešitve upravnega značaja naj se izvršijo čim bližje narodu. Zato je upravno udejstvovanje države skoraj popolnoma preneseno na čim nižje instance: vsi upravni akti se izvršijo pri sreskem načelniku in velikem županu, ministrstvu je ostalo v glavnem le vodstvo in nadzorstvo in odločitve v prvi Instanci mu pripadajo le v najredkej-ših slučajih, kier je to zakonitim potom določeno. V skladu s tem je tudi konsekventna izvedba dvoinstančnega principa: pritožbe proti odločitvi sre-skega načelnika gredo na velikega župana in ne naprej, le tam, kjer odloča veliki župan v prvi instanci, gre pritožba na ministrstvo. Po izčrpani pritožbeni poti preostaje seveda v vseh onih slučajih, ki jih predvideva zakon o upravnih sodiščih, še tožba na upravno sodišče. Nič manj važna, kakor dekoncentracl-ja uprave, je v zakonu sprovedena koncentracija imperija. Ko se je organizirala naša država, se je uveljavil sistem paralelnih instanc: vsak minister bi bil najraje imel popolnoma svoj aparat in razbijale so se najvažnejše zveze med posameznimi granami državne uprave. Stari zakon o splošni upravi je temu škodljivemu sistemu skušal napraviti konec, a se mu ni docela posrečilo. Sedaj je koncentracija imperija sprovedena popolnoma in sreski načelnik in veliki župan sta s svojimi referenti organa vseh ministrov in le vojna in financijska uprava ter sodstvo so Izvzeti, a še tu gre zlasti v finančni upravi velikemu županu neke vrste nadzorstvena pravica. Le tam, kjer nastopa država kot podjetnik (železnice, pošte, monopol, gradbe) je kompetenca splošnih upravnih oblastnij izvzeta. Upravna reforma, ki jo navaja novi zakon, je zlasti za gotove kraje velika in težavna. Izvesti jo bo mogoče le z dobro kvalificiranim uradništvom, ki Ima sposobnosti in veselja za ogromno delo. katero se mu nalaga. Zato posveča zakon uradništvu notranje uprave posebno pažnjo tako glede njegove Izobrazbe, kakor njegovega materijal-nega položaja in njegove discipline. V tem oziru so mnogi predpisi jako strogi ter je zlasti disciplinsko postopanje poostreno. Posebno podčrtava zakon depolitizacijo uradništva s tem, da skuša s strogimi kaznimi preprečiti vsako uveljavljenje strankarsko-političnih ozi-rov na odločitve politično-upravnega značaja. V tehničnem pogledu se more reči da je zakon izvrsten. Predsednik komisije za reformo uprave, načelnik dr. Otmar Pirtomajer, ki je avtor projekta, sme biti nanj ponosen. Nekaterim določbam se sicer vidi, da so trpele očividno vsled poznejših redakcij, a to so več ali manj madeži na lepoti, ki ne morejo zakornu vzeti tehnične dovršenosti. Beseda je sedaj tu. Treba pa jo je privesti v delo in tu čaka vrhovmo državno upravo ogromno delo, mnogo dobre volje, veliko potrpežljivosti in ravnotoliko odločnosti. Reči smemo: ako se bo posrečiilo zakon uveljaviti ne le po črki, temveč tudi po njegovem duhu, potem bo beseda »polca-jac«, s katero je bil obeležen pri nas ves upravni sistem, kmalu spadala med historične reminiscence. Pevske slavnosti v Beogradu Beograd, 22. junija, p. Z jutrišnjim dnem ee prične proslava 751etnice »Beograjskega pevskega društva«. Ze tekom današnjega dne so prispeli v Beograd številni delegati iz vseb krajev države, da prisostvujejo tej pevski proslavi. Dopoldne je prispelo tudi Eevsko društvo »Jeka sa Jadrana« iz Suša-a, ki šteje 60 pevcev in pevk. Zvišanje delniške glavnice Dubrovačke plovitbe Split, 22. junija, n. Dubrovniška paroplov-na družba je zvišala svoio deloiško glavnico od 21.5 milijona na 32.25 milijona Dih, za kar je izdala 86.000 novih delnic po 125 Din nominala. Kralj pride prihodnji teden na Bled V pričakovanju radostnega dogodka v kraljevski rodbini - Najavljen prihod rumunske kraljice Marije Beograd, 22. junija č. Nj Vel. kralj, ki je odpotoval nocoj preko pravoslavnih praznikov v Topolo, se poda prihodnji teden na svoj letni oddih na Bled. Dan njegovega odhoda iz Beograda in njegovega prihoda na Bled še ni določen V torek ali sredo prispe na Bled tudi mati kraljice Marije, romunska kraljica Marija. Kakor nadalje javljajo, je zdravstveno stanje Nj Vel. kraljice odlično ter se v krogu kraljeve rodbine s tem večjo radostjo pričakuje veseli dogodek, s katerim računajo še ta mesec. Roj- stvo princa odn. pricese bodo naznanjali v vsej državi topovi, vršili se bodo obhodi z godbo in svečane službe božje. Krst se bo vršil najbrž na Bledu in bo tudi novorojenemu detetu kumoval angleški kralj, ki ga bo zastopal princ Yorški. Beograd, 22. junija p. Nocoj je or-donančni oficir Heruc odpotoval v 2om-boljo. kjer bo Dočakal rumunsko kraljico Marijo in jo spremil na Bled. Z rumunsko kraljico Marijo potujeta princesa Ileana in kraljičini adjutant. Italijanski tisk podpira naše nasprotnike Simpatije italijanskih listov z Madžarsko in Bolgarsko Brezplodni poskusi vmešavanja v nase notranje razmere Beograd, 22. junija op. Italijanski tislk, ki je pravkar s svojim pisanjem bodisi direktno bodisi imdirektno podpiral madžarsko iredentistično akcijo, posveča zdaj svoje zanimanje im svoje stolipce Bolgariji in skuša tudi njo podlpreti v njeni borbi proti naši državi. Obenem objavljajo italijanski listi fantastične vesti o dozdevnih aretacijah in neredih na higoslovensko-albanskl meji. OČividmo je torej, da obstoja v tej kampanji, ki se vodi proti naši državi od različnih strani, enotna in skrbmo organiziram a fronta. Enako pa tod!i ni dvoma, da so vsi ti napad: v tesni zvezi z dejsdjvom, ki ie za nas im naše inozemske prijatelje nad vse razveseljivo, za orne, ki ne simipatizi-rajo z na Spredaj sedijo v sredini direktor zavoda g. Jos. Reisner, na levi inž. prof. g. Stane Premelč, na desni inž. prof. g. Viktor Turnšek. Otvoritev jubilejne razstave na Tehniški srednji soli LJubljana, 22. junija. Kakor smo ie včeraj poročali, obhaja £anska obrtna šola svojo 40 letnico s pe« »tro in slikovito razstavo, ki jo je danes dopoldne otvoril direktor Tehniške srednje šole g. Josip Reisner z vsebinsko bogatim govorom. Pozdravil je zastopnika vel. žu* pana načelnika dr. Marna, zastopnika ljub« fjanskega župana, ki je moral na proslavo na univerzi, občinskega svetovalca g. Po« točnika, odposlanca ZTOI generalnega taj« sika g. dr. \Vindischerja, zastopnika magi« »trata nadsvetnika g. Govekarja, zastopnice raznih ženskih organizacij, bivše in sedanje učiteljice in profesorje zavoda ter veliko Število bivših in sedanjih učenk in učencev Sole ter vse prijatelje strokovnega šolstva, ki smo med njimi opazili upravnika Zavo* da za žensko obrt p. Božo Račiča in mnogo drugih odličnih oseb. Govornik se je hva* ležno spomin j ah vseh onih korporacij in oseb, ki so s svojim požrtvovalnim delom ustvarili današnjo posest, zlasti se je za« hvalil mestnio bčini ljubljanski, ZTOI in »e soominjal pokojne'- deželnega odborni« ka Ivana Murnika ter prvega ravnatelja f Ivana Šubica, ki zavod vodil do svoje Župnik Ivan Vrhovnik • 75-letnik Jutri, ko praznujejo naši Trnovčanl Župnega patrona, dopolni njihov dolgoletni priljubljeni župnik, zlatomašnik č. g. Ivan Vr-hoviiik 75. leto z delom in uspehi obilno blagoslovljenega življenja. Daleč od vrvenja in nemira našega javnega življenja in vendar tako blizu vsemu, kar se v slovenskem duhovnem življenju dogaja dobrega in lepega: zatopljen v našo preteklost, eden najboljših naših zgodovinarjev, ki mu zlasti v zgodovini Ljubljane ni enakega in vendar čuječ za vsak signal nevarnosti z naše narodnostne meje; vzoren duhovnik in vendar človek širokega duha, ki nikdar ne obvisi na mrtvi črki svete besede, predstavlja Ivan Vrhovnik eno najmarkantnejših slovenskih osebnosti. Naša pozornost mu sigurno ne bo všeč, zakaj njemu ni treba javne hvale in pohvale. Še vedno čilega duha in zdravega telesa preživlja večer življenja v svoji tihi hišici v M, . 1 < . < t/ f V * T smrti 1. 1924. in ima za njega največje za* slu^e. Navzoči so v počastitev spomina Ivana Šubica za.Jicali »Slava«. Gospod di« rektor je na kratko orisal zgodovino seda« nje Tehniške srednje šole in ženske obrtne šole ter orisal zasluge tedanjega župana Ivana Hribarja. Opozoril je, da danes za Ljubljano ne zadostuje več ena sama žen« ska obrtna šola in bi bila zato potrebna še ena obrtna šola za deklice iz meščanskih krogov, da se u č i i o za dom in gospodinj« stvo, dalje je pa potrebna tudi višja ženska obrtna šola, ki bi vzgajala in usposabljala tudi strokovne učiteljice. Za pozdrav se je najprej zahvalil in že* lel zavodu napredka v imenu vel. župana g. načelnik dr. Marn, potem pa v imenu ZTOI generalni tajnik g. dr. \Vindischer, ki je v sijajno zasnovanem in globokem govoru čestital šoli k jubileju in povdarjal zasluge direktorja in učiteljskega zbora, ki so šolo dvignili tako visoko, da danes po« meni velevažen faktor v našem narodnem gospodarstvu. Zares svečani govor so na* vzoči sprejeli z najtoplejšim odobravanjem. V imenu občine je še čestital obč. sveto* valeč g. Potočnik, nato so si pa gostje ogle* dali razstavo, ki io niso mogli prehvaliti. Okrop slavnostnega portala z letnico 40. ki ga je po belokranjskih motivih zrisal g. prof. Grebene, vise diplome in odliko« vanja. ki jih je šola dobila doma in v ino* zemstvu, poleg njih pa nazorno predoču« jejo številne statistične tabele in diagrami razvoj šole, ki je imela letos že 211 učenk. Razstavljena dela, ki so jih po lastnih in po načrtih svojih učiteljic in profesorjev: upravnice gdč Kristove, gg. Grebenca in Saše Šantlja. gdč. Marije Veharjeve, Ane Schmiedtove, gdč. Hrovatinove, gdč. Franc« ke Mohorčičeve in gdč. Hiiblove z največ« jim okusom in preciznostjo izgotovile učen* ke, so v vseh gledalcih vzbudile največje občudovanje in priznanje. Zlasti so ugaja* le vezenine z narodnimi motivi, ki so pod« laga skoraj vse ornamentike na šoli, ele« gantne obleke in najfinejše perilo, same stvari, ki združujejo rafiniran okus z naj« novejšo modo. Z enakim zanimanjem in pohvalo je ob« činstvo ogledalo tudi keramično, kiparsko in rezbarsko razstavo v veliki dvorani, kjer si občinstvo lahko nabavi za nenavadno majhen denar predmete trajne umetniške vrednosti. Obenem popravljamo, da je i mnogo izvrstnih keramičnih in kiparskih izdelkov narejenih pod vodstvom g. prof. Frana Kralja, ne pa Toneta, kakor smo včeraj poročali. Občinstvo, ki ima časa tri dni, naj ne pozabi si ogledati razstavo, ki je e m in en t* nega pomena za razvoj dobrega okusa. Koleziji. nad knjigami in starimi folianti, neumoren pri delu, skromen kot človek. Vita brevis, ars longa! Zvest temu reku, ne zamudi nobenega dne, da ne bi kaj storil za svoje svetle vzore. Ali išče in pripravlja zgodovinsko gradivo, ali daje svojim izsledkom dokončno literarno -znanstreno formo, ali se trudi za svojo ljubljeno CMD, čije »koledarju« je že dolga leta vešč urednik. Ne bomo naštevali vseh zaslug našega simpatičnega jubilanta. Preveč jih je in — za to bi bilo treba temeljitejše priprave. Le nekaj opomb: V petih farah je služboval in o vsaki je spisal zgodovino: dve še čakata v rokopisu, med njima zgodovina trnovske fare. Iz ljubljanske zgodovine ima v rokopisu sedem spisov, — žalosten pojav v sedanjem času. ko se tiskajo in izdajajo psevdo-iterarni produkti enodnevne vrednosti. Edini spis iz ljubljanske zgodovine — o ljubljanskih gostilnah — mu je izdalo v ponatisu »Jutro«, ki mu vedno ra> do ustreže. če nam ie treba zgodovinskega gradiva, kakor je dolga leta odličen sotrud-nik »Slovenskega Naroda«. Mnogi njegovi spisi zgodovinskega in literarno-historične ga zančaja, ki dajejo prvovrsten materijal ali so že zaključeni izsledki, so zakopani v raznih letnikih »Zgodnje Danice«, »Izve-stij Muzejskega društva« ln v drugih časopisih. Kdaj se bo našel založnik za plodove te pridnosti in znanstvene učenosti? Kdo bo izdal Gregorčičevo korespondenco, važen dokument o tem našem poetu in njegovem času. ki jo čuva g. župnik Vrhovnik kot najdragocenejši spomin na svojega velikega prijatelja? V zadnjem času je uredil zapuščino pokojnega zgodovinarja dekana A. Koblarja. Koliko neumornega prizadevanja, koliko ljubezni do naše narodne preteklosti! Morda izumira tip narodnih Idealistov, ki je najlepše utelešen v osebi našega častitljivega Nestorja. Idealna, goreča ljubezen do naroda ga je vodila, ko je napisal leta 1884. v »Slov. Narodu« plamteč poziv za ustanovitev Družbe sv. Cirila in Metoda, Bil je v njenih vrstah takoj izpočetka, in ko so jo brez potrebe zapuščali r.jegovi stanovski tovariši, je on vztrajal: še danes ie ponos naše zaslužne narodno-obranibne organizacije. Naj nam oprosti naš simpatični 75-letnlk, da smo napisali (e vrstice v opombo vsemu slovenskemu narodu, čeprav poznamo njegovo skromnost, njegovo filozofsko težnjo r» lihem, od javnosti reopaženem in nemotenem delu, njegovo preziranje kriča-vosti in osebne reklame. Želimo mu še mnoga zdrava in srečna ieta in se nadejamo, da se bodo merodajni krogi vendarle zganili in izdali njegove spise, ki čakajo založnika: to ne bo samo usiuga skromnemu avtorju, marveč zaslužno delo za Ljubljano in za vse slovenstvo 1 Zanimivo je, da obenem s svojim dragim ln nepozabnim župnikom praznuje svojo 75-lctnico tudi trnovska cerkev. Treznostna akcija v Slovenski Krajini Društvo za gojitev treznosti v Murski Soboti je bilo ustanovljeno 17. decembra 1927. in šteje 135 članov, pravih zmerni-kov in 23 popolnih abstinentov. V zadnji poslovni dobi .ie imelo treznostno društvo 6212 Din dohodkov, med tem podpor 3520 Din. Izdatkov je imelo 4878 Din. Pisem je odposlalo 2351. prejelo pa 2H. Društvo je imelo 30 odborovih sej ter sestankov, na katerih se je izčrpno obravnavala treznostna akcija ne le za Slovensko Krajino, ampak tudi za vso mariborsko oblast. Treznostno društvo Je priredilo s pomočjo Higijenskega zavoda v LJubljani tri higiienske razstave ln sicer v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in v Ljutomeru, katere je obiskalo nad 12 tisoč ljudi. Društvo je prirejalo tečaje za brezalkoholno produkcijo, sodelovalo pri ustanovitvi že 10 brezalkoholnih restavracij: skioptičnih predavanj in sestankov je priredilo 125. katerih se je udeleževalo nad 60.000 liudi. Udeležba pri predavanjih je bila z?to tako velika, ker so bila brez vstopnine na originalen način sklicana in tudi Izvedena. Nekatere misli in besede o ostudnosti ne- zmernega pijančevanja so postale že narodni pregovori. Predavanja so se vršila od najbolj severne točke Prekmurja do Trbovelj ln Ku-ma ter od PrevalJ in Luč do Brežič in Središča. Prehojena ali z vozili izvršena pot znaša približno 8000 km. Treznostno društvo je priredilo tudi treznostno skupščino na Kumu. ki pa zaradi slabega vremena ni povsem povoljno uspela. Od 23. do 28. junija priredi društvo treznostno razstavo in domoznanstvena predavanja dopoldan v Murski Soboti in popoldan v Beltincih, katerih se bo udeleževala vsa šolska mladina iz \isega Prekmurja (13.000 učencev). Za prihodnje leto namerava prirediti društvo veliko treznostno potovanje na Trsat. na morje In obiskati na povratku Zagreb in tudi Hrvate pridobiti za treznostno akcijo. Meseca avgusta prihodnjega leta bo priredilo veliko treznostno skupščino v Šmarju pri Jelšah in v Rogaški Slatini. Slična društva z enakim delovanjem bodo ustanovljena po vseh okrajih mariborske oblasti, ki bodo tvorile Treznostno zvezo. Treznostna zveza bo s sorodnimi društvi v državi začela akciio, da se bo ob nedeljah in praznikih, ob takih dneh se največ pije in vrši pobojev in izgredov, omejilo pijančevanje in da se bo treznostna akcija razširila čim hitreje po Sloveniji in vsej državi. Brezuspešna preiskava umora na Zaloški cesti Ljubljana, 22. jun. Krvavi zločin na Zaloški cesti, ki še vedno v prav nič zmanjšani meri razburja ljubljansko in okoliško prebivalstvo, je še danes uganka. Kdo bi bil zverinski morilec, še vedno ni ugotovljeno in bo trajalo pač še nekaj dni, ali morda tudi dalje časa, da pride končno pravici v pest. Policija se trudi na vse načine, da bi dobila vsaj eno okolščino, na podlagi katere bi zamogla priti na pravo sled. Kakor smo navedli že včeraj, je bilo zaslišanih v Mostah in Vod-matu že nebroj oseb, ki pa niso zamo-gle povedati ničesar važnejšega, dalje je vodja preiskave zaslišal tudi prodajalko kruha pri peku Videmšku na Selu, ki je izpovedala, da je prišla usodnega jutra okrog 6.40 na Zochbauerjevo dvorišče, kjer je videla pri odprtih vežnih vratih, da se nahaja v kuhinji neki moški. Ni pa polagala na to posebne važnosti, ker je Zochbauerjeva med tem že zaklenila vežna vrata in ie prodajalka pač menila, da je v kuhinji Andrej Bitenc, ki ga je Zochbauerjeva nalašč zaklenila v hišo. Videmškova, ki je prinesla kruh. je takoj zatem zopet odšla in je šele pozneje zvedela za strahovit zločin. Policija je prepričana, da je morala ta videti takrat le zločinca, ki se je pozneje hitro splazil zopet na podstrešje in kmalu za tem umoril obe žrtvi. Danes je vodja preiskave nadzornik Močnik zaslišal tudi več mesarjev, mešetarjev in sploh ljudi, ki so imeli tekom časa priliko občevati z umorjen-cema. Navzlic trudu policije pa ostaja preiskava zaenkrat še na mrtvi točki in se bo pokazalo šele pozneje, kje je iskati zverinskega morilca. Včeraj je policija objavila v Policijskem dnevniku o umoru naslednjo vest: Dne 19. junija med 6.30 in 6. zjutraj sta bila umorjena na Zaloški cesti št. 46 Popolnoma novo! Prvič ▼ Ljubljani! Dane« premijera: Tom Mix ljubimec vseh narodov v izrecno napeti drami Lov za zlatom Razburljiva konjska d:rka z d a m a-mi na sedlu. Danes ob 3., po'1 5., 6., pel 8. in 9. nri. i Tel. 2124. »Elitni kino Matica« v občini Moste pri Ljubljani stanujoča hišna posestnica Mari.ia Zochbauer in pri njej stanujoči mesar Andrej Bitenc. Storilec je svoji žrtvi pobil v hlevu, ki se nahaia v isti hiši, z nekim lesenim batom, ki služi za razbijanje ledu in je last umorjenega Bitenca. Storilec je domnevno po umoru v nezaklenjenem stanovanju Bitenca izložil iz omare vso umorjenčevo obleko na mizo. Ce je kaj obleke odnesel, ni ugotovljeno. V nezaklenjenem predalu navedene mize se je nahajala listnica z vsebino 2000 Din. dalje ena zlata in dve srebrni Tula uri in dva samokresa. V posebnem oddelku predala se je nahajalo tudi 3000 Din gotovine. Ves denar in vsi ostali predmeti so ostali nedotaknjeni. Gre bržčas za roparski amor, a je bil storilec zaradi naglega odkritja dejanja prepoden. Za storilcem manjka dosedaj vsaka sled, pač pa je bil isti — po neki 25 cm široki odprtini, skozi katero se je splazil na senik, navedenega hleva sodeč — vitke, visoke, vendar krepke postave Dva samomora Gorenja vas, 22. junija Nekdaj so bili samomori v Poljanski dolini nekaj skoro neznanega. Sedaj pa že tudi naši ljudje sami beže iz življenja. Tako se je v gozdu obesil 25-letni kmečki fant Jakob Cankar iz Brobrovnice zaradi nesrečne ljubezni. Njegova izvoljenka je imela hišo in nekaj denarja, on pa je bil revež. Sestra izvoljenke ga je zaradi revščine po strani gledala in kadar je prišel v vas, ga je zmerjala. To je fanta tako bolelo, da si je v bližnjem gozdu vzel življenje. V trenutni duševni zmedenosti si je končal življenje Jakob Kos, po domače Ope-kar. Mož je prebival na Trati ln izdeloval je strešno opeko. Zadnje čase je bil nekam potrt in zmeden. Ko je prišel v ponedeljek popoldne iz šole njegov 11-letni sin, je našel očeta v mlaki krvi in sobo vso okrvavljeno. Nesrečnež si je bil z britvijo prerezal glavne žile. Jakob Kos je bil star 46 let in je zapustil več otrok. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovoljno-sti, razsdraženosti seziie takoj po staro-pre izkušen i »Franz Josef-ovi« grenčioi! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bole zrn i povdarjajo, da je »Franz Josef-ova« voda izfbormo očinkujoče naravno odvajalno snedisrbvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogeriiah in speč. trgovinah. Hvalevredna preureditev stare barake v Ljubljani Zasilna bolnica, tako ivana kolera-baraka, ki je tolikim našim fantom in mofen r slabem spominu ii vojnih časov, se je tako spremenila, da bi je seda] nihee ne gpoinal V njej je nastanjena žandarmerijska šola VIII. landarmerijskega polka. -Vodstvo te šole in gojenci so s pomo«o občine spremenili zapuščeno podrtijo r pravo idilo. Uredili so «i vrt in lepe grede, kjer se gojenci vneto posjefajo "(nar^n. h-kor nam kaie gornja slika. Vzorne Trtnarije pr. naših vojaških ubikacijah »aslužijo g ploh najboljše priinanjo._ ^_ Ropar Jakopin pred okrožnim sodiščem v Novem mestu »Jutrovo" družabno potovanje v Pariz Splošne pogoje za to prijetno družabno potovanje v francosko metropolo smo objavili v našem listu v nedeljo 16. t. m. in v četrtek 20. t. m., na kar še enkrat opozarjemo. Imamo *že precejšnje število prijav, vendar ni še potrebno število polno. Potovanje se bo izvedlo, ako se priglasi vsaj 25 udeležencev. Ker bo odhod iz Ljubljane dne 6. julija, bomo sprejemali prijave samo še do torka 25. t. m. Zato pozivamo vse one, ki so se že neobvezno informirali ali ki se nameravajo udeležiti tega potovanja, naj se prijavijo najkasneje do tega roka. Prijave sprejema: »Uredništvo Jutra (tajništvo), Ljubljana, Knaf-Ueva ulica 5'I, soba št. 4«. Vsi oni, ki so se že prijavili, bodo v najkrajšem času prejeli potrebna posebna pojasnila. Potrebni inozemski vizum na potnih listih bo preskrbelo skupno za vse udeležence vodstvo akcije, ki je v rokah profesorja dr. Janka Pretnarja. Za vsak primer je dobro, da imajo interesenti pripravljene svoje potne dokumente, da jih vpošljejo do roka, ki se jim bo naznanil. Kakor smo že objavili, znašajo vsi stroški vožnje v Pariz in nazaj ter bivanja v Parizu: hrana, stanovanje, obiski gledališč in muzejev, avto-kari za ogled mesta ter izleti v okolico za vožnjo v III. razredu 1650 frankov (okroglo 3750 Din) in za vožnjo v II. razredu 2110 frankov (okroglo 4750 Din). Interesenti bodo dobili pravočasno položnice za nakazilo teh zneskov. Potrebno pa je, da pri prijavi določno sporočijo, ali želijo vožnjo v II. ali III. razredu. Kdor ni tega že storil, naj to nemudoma sporoči. Za cestno zvezo med I Zahteve koroških Slovencev industrijskimi kraji Zasavja Trbovlje, 22. junija Ob desnem bregu Save se vije stara cesta, ki so jo zgradili še Rimljani. Po tej cesti so marširale rimske legije, pozneje pa so cesto uporabljali brodarji, ki so vlačili z volmi in konji po Savi navzgor težko natovorjene ladje. To je trajalo vse dotlej, dokler ni potekla po savski dolini železnica. Cesta je še dosti dobro ohranjena, vendar za vozove in avtomobile neporab-na. Ako hočeš iz Trbovelj do Zagorja z vozom, moraš čez hrib po strmi in slabi kolovozni poti. Za potovanje iz Trbovelj po cesti v Ljubljano pa moraš najprej na Celje, Trojane in tam okrog. Ta pot je dolga okrog 130 km. Nič čudnega, da so se že pred leti zanimali nekateri za to, kako bi se dalo temu velikanskemu ovinku izogniti s tem, da bi se popravila stara rimska cesta za Savo. Za ta projekt so se interesirali svoj čas menda tudi vojaški krogi. Za vse Zasavje, posebno pa še za Trbovlje in Zagorje, bi bila ta cesta velikega pomena. Cesta se vije ob Savi po lepi slrogerija ^REOOltlČ, Ljubljana, Prešernova nI. 5. Predavanja o kuhi na plinu Dne 18. in 19. t. m. ob pol 4. popoldne so se vršila v prostorih gospodinjske šole na Mladiki predavanja o kuhanju na plinu, katera je priredilo ravnateljstvo ljubljanske mestne plinarne. Predavala je gospa Ansbeck iz Dessaua. Med predavanjem je kuhala na plinovih ognjiščih najnovejšega sistema tvrdke Askania-VVerke, Dessau v Nemčiji, ter s tem pokazala praktično 'uporabo Istih ter način, kako naj se ravna, da je konzum plina čim manjši, odnosno kuhanje na plinu najcenejše. Prvi dan predavanja je kuhala: grahovo Juho, prikuhi kolerabe in krompir, svinjsko pečenko, pečeno ribo ter mandljevo poga-Cico. Cas kuhanja za vse te jedi eno uro, poraba plina 1840 litrov ali 1.840 kubičnih metrov plina po 2 Din za kubični meter, torej 3.68 Din. Drugi dan je skuhala odnosno spekla 3 kg teletine (uporaba plina 600 litrov, je 1.20 Din), korenčke s svinjskim mesom (uporaba plina 235 litrov, 0.47 Din), pečeno ribo 1 kg (uporaba plina 150 litrov, 0.30 Din), štiri pogače čajnega peciva (uporaba plina 600 litrov, je 1.20 Din), kruha iz pol kg moke in črešnjev kompot (za slednjega uporaba plina 150 litrov, je 0.30 Din). Čas kuhanja vsega tega 1 uro, uporaba plina 2.085 kubičnih metrov je 4.17 Din. Kuhane jedi so slušateljice pokušale ter lahko ugotovile, da okus na plinu pripravljenih jedil ne trpi prav nič. Čeprav so bile Jedi pripravljene po načinu nemške kuhinje, katere nismo vajeni, je bilo vse okusno, dasi je bilo skoro vse brez maščobe ter se je peklo le v lastnem soku. Predavanj se je oba dneva udeležilo lepo Število ljubljanskih gospodinj, ki so z veliko pozornostjo in s zanimanjem sledile Izvajanjem predavateljice. V Ljubljani je plinova kuha še premalo uvedena in je škoda. Kuhanje na plinskih ognjiščih je hitro, snažno ln ceneno. Obratovanje na plinovih ognjiščih je enostavno in praktično. Naše mesto se rapidno modernizira; gotovo bo že v doglednem času tudi pri nas prodrla ta za gospodinje naravnost idealna naprava. Plinska kuha prihrani eno delovno moč v gospodinjstvu, to je služkinjo, ker odpade vsako cepljenje drv, prinašanje premoga, mudno, umazano in sajasto delo okrog štedilnika. Kuhanje je enakomerno in hitro. Vsaka gospodinja se hitro in igraje privadi pravilne plinske uporabe. Plin kuha sam, ne maže posode, med tem ko je treba na navaden štedilnik neprestano paziti, da ogenj ne poide, ga vedno popravljati ln dolagati kurivo. Z eno besedo: štedilnik je tvoj tiran — streči. pitati in snažiti ga moraš neprestano — plin je tvoj suženj, ki dela, kadar in kakor ga naviješ. Ob poletnem času pa ima plinska kuhinja poleg vseh vrlin še dve nemali prednosti, to je, da je kuhinja lepo hladna in brez muh in mrčesa. V Nemčiji, kjer se posveča gospodinjstvu velika pozornost, je stremljenje, da se ogromno delo gospodinjstva ženam kolikor mogoče olajša. Po krajih, kjer so plinske naprave, kuha 80 odstotkov gospodinj izključno s plinom. Istotako v Ameriki, v kolikor tam ni že elektrifikacija tako napredovala. da prevladuje v gospodinskih napravah. Pri nas v Ljubljani sta plin kakor tudi elektrika še vedno precej draga. Mestna plinarna naj bi šla kolikor možno na roko gospodinjam ne samo s tem, da Jim napeljavo in ognjišča preskrbi na odplačevanje v obrokih, nego tudi s tem, da zniža ceno plinu, posebno v malih gospodinjstvih in morda začetnicam za kratek rok, dokler se ne privadijo. Sicer pa tvori vprašanje cene plina v Ljubljani v zvezi s propagando za upeljavo tega res praktičnega kuriva poglavje zase, o katerem bo morda treba o priliki še Izpregovoriti. Litija, 22. junija Litijski gostilničar Lojze Zidar si je kupil šele ta teden novo kolo, pa mu ga je neznan kradovič že ukradel. G. Zidar se je baš povrnil ob 10. zvečer domov z nekega pota, kolo pa je med tem prislonil v veži. Kolo je ostalo v veži nekaj več ko 10 minut. Ko se je namenil lastnik, da bo spravil kolo v shrambo, pa ni bilo o novem kolesu ne duha ne sluha. Oškodovani lastnik je prijavil zadevo orožnikom, ki so našli kolo drugi dan v nekem grmu v sitarjevškem hribu. Bilo pa je razdejano. Tat se najbrže ni upal popolnoma novega kolesa uporabljati, ker bi mu sicer takoj prišli na sled. Zato je v skritem zatišju razdrl kolo in pobral iz njega ves mehanizem, pnevmatiko in vse dele, ki so se dali demontirati. Ostanke: okvir in kolesna obroča pa je zavrgel v grmovje. Po okoliščinah sodeč je tat najbrže kak domačin. Druga tatvina pa se je primerila geo-metru g. Lozarju, ko je meril občinsko zemljišče na pokopališki cesti. Njegov fi-gurant je pustil ob poti nov nahrbtnik in škatlo z inštrumentarijem, ko je prestavljal količke v notranjosti gozda. Neznanec, ki ne razlikuje tuje od svojega, pa je prišel mimo. Ker pa se je bal, da ga ne bi pri belem dnevu opazili, ko prenaša ukradene predmete, je odnesel nahrbtnik do bližnjega grma. Tatvina je bila orožnikom takoj prijavljena. Preiskali so temeljito vso okolico in res našli geometrove aparate. Tukajšnjim oblastvom pa so zadnje čase prijavljene tudi sezonske tatvine. Tatovi, ki ne sejejo, kradejo prve poljske in vrtne sadeže. Nekaj dolgoprstnežev bo šlo zaradi tatvin tujega krompirja na ričet. Aretacija nevarnega tatu Zagorje, 22. junija Včeraj popoldne je bil v Zagorju aretiran od policije in sodišča na Sušaku že dolgo zasledovani 31-letni Viktor Smolnikar. Mož se je zjutraj z avtomobilom pripeljal od postaje in je med vožnjo sopotnike povpraševal, kje je orožniška postaja. Orožnikov se je hotel očividno izogniti in je stopil k sedlarskemu mojstru g. Vodi-šku. Sopotniki pa so obvestili orožništvo o prihodu sumljivega človeka. Orožniki so našli Smolnikarja pri sedlarju g. Vodišku in ker so ga takoj spoznali iz zasledovalnih spisov, so ga odvedli s seboj. Aretirani Smolnikar je pripovedoval, da Je prišel iz Celja in da je bil poprej dalje časa zaposlen na Golniku in v Savinjski dolini. Pri sebi je imel večjo vsoto denarja. Smolnikarjeve izpovedi so bile polne protislovja in tudi to se je izkazalo, da so njegove tridtve o zaposlitvi neresnične. Danes so ga orožniki odpremili v ljubljanske sodnijske zapore. Smolnikar je zaradi tatvine presedel že pet let ječe. Žalostna usoda nezakonske matere Celje, 22. Junija Danes zjutraj je bila pripeljana v celjsko javno bolnico z nekim osebnim avtomobilom jedva 20letna deklica iz Št. Petra v Savinjski dolini, katero je kot mlado in neizkušeno nezakonsko mater prehitela ponoči njena težka ura in je brez vsake človeške pomoči porodila na prostem plod svoje mlade ljubezni. Včeraj okrog polnoči se Je pojavila na dvorišču posestnice ge. Kozmeljeve v Št Petru v Savinjski dolini mlado dekle, kateremu se je na prvi pogled poznalo, da se nahaja že v končni dobi nosečnosti. Ker so Jo popadli že težki porodni krči, se je zgrudila sredi dvorišča na tla in kmalu brez vsake pomoči porodila otroka. Hišna lastnica je poslala dve deklici, ki sta uslužbeni v šentpavelski tekstilni tovarni, k občinskemu tajniku, ki stanuje v bližini, da bi ta poskrbel za prevoz uboge mlade matere v celjsko bolnico, kar pa je odklonil. Šentpavelski orožniki so takoj, ko so bili obveščeni, preskrbeli voz, da so ubogo nezakonsko mater prepeljali v Dobrtešo vas, od tam pa z avtomobilom v celjsko bolnico. Nesrečna nezakonska mati Je 22-letna Terezija Breznikar iz Marije Reke pri zt Pavlu. Okrog 9. ure dopoldne je bila sprejeta v bolniško oskrbo, vendar pa je kljub takojšnji zdravniški pomoči pol ure po sprejemu Izdihnila zaradi izkrvavljenja. Otrok ženskega spola še živi. Na rednem letnem občnem zboru »Političnega ln gospodarskega društva za Slovence na Koroškem*, ki se je pod predsedstvom društvenega predsednika Ferda Kraigerja vršil 13. junija t. 1. v Celovcu, je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Občni zbor Političnega ln gospodarskega društva za Slovence na Koroškem je zbran dne 13. junija 1929. v Celovcu po naročilu g. dr. Petka in po debati o kulturni avtonomiji soglasno sklenil: 1. Da se ujema stapče, ki ga Je zastopal g. dr. Petek v šolskem odseku deželnega zbora, s smernicami, ki so se določile na svoječasni anketi odborovi. Posebej se naglaša, da odgovarja njegovo stališče popolnoma resoluciji lanskega rednega letnega občnega zbora, ki zahteva: a) Da v smislu sklepov manjšinskih kongresov vztrajamo pri zahtevi po kulturni avtonomiji. b) Da pristanemo na kataster na podlagi prostovoljnega priznanja le, ako večina prenese vse manjšinske pravice in dolžnosti na zastopstvo kulturne avtonomije. c) Da odločno odklanjamo vsako cepitev slovenskih otrok na dve šolske oblasti. d) Da zahtevamo za vse otroke, ki so jih starši prostovoljno vzgajali v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo na podlagi materinega jezika po slovenskem učiteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture. 2. Nesporno je. da naj so utrakvistične šole šole za koroške Slovence, ki s svojim zakonito določenim slovenskim začetnim učnim jezikom jamčijo rabo narodnega jezika in se bistveno razlikujejo od nemške šole. One vežejo vse koroške Slovence. Pri upeljavi avtonomije je naravno, da vsa ta last slovenskega ljudstva neprikrajšano preide v avtonomno upravo kot pravno naslednico. Ljudska skupnost, ki bi na podlagi katastra ne imela pravice do te po volji staršev nastale ne vzdrževane lasti, bi cepila koroške Slovence. Zato naglaša-mo, da Je naš zastopnik moral zahtevati prenos vseh teh šol na avtonomijo in bi vsako popuščanje v tej točki obsojali, posebno še, ker to stališče nikdar ne more ovirati razvoja nemškega šolstva. Nadalje občni zbor naglaša: 1. Pouk krščanskega nauka v materinem Jeziku v vseh razredih ljudskih šol je bila doslej neovirana last slovenskega ljudstva. Sedaj se nam skuša prikrajšati tudi -ta pravica s tem, da hočejo šolske oblasti odstraniti slovenski pouk veronauka v višjih razredih. Uverjeni smo, da cerkvena oblast ne bo popuščala od svojih načel in da bo zavrnila vsak poskus vmešavanja v svoj delokrog. Z zadovoljstvom vzamemo na znanje, da sta naša zastopnika zahtevala pouk veronauka v nadaljevalnih šolah in obžaluiemo, da je večina deželnega zbora veronauk odklonila. 2. Obsojamo, da se še vedno Izključulejo koroški Slovenci iz gospodarskih zastopstev, za katere plačujemo. Zato zahtevamo, da se takoj uvede zakon o kmetijski zbornici, ki nai da koroškim Slovencem možnost soodločbe in sodelovanja.« Kočevsko pismo Kočevje, 22. junija. Pretekli četrtek je ustrelil lovec g. Ed. Poglajen staro volkuljo, ki je tehtala 36 kg. Dolga je bila 1.75 m. G. Poglajen se je vračal po gozdu od vasi Koče proti domu. Bilo je že proti jutru. Vznevoijen je bil po pravici, kajti vso noč je čakal in stražil v gozdu, da bi ustrelil kakega srnjaka. Toda ves trud je bi! zaman. Srnjaka, dasi je hodil na označeno mesto običajno pit, ni bilo. Na poti proti domu pa je zaslišal za seboj močno mlaskanje. Ozrl se ie in videl, kako je stopala počasi volkulja in vlekla v gobcu mladega srnjaka. Pograbil je puško, pomeril in sprožil. Volkulja se je zvalila po par korakih mitva. Poglajen je skočil k volkulji in ji strgal iz gobca srnjaka, ki pa je bil že mrtev. Volkulja mu jc namreč pre-grizla vrat in ga hotela gotovo odnesti proti mestu, kjer je imela mladiče. Na poti jo je čakala smrt. Kje so mladiči, g. Poglajen ni mogel stakniti, dasi ie vse prebrskal. Mladi srnjak ie tehtal 2.55 kg. To dokazuje, da je po kočevskih gozdih še veliko volčje zalege in da je ne bo mogoče zlepa iztrebiti. Pozimi lovci precej uničijo bodisi s puško ali s strupom, da pa bi jih uničili docela, ni mogoče, ker se zna ta zver dobro čuvati, ker ima sijajno razvit vonj in jel v begu silno urna, tako da ji niti psi ne morejo do kože. Včeraj bi se morala vršiti pred tukajšnjim okrajnim sodiščem razprava proti J. Brunčko, bivši posestnici iz Klindorfa št. 21., ker je ta pobila pred kratkim svoji sosedi nekaj šip. Zagovornik dr. Borštnik je predlagal, da naj se obtoženko preišče, ker jo smatra za živčno bolno. Ker se je obtoženka razburjala, jo je sodnik pozval k redu. To jo je menda tako razburilo, da je zapustila razpravno dvorano in stekla po mestu naravnost proti vodi Rinži. Na mostu je postala, nato pa se energično zavihtela čez železno ograjo in skočila v Rin-žo. V hipu se je nabralo na mostu silno mnogo občinstva. Žena, ki jo je voda očividno pohladila, je začela vpiti na pomoč. K vodi je stekel trgovec g. Leo Loy, ki je žensko spravil z največjo težavo k bregu. Cez nekaj hipov je pritekel na most n.ien mož, ki je potem svojo ženo spravil v uto na vrt trgovca g. Pečeja. Tu je prišla k zavesti. Krošnjarji so imeli preteklo soboto svoje zborovanje v dvorani hotela »Trst«. Kakor je s,nano, se večina kočevskega kakor tudi obkolpskega prebivalstva živi s tem, da prenaša svojo drobnarijo od hiše do hiše. Težka obrt je to in prav nič prijetna, toda le živi se. Naša država jim je omogočila krošnja rjenje po Avstriji in Nemčiji. Pravico do krošnjarstva pa imajo ljudje po teh krajih že skoraj pet sto let. Ta dan so zborovali in prerešetavali novi obrtni zakon. Razložili so in povedali sve je želje ln potrebe. Izvolil se je nov odbor, kateremu načeluje bivši narodni poslanec Škulj. Shoda se je udeležilo preko sto krošnjarjev. Na shodu se je tudi sklenilo, da se sedež obstoječega krošnjarskega društva prenese lz Fare pri Kočevju v Kočevje. V društvu bodo lahko člani i črno-meljskega i novomeškega okraja. Parni mlin bo zgradil posestnik g. 1. Mo-še iz Dvora pri Žužemberku v Kočevju vis a vis hotela »Ferles« na kolodvoru. Sedaj gradi g. Moše že poslopje, ki bo v kratkem gotovo. Gospodarstvo Pomemben napredek avstrijskega kmetijstva Padec izroza naših kmetijskih proiiTodor v Avstrijo. Avstrijo emo poznali do nedavnega le kot siromašno deželo, nesposobno za večji gospodarski napredek. Številke pa nam Dokazujejo, da 9e je avstrijsko gospodarstvo v zadnjih letih zelo zboljšalo. Zlasti je zanimiv razvoj avstrijskega kmetijstva, ki ni prav nič v prilog našim izvoznikom kmetijskih pridelkov. Po podatkih junijskega me sečnega poročila >Wiener Bankvereina« za 1919. do 1928. se je povečala v Avstriji produkcija sladkorne pese za 508%, graha za^ 173%, žita za 105%, krompirja za 67%, fižola za 85%, turščice in ovsa za 92%. Dalje se je avstrijskemu kmetijstvu posrečilo dvigniti produkcijo mleka od 600 milijonov litrov v 1. 1919. na 2 milijardi v 1. 1928. Koncem 1. 1919. je imela Avstrija 400.000 krav, a 1. 1928. 1,100.000. Prej je morala Avstrija uvoziti velike množine mleka iz Češkoslovaške. Madžarske, Švice in drugod. Tudi Jugoslavija, zlasti Slovenija je izvažala mleko v Avstrijo. Po 1. 1927. dalje pokriva Avstrija vso svojo potrebo po mleku iz lastne produkcije, kar je ogrom-riPfjn Domena za avstrijsko trgovinsko bilanco, če pomislimo, da je morala Avstrija prej uvažati skoro 400 milijonov litrov. V 1. 1928. je uporabila Avstrija 324 milijonov litrov mleka za produkcijo sirovega masla in 216 milijonov litrov za produkcijo sira, tako da je bil tudi v teh dveh produktih zmanjšan uvoz. Poglejmo, za koliko se je zmanjšal avstrijski uvoz kmetijskih produktov v omenjeni dobi. V 1. 1919. so uvozili (v oklepajih za 1. 1928: vse v metrskih stotih): žita 860 milijona (4.46 milijona), sladkorja 1.23 milijona (0.55 milijona), sirovega masla 38.000 (14.250), sira 40.000 (25.000), graha 40.000 (7000); mleka pa 385 milijonov litrov (v 1. 1928. skoro brez uvoza). Uvoz žita se je zmanjšal, kakor vidimo, skoro za polovico. Podobno velja tudi za ostale kmetijske proizvode, zlasti za produkte govedoreje, svi-njereje in konjereje, o katerih sicer nimamo podrobnejših podatkov. Trgovinska bilanca Avstrije se je z zmanjšanim uvozom kmetijskih proizvodov zboljšala od 1. 1919. do 1928. 7& 369 milijonov šilingov in av-srtijski gospodarski krogi upajo, da se bo mogel prihodnja leta uvoz kmetijskih proizvodov še dalje omejiti. To omejitev avstrijskega kmetijskega uvoza občuti zlasti naša država, ki je bila prejšnja leta med glavnimi dobavitelji za kmetijske pridelke. Sicer je zadnja leta deloma ovirala naš izvoz v Avstrijo nova avstrijska carinska tarifa, glavni vzrok pa je bil vendarle izredni gospodarski dvig Avstrije. Ako primerjamo izvoz važnejših kmetijskih proizvodov iz Jugoslavije v Avstrijo v 1. 1924. in 1. 1928., dobimo naslednjo sliko (prve številke za 1. 1924., druge v oklepajih pa za 1. 1928.; vse po vrednosti v milijonih Din): žito 478 (149), meso sveže in prekajeno 342 (127), goveda 220 (210), mleko in jajca 217 (85), mlinski proizvodi 181 (14), svinje 172 (208), konji 50 (28). Od vseh teh proizvodov beležijo le' svinje precejšen porast, vse drugo pa znaten padec. Povišanje izvoza svinj v Avstrijo gre največ na račun pitanih svinj, ki jih v Avstriji malo goje. Izvoz žita je padel za preko dve tretjini, a v posebno veliki meri je padel izvoz mlinskih proizvodov. Prav tako je manjši izvoz mesa skoro za dve tretjini in ostalih gori navedenih predmetov (z izjemo svinj) za polovico. Ker izražajo Avstrijci nado, da bo uvoz kmetijskih pridelkov naslednja leta še dalje reduciran, se bo to razmerje našega izvoza v Avstrijo gotovo še 6labšalo, zlasti po vrednosti, ker cene žitu in živini Dokazujejo stalno tendenco slabljenja in bližanja na predvojno stanje. «= Vprašanje svobodnih carinskih skladišč v dalmatinskih lukah. V Beograd se je vrnil iz Dalmacije pomočnik finančnega ministra dr. Gospodnetič in izjavil novinarjem, da se je glede javnih carinskih skladišč dosegel popolen sporazum v Splitu, Dubrovniku, ši-beniku, Metkoviču in na Sušaku. Ta skladišča bodo predstavljala po izjavah dr. Go spodnetiča važna pomožna sredstva za razvoj prometa v naših lukah. Brez njih se sploh ne da zamisliti večji razvoj. Zgradila se bodo iz špecijalnih kaldrminskih fondov, zbranih za posamezne luke, in iz posojil ki jih bodo občine najele iz splošnega kaldr-minskega fonda. = Zvišanje delniške glavnice v tekstilni Industriji. Jugoslovenska tekstilna tvornica Mautner, d. d. v Ljubljani, bo imela 5. julija ob 11. v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke redni občni zbor, na katerem se bo sklepalo tudi o zvišanju delniške glavnice. = Zavarovalnica in pozavarovalnica »Triglav« izkazuje v zaključku za leto 1928. dohodek na premijah 27,072.979.30 Din, in to za lasten račun, to je brez deležev pozava-rovalcev, odnosno retrocedentov. škod je izplačala prav tako za lasten račun 19.729.246 Din, kar dokazuje velik razmah tega tako doma kakor v inozemstvu renomiranega zavoda. »Triglav« je edini domači zavod, ki 6e sistematično bavi s pozavarovanjem in uživa kot tak na vseh tržiščih inozemstva velik ugled. Premijske reserve in reserve škod izkazujejo znesek 11,630.661 Din. Zaradi velikega porasta posla je uprava predlagala občnemu zboru povišanje delniške glavnice od 6,000.000 Din na 10,000.000 Din ter bo s tem »Triglav«, ki ima že sedaj največjo uplačano glavnico med vsemi jugo-slovenskimi zavodi, po provedbi nove emisije na notranji moči glede lastnih sredstev še znanto pridobil. Poleg vrst zavarovanj, ki jih imajo tudi drugi zavodi, se bavi Triglav« špecijelno z zavarovanjem proti potresu, ropu in tatvini, chomage, z nezgodnim zavarovanjem otrok in drugim. = Redni občni «bor Sreskega gremija trgovcev v Celju bo v sredo 26. t. m. v mali dvorani Celjskega doma v Celju z začetkom ob 8. dopoldne. Med ostalimi običajnimi točkami dnevnega reda bodo tudi volitve v razne odbore in sekcije. Ker se bo razpravljalo tudi o vprašanju reorganizacije sekcije hmeljskih trgovcev, se interesenti opozarjajo, da se vabilu odzovejo. = Gradbena dela pri novih tovarnah na Gorenji Savi ob Kranju, ki so last »Jugo-bruna«, kranjskih tekstilnih tvornic, se bližajo koncu. Tkalnica je že povsem gotova, pri tiskarni in belilnici končujejo zadnja zidarski dela. V večjem delu montirajo stroje. Sedaj gradijo tudi industrijski tir k tovarnam. Tvornice bodo pričele že v zočetku julija z obratovanjem, ki bo spočetka omejenega obsega. = Likvidacija hranilnice. Upniki šišen- l _ ______ eke hranilnice in posojilnice ▼ Sp. Šižki, r. 28.75 — 29 25» z. z n. z. v likvidaciji, se pozivajo, naj pri-glase morebitne terjatve. = Dva konkurza. Konkurz je razglašen nad imovino trgovca Cirila Dularja v Novem mestu. Prvo zborovanje upnikov bo 2. julija. Za konkurznega komisarja je imenovan sodnik Alojzij Hočevar, za upravnika mase pa Franc Perko, hišni posestnik v Novem mestu. — Dalje je razglašen konkurz o imovini Edmunda Skubitza,- trgovca v Ga-berju pri Celju. Prvi zbor upnikov bo 6. julija ob 9. Oglasitveni rok do 1. avgusta. Ugotovitveni narok 5. avgusta ob 10. — Odpravljen je konkurz, ki je bil razglašen o imovini Slavka Cernetiča, trgovca v Mariboru, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Zabrana borznih terminskih poslov v Grčiji. Po odredbi ministra za narodno gospodarstvo v Atenah so zabranjeni na atenski borzi terminski posli. Prodaja bančnih vrednot se lahko izvrši le proti plačilu v gotovini. Ta odredba bo veljala samo za nekaj časa in je baje v zvezi z vestmi o plačilnih težavah dveh atenskih velebank. = Bolgarska naročila tračnice v Franciji. V ^sobranju je bil sprejet predlog, da se naročijo tračnice v vrednosti 18 milijonov levov brez ofertne licitacije pri francoskih tvornicah tračnic, združenih v Comptoir Si-derurgique. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcij«, državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. julija ponudbe glede dobave 30.000 kg portlandskega cementa in raznega lesa ter glede dobave mehke pocinkane žice, medenine, angleškega čina, zalivk. pločevine, matičnih vijakov, litine, jeklenih vrvi itd. Predmetni pogoji na vpogled pri istem oddelku. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg krovne pločevine do 2. julija glede dobave 40o komadov blazinic za kovinaste žige 100 kg krede za čiščenje in 100 kg čistila za kovine. — Direkcija državnega rudnika Breza spreiema do 4 julija ponudbe glede dobave 2000 kg strojnega olja in 150 kg bele kovine. Situacija na naših borzah , , Ljubljana, 22. junija. Devizni promet na ljubljanski borzi je bil v minulem tednu zopet večji. Dosegel je 20.2 milijona Din napram 17.2, 20.6. 10.6 in 20.7 milijona Din v predhodnih tednih. Privatnega blaga je tudi bilo nekaj, vendar je večino potrebe po devizah, kakor običajno pokrila Narodna banka. Tečaji so med tednom nekoliko valovali. Dunaj in Praga sta se od predzadnjega petka do včeraj malce okrepila, prvi od 8 na 8.0066. dru^a pa od 168.63 na 168.65. Trst je popustil od 297.98 na 297-90, London od 276.59 na 27611 in Newyork od 56.85 na 56.821. Minuli teden je zabeležila en zaključek tudi Varša-« va m sicer po 6.20 na privatno ponudbo. Na tržišču državnih vrednosti se je zadnje dni položaj zopet izboljšal. V ponedeljek se je zaključila Vojna škoda na zagrebški borzi za aranžma po 391 in 392 proti £©3 v prejšnjem petku. Začela je torej v Zagrebu minuli teden s slabo tendenco, vendar pa se je že istega dne v Beogradu proti koncu borze spričo intervencije Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice naglo dvignila za okroglo 10 točk. Včeraj je notirala v Zagrebu za aranžma 403—405 a v Beogradu 404.5 — 405. Brez posebnih sprememb so agrarne in investicijsko. Slednje je notiralo včeraj v Zagrebu 84.5 blago. Interesirani krogi splošno pozdravljajo, da je intervencija napravila konec špekulaciji z Vojno škodo. Tržišče zasebnih vrednot je bilo ves teden zelo mrtvo in je bilo v Zagrebu zabeleženih tako v bančnih kakor industrijskih vrednotah malo zaključkov. Trbovlie so bil« cvrstejše. Prejšnji petek so notirale 475 — 490, včeraj pa 497 — 503. V četrtek so se zaključevale po 495 do 500. Tudi Vevče so malo krepkejše; zaključkov niso imele. Včeraj sta bila na zagrebškem tržišču zasebnih vrednot le dva zaključka, in sicer Ju5, Newyork 519.62, Pariz 20.32, Milan 27 1875 Berlin 123.9125, Dunaj 73.04. Pra°-a 15 39' Bukarešta 3.08. Budimpešta 90.55, Sofija 3.75, Varšava 58.25. Blagovna tržišča -f Novosadska blagovna borza (22. t. m ). Tendenca nespremenjena. Promet: pšenice 27.5 vagona, turščice 22 vagonov, moke 6 vagonov in otrobov 1 vagon. Pšenica: baška, sremska in banatska 210 — 212.5, potiska 210 _ 215. Ostalo brez spremembe. + Vinski trg. Poročila o stanju vinogradov v naši državi se glase splošno ugodno, čeprav zaradi pozebe ni pričakovati polne letine. Vinogradi se dobro razvijajo. Žal, je ponekod toča napravila veliko škodo. Vinska trgovina se ne razvija posebno živahno, ker je še precej starih zalog, zlasti v BaDa-tu in v Dalmaciji. Cene notirajo: za hrvatska vina iz okolice Sv. Ivana Zeline (8 do 12 %) 5 — 8 Din, sremski rizling (12.5 %) 700—800 Din, bela vina iz Vršca (11 %) 450—550 Din, dalmatinska bela vina (11 do 12 %) 340 - 380, dalmatinska rdeča vina (11 — 13 %) 330 — 370 Din. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (21. t m.) Močna gibanja na inozemskih borzah so povzročila tudi na dunajskem trgu prijazneje razpoloženje, čeprav to v cenah še ni prišlo do pravega izraza. Jugoslovenska stara potiska pšenica se je ponujala po 1.45 Kč, nova pa po 1.38 do 1.39 Kč iz šlepa Dunaj. Domača pšenica se Je nudila po 33.25 S z Dunaja. Turščica je bila prijaznejša. Dunavska, stara, se je oferirala po 1.42 Kč, nova za maj 1930 pa po 1.18 do 1.19 Kč iz šlepa Dunaj. Oves brez kupčije. Uradno notirajo vključno blagovnoprometnt davek s carino: pšenica: domača 33—33.25, madžarska potiska 35.50 — 37.25, jugoslovenska 34 _ 34.25; rž: marchfeldska 28 do 28.50; ječmen: izbrani 36 — 37, I. 34.50 do 35; turSčica: 31.50 — 32; oves: domači TSudi (Di lah fco postanete bogati f Poslufite se naJboljSega kažipota k »reči — srečk dri. razr. loterije, ld bo že tolikim kar čez noč pripomogle do blagostanja. SrecCe sa Biubljatto iti ostalo Slovenijo prodaja m razpošilja Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19 Srečke te hranilnice je nadalje dofrti: v oglasnem oddelku »Jutra«, Prešernova ulica 4 v ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti ter podružnicah »Jutra« v Celju in Mariboru. Domače vesti * Jutrovčkl na morju. Odhod prve kolonije na Vidovdan ob 18.45. Radi prtljage, ki naj jo vzamejo Jutrovčki seboj, bomo objavili podrobnosti v listu v toreK 25. t m. * Angleški vojni ataše na Izletu Po Gorenjskem. Novi ataše angleškem poslaništva v Beogradu g. major Oxley >e je $ svojo gospo soprogo v petek pripeljal v LJubljano, včeraj pa nadaljeval /ožnjo na Bled, kjer bo osta! par dni in si ogleda! pokrajine. G. major se posebno zanima tudi za zimsko športna torišča na Gorenjskem. * Promoclla na ljubljanski unlverzL Na filoz. fakult. univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani so bili včeraj promovira-ni za doktorje filozofije g. Janko Tav-z e s ln gospodični Olga M a k u č eva in Marija Perparjeva. Čestitamo! * Diplomski Izpit Dne 21. t. m. je s prav dobrini uspehom diplomiral na ljubljanski tedniki za inženjerja arhitekta g. Boris Kobe. Čestitamo! * Iz zdravniške zbornice za Slovenijo. Dr. Stanko Tavčar, zobni zdravnik v Ljubljani, in dr. Ivan Matkovič, kopališki zdravnik na Čatežu, sta vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo. * Generalni konzulat kraljevine Italije javlja, da dobijo po višji odredbi slušatelji kulturnih jezikovnih in galsbenih kurzov Instituto interuniversitario Italiano (italijanskega medvseučiliškega inštituta) brezplačni potni vizum za potovanie v Italijo. * Uradni list« objavlja v 63. številki zakon o poslovnem redu pri državnem svetu ln upravnih sodiščih; nadalie zatoi o urtro jn državne uprave; pravila za opravljanje izpita za zvanje inženjerja-profesorja na srednjih tehničnih šolah ter naredbo ministra za prosveto o ekvivalenci šolskih dokumentov. * Poroka. G. Kunej Boris, orožniški podporočnik, sin ugleden rodbine dr. Kuneje-ve iz Št. Petra pod Sv. gorami, se je poročil z gdč. Julčiko Kapicevo iz Do-njega Milanovca. Bilo srečno! * Ipremembe v državni službi. Paznik-rvaničnik Anton Bizjak je imenovan za višjega paznika pri moški kaznilnici v Mariboru. Upokojena sta z dnem 30. t. m. sodni slugi Jakob Ogrizek pri okrainem sodišču v Celju in Marko Zaverl pri okrajnem sodišču v Sevnici. * Napredovanje r srednješolski službi. S kraljevim ukazom so v srednješolski službi napredovali: Ivan Dolenc, profesor III. realne gimnazije v Ljubljani, v 4. skupino I. kategorije;. Franc Koblar, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, in Karel Zele-nik, profesor realne gimnazije v Celju, oba v 6. skupino I. kategorije, ter Peter Cestnik, učiteii veština na realki v Mariboru, v 2 skupino II. kategorije. * Tolmač za nemški iezlk. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Lu-dovika Grobelnika za tolmača nemškega jezika pri okrainem sodišču v Ribnici. * Spominska proslava celjskih legljonar-fev ob priliki 10 letnice adeiežbe celjske legije na koroškin osvobojevalnih bojih se vrši na Petra in Pavla, 29. Junija 1929 na Ljubnem. Odhod s posebnim avtobusom 29. tm. po prihodu mariborskega in ljubljanskega vlaka, točno ob 8. uri izpred Na-rodnega doma v Celju, v Moziriu bo kratek postanek, povratek zvečer v Celje. Spored proslave: Pozdravi ob prihodu na Ljubnem, ob pol 12. spominsko zborovanje legijonariev na trati gostilne legijonarja Martina Sema in posvetovanje o organizaciji jugoslov. koroških bojevnikov. Po ofi-cijelne-n delu proslave skupen obed pri Semu ln slikanje, nato družabni sestanek legijonarjev pri Semu. Ob tel priliki se bodo izpopolnile evidenčne liste legijonarjev. V Celju ozlr. ob cestni progi Celje-Mozirje se zberejo legiionarii - dobrovolj-ci, dočim se zberejo ostali legijonarji iz Gor. Savinjske doline na Ljubnem. Tovariši, pridite polnoštevilno, nai ne manjka nikogar! Na veselo svidenje po 10 letih. Prijaviti se ie do 26. t. m. na naslov: dr. E. Melak, Celje — Preš. ul. — Pripravljalni odbor * Osebne vesti s pošte. Za zvaničnico 3. skupine ie postavljena dnevničarka Gi-zela Novak na ravnateljstvu. Za služitelie 2 skupine so postavljeni dnevničarji (ke): Anton Bačmk v Zagoriu ob Savi, Franc Kokovica v N. mestu, Nežka Rogar v Kranjski gori, Ivanka Škerl in Francka Pikš na Mariboru 1, Fran Štefančič, Rudolf Ljubej in Fran Nakrst na Ljubljani 1. Marija Po-beršček, Al. Šajn in Ana Bučar na ravna- teljstvu, Emelija Gross ln Josipina Drob-nič v Murski Soboti, Pavla Ruhek, Štefka Šantek in Katarina Habjan v Cakovcu, Karolina Starec v Rogatcu. Franc Rossma-nith prj III. ter. teh. sekciji v Ljubljani, Miroslava Jebačin v Betlincih. Franc Bevk v Medvodah, B. Petan v Trbovljah. Rudolf Rautar v Gornji Radgoni. Marija Zim-merl v Guštanju, Marija Inglič v Žireh, Nežka Tekavec v Ljutomeru in Iv. Žni-daršič v Žužemberku. Za pogodbene poštarje so imenovani: Štefan Benkovič v Dobrovniku v Prekmurju, Mariia Turk, roj. Vidic v Lukovici ln Mariia Pleša na Studencu (Igu) pri Liubljani. Premeščeni so: Olga Zupančič iz Ptuja v Pragersko, Fr. Horvat z Maribora 2 v Slovensko Bistrico. A!. Švagan iz Poljčan v Brežice, Anton Primožič iz Kranja na Bled 1 in Katarina Habjan iz Cakovca v Trbovlje. — Prestanek službe: pogodbena poštarica Iva St!pičevič roj. Oražem v Dolnji vasi pri Ribnici je podala ostavko na poštno službo. — Pb. uradnik II-5 Fran Kolar na Maribor 2 se ie oženi! z Emiliio Legiša. Danes' „Kino IDEAL" SVETISIiAV PETROVIH Alahov vrt" Najnižje ljudske cene Oli 2. 4, «. * Spremembe v železniški službi. Upokojeni so poduradnikj I. kategorije, 1. skupine: Scnrott Ivan, delovodja, kurilnica II. Ljubljana gor. kol.; Osterman Alozij, stalni obrtnik, kurilnica H. Ljubljana gor. kol.; Kraljič Leopold, skladiščnik, Kamnik; Stanič Ivan, premikalni nadziratelj, Celje; Lešnik Jakob, sprevodnik • vlakovodja, Maribor gl. kol. jn Gutmacher Jožef, pisar-nik, Maribor glav. kol.; poduradniki II. kategorije. I. skupine: Petrovčič Matevž, progov. čuvaj, progovna sekcija Ljubljana glavna proga; Stražišar Ivan, progovnl čuvaj, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; Urbančič Mihael, progovni čuvaj, progovna sekcija Ljubljana gl. proga; Knupleš Metod, progovni čuvaj, progovna sekciia Zidani mest; Sgomba Anton, skupinovodja, progovna sekcija Celje; Wedenig Jernej, progovni čuvaj, progovna sekciia Maribor kor. proga; Plasonig Ivan, progovni čuvaj, pro-govna sekcija, Maribor kor. proga: Novak Ivan, progovni čuvaj, progovna sekcija, Maribor kor. proga; Dimnik Alojzij, progovni čuvaj, progovna sekcija Jesenice; Rebec Ivan, progovni čuvaj, signalna sekcija Ljubljana; Božič Ivan. nočni čuvaj, kurilnica II. Ljubljana gor. kol.; Bržič Franc, strojni kurjač, kurilnica Maribor; Mayer I >sip, pisarniški sluga, obče rsdelje-nje direkcije; Gabrovec Josip, kretnik, Kresnice; Kossiter Franc, svetilničar, Maribor kor kol.; Petak Nikolaj, nadpremi-kač, Maribor kor. kol.; Pečar Janez, kret-nik. Novo mesto; Dular Josip, sprevodnik. Novo mesto; Ozorel Anton, skladiščni sluga, Celje; Leskovar Štefan, skladiščni sluga, Maribor glav. kol.; Zemljič Matevž, sprevodnik, Ljubljana glav. kol. — Premeščen je poduradnik I. kategorije, 2. skupine Mavsar Ivan, sprevodnik vlakov Ljubljana glav. kol. v Ljubljano gor. kol. in poduradnik II. kategorije, 2. skupine D^ž-man Franc, sprevodnik, Ljubljana ior. kol. v Ljubljano glav. kol. — Imenovini «c# za uradnike HI. kategorije, 3. skuo.ne Jago-dič Jurij, sprevodnik viakov. Ljub^ana glav. ko!.; Nezmeška! Josip, sprevodnik vlakov Maribor gl. kol.; Skcporec Franc, sprevodnik vlakov Ljubljana glav kol ; Werli Ludvik, sprevodnik vlaKov Maribor glav. kol; Ovsec Ivan, sprevodni vtakov, Ljubljana gor. kol.; dosedaj vsi podurad niki I. kategorije, i. skupine; v 4. skupmo: Mihevc Anton, sprevodnik vlakov. Jesenice, dosedaj pouradnik I. kategorije. 2. skupine. Sprejeta za dnevničarko v kurilnici I. Ljubljana glav. ko!, je Nanut Ivanka. Služba je prestala podurdaniku II. kategorije, l. skupine Crnej Štefan, postajnemu pazniku, Maribor glav. kol. * Sprejem tehničnih poslovodll v vojno mornarico. Naša voina mornarica sprejme tri tehnične uradnike strojne stroke, ki bi se imenovali za aktivne tehnične poslovodje 4. razreda ter se speciializirali za službovanje v artilierijski delavnici in v municijskih skladiščih. V poštev prihajajo kandidati, ki so z vsaj dobrim uspehom absolvirali srednjo tehnično šolo v naši državi ali v inozemstvu in položili tudi zrelostni Izpit. Prednost Imajo oni. ki so že bili zaposleni v artiljerijskih ali municij-skin tovarnah. Interesente opozarjamo na razpis v 140. letošnji številki »Službenih Novin«. * Rudarsko glavarstvo ▼ Liubliani pozl-vse rudarske, plavžarske in zamomerske inženjerje ter kvalificirane rudniške paznike, ki so naši državljani in so nezaposleni, odnosno zaposleni v območiu rudarskega glavarstva v Ljubljani, a zavzemajo podrejen ali nižji položaj, kakor Jim pripada po njihovi kvalifikaciji in strokovni prak. si, da se javijo rudarskemu glavarstvu in da predložijo vsa dokazila o niihovi šolski naobrazbi in strokovni praksi. * Slovensko zdravniško društvo t Ljubljani vabi na mesečno zborvanje v pone-delejek 24. tm. ob pol šestih na kirurškem oddelku. Predaval bo g. dr. O. Haus o kvalitativni diagnozi tuberkuloze. * Udruženje drogistov, sekciia za Slovenijo. sklicuje dne 7. julija ob 10. dopoldne v Narodni kavarni v Ljubljani rednj letni občni zbor. Vabila z dnevnim redom bodo sledila. * Polovična vožnja za hmellske obiralce In oblralke. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično železniško vožnjo za čas od 1 avgusta do 30. septembra, za obiralce ln obiralke hmelja. Ta popust velja le ra III. razred v potniškin in mešanih vlakih onih štajerskih prog. za katere je ta popust veljal že svoječasno. Popust se dobi na podlagi legitimacij, ki iih izdajajo občinska ob-lastva in ki se morajo žigosati na postajah pred odhodom in pri prihodu. Vse nosi le kopalne obleke znamke »IKKOLI«, ker se odlikujejo po Izvrstni kvaliteti ln čudovitem sestavu barv. * Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni Je 21. t. m. na Dunaju preminula gospa Gi-ze!a T r a p p e n, roj. Luckmann. Pokopali Jo bodo v sredo v Šmarjeti pri Celovca. Pokojni blag spomin, rodbini Iskreno so-žalje. * Razpis konkurence. Osrednji nrad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje konkurenco za izdelavo idejnega projekta za izgradnjo nove zgradbe okrožnega urada za zavorovanje deiavcev v Beogradu. Nagrade znašajo: I. nagrada 30.000 Din: II. nagrada 25.000 Din in III. nagrada 20.000 Din. Po prvi konkurenci se bo vršila ožja konkurenca, pri kateri morejo sodelovati trije nagrajeni projekti kakor tudi dva nadaljnja, ki ju bo še predlagal ocenjevalni odbor. Nagrade ožle konkurence so: I. nagrada 60.000 Din, II. nagrada 40.000 Din in III. nagrada 30.000 Din. Interesente opozarjamo na razpis v 63. številki »Uradnega lista«. * Izpraševanje prosilcev ta koncesijo zidarskega, tesarskega In kamnoseškega mojstra Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti sta razpisala rok za Izpraševanje prosilcev žajkoncesijo zidarskega, tesarskega, kamnoseškega in vodnjarskega mojstra na dan 8. junija. 1929. Rok za ustni izpit se naznani vsakemu prosilcu posebej pri pismenem Izpitu. Prošnje za pripustitev k Izpitu ie vložiti najkasneie do 1. julija pri izpraševalni komisiji v Liubliani, Turjaški trg 1. Pri tej komisiji bo treba tudi plačati Izpitno takso. * Bolniška blagajna mestnOi nameščen- j cev. Načelstvo bolniške blagajne Ijubljan-skl.1 mestnih nameščencev sklicuje za torek 25. tm ob 18. v mestno dvorano Izredni občni zbor in prosi, da se ga članstvo zanesljivo udeleži. * Prodaja nežigosanlh portovnlh znamk filatelistom. Dočim Je na Češkoslovaškem In v drugih država« poštnim uradom dovoljeno, poleg frankovanih znamk prodajati filatelistom tudi nežigosane portovne znamke v poljubni množini. Je bilo našim poštam strogo prepovedano prodajati portovne znamke. Zdaj je ta prepoved ukinjena in smejo pošte prodajati privatnim strankam nežigosane portovne znamke. * Razpis službe pogodbenega poštarja. Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Dvor pri Žužemberku (III/3). Prošnje s prilogami nai se vlagajo na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 25 Junija 1929. * SPD v Ljubljani naznanja svojim članom foto-amaterjem, da želi Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu razne slike iz vseh naših krajev. Za enkrat Je treba poslati vzorce z navedbo številke in velikosti negativa. Naročevalo se bo potom po številkah, slike pa, ki ne prihajajo v poštev, se bodo vrnile._ Takoi s ' rvlm solncem moramo pr četi s solnčn ml ko-peljml, tedai pa i? no ebn važhos' maža z Jilgge-rol oljem ali Kigge-rol kremo. (Patent št. 5622) za soinčen e in • *snžo. Dobi s v vseh lekarnah iu dfoeeri ah. Drogerija Gregorič, Uubjaia, Pre ernova cn š'. 5. M. U. dr, M. Majcen ordUnlra v poletnih mesecih privatno samo od 8.—10. ure dop. 1 Ljubljana, Kongresni trg 15 Damske poletne obleke j etanrtn, delen ta koto« od Din 70 naprej 1 raznovrstne svilene od Din 150 naprej F. ln 1. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Oglejte si razstavo v te tožbi! 8022 Ne pozabite! Žrebanje I. razreda drž. razredne loterije Je — 8. julija. Kupuite, naročite vašo srečno srečko pri BRISTOL. NOVI SAD, Že- j Ueznlčka 27. * Veliko gasilsko slavje se bo vršilo na praznik 29. tm. v Šoštanju povodom 50-letnice tamošnjega mestnega gasilskega društva. Za vse vlake (izvzemši SOE) je dovoljena polovična vožnja od 26. do 30. tm. Spored te slavnosti, ki bo ena največjih letošnjia manifestacij gasilstva, ie naslednji: na predvečer (Vidovdan) ob pol 18. seja slovenjgraške gasilske župe v čitalnici Obrtnega društva v Šoštanju, nato serena-da ustanovnim članom - jubilantom in po serenadi bakljada s podoknico kumiCi novega prapora. Ob 21. v dvorani Sokolske-ga doma slavnostna predstava »Graničar-jev«. Na slavnostni dan — praznik sv Petra in Pavla — sprejem gostov pri dopoldanskih vlakih, nato povorka s kolodvora na g'avn: trg pred mestno hišo. kier bodo izvršeni pozdravi. Ob U. se bo vršila služba božja na prostem z blagoslovitvijo novega prapora. Popoldne ob pol 14 bo sledila gbvna skupščina na veseličnem prostoru, nakar se bo razvila ljudska veselica z raznimi zabavami in posebno bogatim srečelovom. Igralo bo šoštanisko Društvo »Zarja«. Dne 30. t. m. (nedelia) se bo ob 15. ponovila v Sokolskem domu predstava »Graničarjev«. Ves ta spored in priznano spretna prirediteljska snosobnost Šoštaničanov jamči za najlepši usneh prireditve. Zato dne 29. t. m. vsa Šaleška. Mislinjska in Paviniska dolina, gostje od blizu in daleč: »Šoštanj! Na pomoč!« * Trgovska. Industrliska ln bančna podjetja, ki potrebujejo sposoben kontorskl naraščaj, naj se tozadevno blagovolijo obračati na ravnateljstvo drž. dvorazred-ne trgovske šole v Liubliani. ki bo rado priporočilo sposobne absolvente, oziroma absolventinje. * Naši v Ameriki. V Clevelandu |e postal nedavno g. Franc Kerže inženler kemije in Je menda v Ameriki prvi Slovenec, ki se Je posveti! temu poklicu Dne 2. junija pa je končal študije na univerzi g. Josip Svete iz Loraina. Posvetil se bo odvetniškemu poklicu. V mestni bolnici v Clevelandu :e koncem maja preminul rojak Franc Zupančič. Pred dvema letoma Je njegova žena postala žrtev« avtomobilske nesreče, on P8 se Je pri tej priliki težko poškodoval. Se-daj ga ie smrt rešila dolgotrajnega trpljenja. Zapušča štiri leta starega sina ter mater in dve sestri Istotam ie umrla Terezija Selišnikova. rodom iz Nevelj pri Kamniku Preminula je na posledicah operacije. Izmed vrst naših ameriški.! pijoner-jev je v Clevelandu pobrala smrt Janeza Petrovčiča, starega 55 let. Roien je bil v vasi Sabočevo pri Borovnici. V Ameriko Je prišel pred 35 leti in bil zaposlen v neki tovarni za klobuke, kjer 0 članov predvčerajšnjim podal na daljšo turneio po Srbiji. * Uradni dan Sreskega gremlja trgovcev v Celju, ki bi se imel vršiti dne 25. t. m. v Gornjem gradu in Mozirju, -dpade radi predstoječega občnega zbora, ki se bo vršil 26. t m v Celju. * Pogrešan kosec. Franc Novak, 30 let star posestnikov sin z Iga. le odšel v sredo zjutraj na travnik na Barje kosit Okrog 17. pa Je nenadoma izginil in krenil, kakor pripoveduje njegova mati. proti Ljubljani. Od takrat se ni vrni! več domov, zato se je bati, da se mu je pripetila kaka nesreča. Novak Je bil oblečen v rjav sukniič in rjave hlače. Kdor bi znal kai povedati o nJem, naj to iavi njegovemu očetu Janezu Novaku. posestniku na Igu 56. ki bo rad povrni! vse stroške. * Izletniki! Prijatelji narave !n zabave! Posetite v soboto 29. junija naš planinski kraj, kjer se vrši slovesna otvoritev rrac-'i-nega doma z mladinsko predstavo, plesom in prosto zabavo na prostem. Za piiačo in Jedačo je preskrbljeno! — Prostovoljno gasilno društvo v Rakitni. * Med. univ. dr. Herman M. špecijalist za zobne in ustne bolezni ordinira v Žalcu 26. * Vaši soprogi Izkažete veliko uslugo, ako ji razložite važnost pranja perila samo s samodelujočim pralnim sredstvom »Per-sll«, ker si na ta način ohrani zdravje in perilo. * Velika sreča v loteriji nI monopol ni-kogar. Srečo lahko najde vsak igralec državne razredne loter je, ker :e ta tako ure-jena da dobi brezpogojno vsika druga srečka. Velika prednost je vsekakor, da si človek nabavi srečko pri z3-<»s!iivi so.dini kolekturi, zato opozarjamo vse cenj. či'a-telje na današnjo prilogo znane stare glavne kolekture državne razredne ioteriie, bančne komanditne družbe A. Rein I dru? v Zagrebu. Najboljši dokaz selidneza po- I Kino Ljubljanski dvor! | Angel u ce Igra ljubezni in trp jen a | Ob 3., 785 , b., 7v» n y ui | slovanja te kolekture je dejstvo, da so ji tisoči in tisoči odjemalcev iz vseh krajev države skozi toliko let ostali zvesti. 807 Vse nosi le kopalne obleke znamke »IKKOLI«, ker se odlikuje do izvrstni kvaliteti in čudovitem sestavu barv * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ITO — zobna oasta najboljša. * Potovanje v Rim priredi »Prnbuda, gospodarski odsek« od 10. do 18 avgusta 1929. Informacije: Liubljsr.a. Reslicva c 13-11. 833 * 25 pisalnih strojev, najboljših sistemov, velikih in malih je poceni na prodaj Ant Rud. Legat & Co., Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100. 830 * Darujte »Podpornemu društvu sleoiti« v MnM*r»ni Wolfnva ulica 12. 186 * Deslnfekcija kant za mleko. Večkral smo že imeli priliko videti, kako stoji kante za mleko po pretočenju pred trgovinami z mlekom, odprte in izpostav':ene prahu. S koliko nevarnostjo ie to tAroženo v času . kadar vlada kakšna kužm bo e-zen, si !e težko predstavljamo. To ni težko preprečiti, ako se kante za mle' Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 765 4 6 8 76.rl 7o3-3 19 17 18 17 70 e0 70 90 Skopi!« 7 761*8 21 70 Spil« 7fi.'0 20 80 Sme« vetra in brzina v m io sek. mirno E 2 ENE 6 W2 NE2 NNE 2 Is 4 4 9 10 Padavine Vr«ta Dež d«i Dež d si del T mm do J. aro 47 20 0.S 10 01 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 23.8, najnižja 15.4. Solnce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 19.50, luna vzhaja ob 20.54, zahaja ob 3.40. Dunajska vremenska napoved xa nedeljo: Menjajoče se oblačno, nekoliko topleje, ših dam. Sodba o tej predstavi je bila so- strni, ki Jih bo pač poiskal, kjerkoli jih bo glasna: Poleg »Studentovske ljubezni,« ki ( mogel. Postopač, ki se je priplazil mimo so jo igrali gimnazijci, je bila »Avtomobi« list« letošnja najboljša uprizoritev. mr— Zahvala. Kolo jugoslovenskih se« ster v Murski Soboti nas naproša, da na tem mestu prinesemo njihovo najprisrčnej« šo zahvalo vsem sodelujočim pri igri »Av« tomobilist«, posebej pa še g. šol. upravi« telju Gabrijelčiču, g. prof Ščuki in dram« skemu odseku sokolskega društva za njiho« vo dragoceno pomoč. mr— Avtomatični poštni nabiralniki. — Soboška pošta bo dobila avtomatične po§t» ne nabiralnike, kar bo javnost pozdravila z največjim zadoščenjem. Tatinski obisk Ljubljana, 22. junija Geometer Josip S. stanujoč v pritličju hiše na Poljanski cesti 64.. je imel v pretekli noči neroden obisk. Ponoči je bilo močno soparno, zbudil se Je in ni mogel več zaspati. Pritlično okno je odprl na ste-žaj ln se v poltemi ozrl na razobešeno obleko. Cez dobre pol ure je bil zopet v naročju Morfeja in sladko zasanjal. Vročina poletne noči na Je postala zanj usodna. Ob imenovanem času se Je namreč sprehajal po cesti drzen uzmovič. ki se mu nI dalo spati in ki ni hotel poiskati prenočišča v kakem skednju zunaj na polju, na kakem hlevu ali vsaj na vrtu za hišami. Noč ima svojo moč, je menil in si dopovedoval, da se mu bo baš v tej noči nudila prilika, da si napolni žepe z vredno- imenovane hiše, Je naenkrat ugledal pred seboj nizek plot »EJ, da pogledamo, kako Je kaj zadaj za hišo . . .« Ena. dve, tri in že Je bil onkraj plotu, nakar se Je splazil na senčnati vrt V veselje Je opazil odprto pritlično okno. Po-tajil se Je še bolj in se po kratkem premišljevanju tiho povzpel na zid. Še trenutek in že je pomolil glavo skozi okno. dvignil eno in drugo roko in posluhnil. Cul je samo globoko dihanje spečega- človeka, poslušal je še nekaj časa, nakar je dvignil tudi noge in se spustil v sobo. Hitro je stopil do obleke, viseče na obešalniku in pobral Iz suknjiča Ustnico z 1480 Din in raznimi dokumenti, se polasti) srebrne moške ure ter pograbil še sveženj ključev, ki jih Je našel v hlačnem žepu. Plen Je hitro pobasal v žep in za srajco in se splazil zopet tako hitro, kakor je prišel, nazaj na vrt in na cesto, kjer se takrat ni nahajala nobena živa duša. Geometra Je zbudila šele njegova služkinja nekako ob 6. zjutraj, ki Je postala pozorna na to. da Je našla na oknu vse cvetlice pomečkane in ker se JJ je zdela tudi gospodova obleka nekam v neredu. G. S je bil na opozorilo služkinje kaj hitro pokonci in Je seveda nemalo presenečen ugotovil, da se je moral zares nahajati tat na obisku. Oškodovanec je drzno tatvino prijavil policiji, ki pa bo seveda le težko izsledila tatu, ki zna operirati tako spretno, da okrade svoje žrtve v nočnih urah. Od Drave preko Pohorja na Mislinje Pri »Cerkvici« sredi zapadnega Pohorskega gorovja je najbližji, najstarejši in tudi najvišji prelaz iz Dravske v Mislinsko dolino, 1350 m visoko nad morjem, torej samo 23 m nižje kot je Črni vrh, najvišji vršac v vsem Pohorju. Tam gori pri »Cerkvici« ne stoji nobena cerkev; tudi kapelice, niti kakega drugega znamenja ni tam; samo kup starega, napol preperelega kamenja, poraslega in obdanega od dve pedi visokih smrečic in duhtečih planinskih cvetlic razodeva izletniku mesto, kjer so nekdaj pobožni Pohorci nameravali zgraditi božji hram. Glavni greben zapadnega Pohorja je ves gol in odprt na vse strani, tako. da ni treba tod še posebej iskati razglednih točk; pri »Cerkvici« je vrhu tega greben tako strm I proti severu i proti jugu in tako ozek, da tvori, v vzhodni strani obdan od Jezerskega vrha, zahodno pa od Višavja, prava vratica, skozi katera bo vsakdo z užitkom gledal na pestri pohorski svet, ki se razprostira pod njim. Od groblja pri »Cerkvici« pelje na eno stran tik pod prisojno rebrijo Višavja mehka stezica naravnost proti zahodu vodoravno na tako zvane »Tratfce«, samo četrt ure od »Cerkvice« oddaljeno, kjer se severno, tukaj izjemoma skoro do vrha pošumijeno gorsko pobočje tik pred Črnim yrhom zopet prevali na južno reber, tako da nastane drug prehod, preko katerega pelje nov kolovoz po južnih obronkih Črnega vrha doli do Mislinje in ob njej v St. Ilj in St Lenart na južnem vznožju Pohorja. Med Črnim vrhom in Veliko Kopo je še tretji prelaz, ki tvori tu zvezo med Dravo in Mislinjo; tam kjer se začne iz pohorske planote dvigati Velika Kopa kot visoka in široka obla goljava, stoje še sedaj lepi, naravni drevesni nasadi, skozi katere pelje pot kakor skozi mestni drevored s severne pohorske strani na njegovo južno plat; srednjeveški nemški mogotci, ki so tod zalezovali plemenito divjačino, pa tudi volkove in medvede so to mesto imenovali »Baumgarten«. Na »Pungartu« in na planem hrbtu, ki se od njega vleče na Črni vrh, naj se ustavi, kdor se hoče nazobati brusnic, kajti na celem Pohorju ni nikjer najti toliko nateka, kakor ga raste tod. Kdor prispe na svojih pohorskih izletih s postaje Brezno-Ribnica ob deroči in globoko po prepadih v tesni debri med Rudečim bregom in Orlico šumeči Velki skozi krasno pohorsko vas Ribnica (715 m) po deloma strmi poti skozi gosto ielovje in smrekovje mimo vi-sokoležečih kmetij Hribernik, Pisnik in Samec prvikrat k »Cerkvici«, da pohiti skozi njena vratica po južni rebri doli v Mislinjsko grabo, ne more slutiti, kakšen biser celega našega Pohorja da je ohranjen in skrit v njegovi najbližji bližini. Treba je samo, da krene od »Cerkvice« na levo po stezi nekaj navzgor, pa že stoji gori na Jezerskem vrhu (1535 m) in odpre se mu pogled na prizor, ki bo tudi oko razvajenega turista očaralo. Na široki polici le nekaj minut tik j>od Jezerskim vrhom leže, kakor v sladko spanje pogreznjena, mala, a krasna sinje modra Ribniška jezera, obdana okoli in okoli od gostega, svet-lozelenega ruševja. Jezerski vrh, tudi Ribniško sedlo imenovan, je kakor Velika in Mala Kopa za Pohorje značilna široka, okrogla in gola kopa, tako da je vrh nje razgled odprt na vse strani, kakor s kakega razglednega stolpa. Raz njo se vidi celo Pohorje, njegova masivna planota, vse njegove kope in gore, pa tudi vsi njegovi stranski obronki od Male Kope pa preko Vitanjske planine tja do Rogle in še preko nje. Na severnem pohorskem predgorju, ki se kakor, zid razte- za vzporedno z glavnim grebenom, med njim in Dravo, nas pozdravljata sv. Primož na Mravljakovem hribu in zadaj za Ribnico in sv. Lenartom, ki po podolgovatem hrbtu vežeta Višavje z Orlico, pa sv. Anton. Mejniki in obmejni stražarji našega Kozjaka, vsi lepo vidni, se vrste drug za drugim od Košenjaka pri Dravogradu daleč preko sv. Duha na Ostrem vrhu; v njihovem varstvu pa mirno žde lepe vasice in bele cerkvice, ozirajoč se doli na srebrni pas deroče Drave. Kaj mično se razprostirajo pred nami pestre njivice, ki za njimi leži pod sivo skalo Maren-berg. Kozjaški vrhovi pa se nam zde pravi pritlikavci napram orjaškim goram, ki se dvigajo na jugozapadu, za-padu in severu daleč nekje v daljavi proti nebu. Plešivec s cerkvico sv. Urše, prva naša koroška in karavanška gora, pa skalnata Peca s kralj Matjaževo vojsko nam kaže pot in pogled v deželo Koroško. Obir ali Ojsterc, Košuta. Ljubeljski prelaz, Stol, pa tudi veli-bi Klek z ledenikom Pastirica bodo še poznim rodovom kot žive priče oznanjali, da so svoja lepa imena dobili od slovanskih naših prednikov. Toda oko se kaj rado vrne nazai k onim biserom, ki jih je narava vtkala v tkanino, ki ogrinja polico pod nami. Ni lahko priti do njih in tisti, ki prihaja od Rogle preko Šiklarice na Jezerski vrh, jih niti ne zapazi, tako jih je znala stvarnikova roka odmakniti pred pogledom onih, ki jih niso vredni, ker jih ne znajo ceniti in občudovati. Po šotnih blazinah, ki so preprežene vse križem s po tleh plazečimi se vejami gorskega rušja, se je treba poganjati in prerivati, da se pride do njih. Ribniško jezero ni veliko, morebiti 70 m dolgo in polovico široko, pa ima celo dva zelena otočka. Kadar ie lepo solnčno vreme sedi na njima Jezernik, ki je pribežal v mirno zatišje. Ribniških jezer s Koroškega, odkar ga je s Plešivca pregnalo preglasno zvonenje v Urškini cerkvi, in se samozadovoljno solnči ali se kakor v čolnu vozi po jezeru. Tedaj je prijetno, po dolgi utrudljivi poti z njim vred počivati ob jezeru in se hladiti. Ta povodni mož se pa da tudi razljutiti. Le vrži kamen v njegove vode, pa bo nastal tak vihar, jezerski valovi se bodo tako razburkali, da boš hitro v strahu in trepetu zbežal. Približno pol ure pod Ribniškim jezerom v višini 1300 m gre preko pohorskega grebena globoko razjedena glo-bača, Šintlarica ali Siklarica imenovana. ki tvori v bližini »Cerkvice® ?n Jezerskega vrha četrto zvezo med Dravo fn Mislinjo. Na južni strani se stekajo vode v Mislinjo, na severni v Velko; obe se združujeta z Dravo. Skozi Šik-larico crre izletnik lahko do Mislinje aH do Velke: ob Mislinji ga pop°lje Per-geltova, ob Velki pa Lenarčičeva železnica do glavne proge. Planinska postojanka pri »Cerkvici« bo ta del Pohorja širšemu krogu turistov šele odprla, da bo postal svetnv-noznan. Dr. Fr. Mišic. r»« Najboljše, najtrdnejše, zato u najcenejše,' Iz življenja in Smrt pod hladnimi zvezdami v večnem snegu Tragično završeni pohod na Himalajo in poguba mladega Američana Farmena, ki je hotel splezati na vršac Kančinčinga Himalajsko gorovje ni le največje in najvišje gorovje sveta; njegove verige in grebeni so tudi domovina večne in neznosne zime. Zaradi težke dostop« nosti so med učenimi glavami dolgo vladala neenaka naziranja glede naj* višje točke na zemlji. Pred kakimi tri« desetimi leti so še imeli za najvišji vrh Dhavalagiri (8176 m), potem Kančin« čingo (8385 m) in šele pozneje so pri« šli do spoznanja, da ne gre prvenstvo niti Gavrizankarju, ampak Mountu beli na turi, so ostali zadaj, pogum« nejši in vztrajneši pa so oblegali goro dalje. Toda v višini 7000 metrov so tudi ti povečini opešali. Farmen, ki si je bil postavil za cilj, da doseže vršac Kančinčinge, pa ni odnehal. Prodiral je naprej sam. Založil se je bil dobro s hrano in obleko ter je upal, da bo zadnjih 1400 metrov srečno prelezel in preplezal sam. Plezal je visoko proti vrhu in res dosegel prilično višino. Ostavljeni člani ekspedicije so čakali Himalajski ledenik Everestu, ki štrli 8840 m pod oblake in je potemtakem najvišji vrh fta Smrt svetovnega sabljača Iz Budimpešte porožajo, da je preminul podpolkovnik Terzstyansky, ki se je bil pred dnevi ponesrečil na mo-tociklu. Padel je tako nesrečno, da je izgubil obe nogi. V bolnišnici so ga operirali in je v začetku kazalo, da bo prenesel operacijo. Naenkrat pa je nastopilo notranje krvavenje, ki ga niso mogli ustaviti. Tudi transfuzija krvi ni več zalegla in Terzstyansky je umrl. Pokojnik je bil znan kot sabljaški mojster daleč izven mej svoje domovine. Angleški ministrski predsednik Macdonald s hčerko Izabelo in svojo tajnico na oddihu v Lossleamoathu Urefuje dr. Milan Vidmar Poročal sem že, da je na zadnjem šahovskem kongresa v Laškem naš mojster prof. dr. L. Astaloš zgubil v resni tekmi z dunajskim mojstrom prof. dr. A. Becker-Jem v razmerju Vi proti 1J4. Danes prina. lam prvo partijo tekme, ki io ie dr. Astaloš izgubil. Igra Je vseskozi zanimiva i° njena otvoritev Je teoretično pomembna. Bell: črni: i dr. A. Beckef dr. L. Astaloš SICILJANKA T. e2—e4 c7—c5 2. Sgl—f3 e7—e6 3. <12—d4 c5Xd4 4 Sf3Xd4 . Sg8—16 V tej varijantl siciljanke Je zelo važno za črnega, da prepreči potezo c2—c4 ki bl trajno onemogočila d7—d5. Zato črni takoj napade kmeta na e4 Beli ga mora namreč kriti s skakačem. Vse druge obrambne poteze so slabše. Na 5. e4—e5? dobi seveda Dd8—a5+" kmeta. 5. Sbl—c3 Sb8—c6 Tako se je igrala sicilijanka pred 30 leti. Danes Je že znano, da beli v tel varijanti dobi premočno igro. Dr. Astaloš očividno najnovejši'.! stvari nj poznal. 6. Sd4—b5l --- Stara poteza, ki Je že parkrat zgubila kredit. Šele v zadnjih letih se Je dognalo, da je v dani poziciji najboljša. 6.------Lf8—b4 Na d7—d6 sledi 7. Lcl—f4 na kar mora črni z e6—e5 definitivno oslabiti svojega d-kmeta. 7. Lcl—f41 --- Poteza ni tako grozna, kakor Izgleda. Leta 1903 je v Monte Carlu dr. Tarrasch nprav po tej potezi hitro demoliral belo pozicijo. Dr. Becker pa ima zastrupljeno puščico pripravljeno. 7.------Sf6Xe4 Dr. Tarrasch-ova poteza 8. Sb5—c7+ Ke8—f8 V tej poziciji Je leta 1903 Tarraschev nasprotnik vzel trdnjavo in po odgovoru 9. — — — Dd8—16 hitro izgubil. Daleko močnejše pa je 9. Ddl—f3! --— Za Dd8—f6 sedaj ni več časa. Črni mora misliti na žrtev kvalitete. 9.------Č7—Č5 10. 0—0—0! --- S to iako potezo odvrne beli glavno nevarnost. Vse to je seveda dr. Astaloš poznal. Presenečenje še le pride. 10.------L14Xc3 Prav zelo v poštev pride tu Se4Xc3 11. b2Xc3 Ta8—b8 12. Sc7Xd5! --- To }e presenečenje. Dr. Astaloš le pričakoval 12. Sc7—b5, nakar Je nameraval 12. ---Dd8—a5! Z vso pravico ie upal na dober napad. 12.----e6^d5 13. Df3Xe4! --- Na 13. Lf4Xb8 bi zopet Dd8—a5 črnemu (dalo dobljeno igro. 13.------d5Xe4 14. TdlXd8+ Sc6Xb8 15. Lf4Xb8 --- Prva faza partije Je končana. Materijel- no sta nasprotnika enaka. Beli ima, vsaj navidezno, slabše kmete. Toda beli Ima strahovito orožje dveh lovcev in črni kmet na e4 stoj} v ognju. Izgleda, da cela vari-Janta za črnega ni ugodna. 15.------Sd8—c6 Kmet na a7 ie bil napaden in a7—a6 bi preveč oslabilo črno damsko krilo. 16. Lf8—d6+ Kf8—e8 Z ozirom na kmeta e4 bi bil črni kralja umaknil na g8, če ne bi po 17. Lfl—c4 ravno kmet e4 bil v še večji nevarnosti. 17. Lfl—c4 Lc8—f5 18. Thl—dll --- Odreže črnemu kralju polje d7. Normalna pot je s tem črni' trdnjavi zaprta. Ostane Ji torei samo še izhod preko h6. Zato: 18.------h7—h 5 19. Kel—d2! --- Beli kralj poseže v boj. 19.------Th8—h6 20. Kd2—e3 Lf5—e6 črni seveda poskuša zamenjati lovca. Par lovcev je pač strašno orožje. 21. Lc4—e2 f7—f5 22. L'č6—t4 Th6—h8 Žalostna usoda! ' 23. Tdl—bl! —--- ' Začetek napada. 23.------Sc6—d8 24 c3—c4 Ke8—f7 25. h2—h4 g7—g6 Črna trdnjava ne more trajno stražiti kmeta h5 zato ga črni krije s kmetom. 26. Lf4—b8 a7—a6 27. Lb8—c7 Leti—c8 Edino. 28. c4—c5 Sd8—e6 Lc7—e5! f5—f4+ To je sigurno najboljša šansa črnega. Po 29.---Th8—d8 30. Le2—c4 bi bila črna pozicija brezupna. 30. Ke3Xe4 Se6Xc5-f 31. Ke4Xf4 --- Na 31. Ke4—d5 bi sledilo Th8—e8 31.------Th8—e8 32. Le2—c4-F Lc8-e6 33. Lc4Xe6+' Sc5Xe6+ 34. Kf4—e3 b7—b5 črni se Je znebil lovcev toda dal je kmeta. Druga faza partije je s tem končana. Materijalna premoč belega je mafhna. Zato je tretji del partije še zelo interesanten. 35 f2—f4 Te8—c8 36. c2—c3 Se6—g7 37. Le5Xg7! --- Črni skakač bi bil na f5 prenevaren. 37.------Kf7Xg7 38. Ke3—d 3 Kg7—f6 39. a2—a4! Tc8—c5! 40 a4Xb5 a6Xb5 41. Tbl—el Kf6—f5 42. g2—g3 Kf5—f6 Na 42.---Kf5—g4 bi na žalost sledilo 43. Tel—e5! 43. Tel—e3 Kf6-f5 44. Te3—e8 Kf5—f6 45. Te8—bS Kf6—e6 46. Tb8—b6+ Ke6—f7 Na 46.---Ke6—f5 dobi 47. Tb&~ d6! takoj 47. Tb6—d6! Tc5—c8 48. Td6—d5 Te8—b8 49. Kd3—c2 --- Beli je zamanevriral črno trdnjavo s pete linije in gre sedaj s kraljem po kmeta b5 49.------b5—b4 50. c3—c4 b4—b3+ 51. Kc2-b2 Tb8—b4 52. c4—c5 Tb4—b5 53. Td5—e5 Tb5—b4 54 Te5—e3! Tb4—b5 * 55. Te3—c3 Kf7—e7 56. c5—c6 Ke7—d8 57. c6—c7+ Kd8—c8 58. Tc3—c6 Tb5—b4 59. Tc6Xg6 Kc8Xc7 60 Tg6—g5 Kc7—d6 61. TgSXh5 Tb4—d4 62. Th5—g5 Td4—d3 63. h4—h5 Kd6—e6 64. h5—h6 Ke6—f6 65. Tg5—h5 Se vda. Astaloš se ie Junaško boril. Kino Koliko velja smeh Snemanje^ ▼ Keatonovem ateljeju. — Čemu se publika smeje. — Smeh za šest sto dolariev. Prišel sem v atelie Metro-GoIdwyn-May-erja in stonil baš v oni oddelek, kier so snemali Bustrovo komediio »Pot skozi okno«. In zagledal sem kal čudno sliko: ves atelie te bučal v smehu, režiser ie bil celo odložil megafon In čuti in je ne vleče domov _ že zato ne, ker ji v Ameri- ki plačajo več na teden, kakor Je dobila ▼ Franciji v šestih mesecih. • Buster Keaton zadnje čase ne snema več toliko kakor prej. Lani je napravil samo dva filma: »Pot skozi okno«, v katerem igra ulogo filmskega operaterja, in »Bustrova 24karatna devica«. Ameriški listi pišejo, da je v tem filmu najkomičnejsi prizor oni, ko Buster s flegmo, ki mu je lastna, skuša sleči svojo partnerico Dorothy Sebastianovo. • Sloviti filmski ljubimec Ramon Novarro, znan iz filmov »Ben Hur« in »Stari Heidel-berg«, je te dni prispel ▼ Berlin, kjer bo pel v tamošnji operi Cavaradossija v »To-sci«. Izvleček iz programov Nedelja. 23. Junija. LJUBLJANA 10: Poliedeliska ura (inž. Čeme). — 10.30: Predavanje o čebelarstvu. — 11: Koncert radio-orkestra. Vmes poie g. Petrovič slovenske pesmi. — 15: »Na Gorenjskem ie fletno«. Goreniske narodne pesmi. Vmes igra tercet domače godbe. Hu-rr.oristično štivo: Milčinski. — 17.: Koncert radio-orkestra. — 20.: Ob 10 letnici slov. univerze: Zaključni govor rektoria dr. inž. Milana Vidmarja. 21.: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 24. Junila. LJUBLJANA 12.30: Renroducirana glasba — 13: Naooved časa, borzne vesti. reDro-ducirana glasba. 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Zdravstveno Dredavanie (dr. I. Tavčar.) — 20.30: Večer operne in operetne fantaziie. izvaia radio-orkester. — 22: Napoved časa in ooročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaia. — BEOGRAD 12.15: Prenos iz doma kralia Aleksandra v Zemu-nu: koncert slepcev. — 17: Koncert gojencev glasbene šole »Stankovič«. — 20.25: »Šrame!« kvartet. — 21.55: Poročila. — 22.10- Skladbe sodobnih iugoslovenskin kom Donistov. — PRAGA 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Prenos programa iz Brna. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaia — 22.20: Reproducirana glasba — BRNO 19: Mešan večer. — 20.30- Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.20: Koncert Iz Prage. — VARŠAVA 16.40: Renroducirana elasba. — 18: Večerni koncert lahke godbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaia. — 22.45: Godba za ples — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. —20.30: Mednaroden orkestralen in pevski koncert — BERLIN 17: Koncert gojencev konservatoriia. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaia. — Godba za Dles in oetie. — FRANKFURT 16.35: Orkestralen in pevski koncert. — 20.15: Adamova komična opera »Postilion iz Loulumeau«. — LANGENBERG 17.45: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos iz filharmonije v Diisseldorfu: Collegium musicum. — Koncert godalnega kvarteta. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.35: Prenos koncerta Iz Frankfurta. — 20: Poliuden koncert moderne glasbe. — 21.: Zabaven večer. — 22: Dvogovori v gledališču. — BUDIMPEŠTA 9.15: DoDoldanski koncert. — 17.40: Koncert ciganske godbe. 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.10: Godba za oles. — LONDON 19.45: Večerni koncert. — 21.35: Pesmi zamorcev. — 21.55: Prenos Iz kraljeve opere: tretje dejanie Pucciniieve opere »La Boheme«. — 22.20: Godba za ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Veseloigra in lahka godba — STOCKHOLM 18: Prenos večernic. — 1915: Orkestralen koncert lahke godbe. — 21.40: Stareiša in moderna godba za Dles: Torek, 25. tuniia. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba — 13: Napoved časa. borzne vesti, reproducirana glasba. - 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18- Koncert radio-orkestra. — 19.30 Kraški prepadi (g. Kunaver). 20: Nemščina. — 20.30: Naše sosednie države: Geografski oris Rima. — 21: Courteline: »Stalni gost« in »Priljudni komisar«: izvaiaio člani nar. gledališča. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 18: Poliuden popoldanski koncert kvarteta. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17 20: »Naši narodni osalmi.« 17.55: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert radio-kvarteta. — 22.05: Poročila. 22.15: Narodne pesmi s flavto in harmoniko. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Koncert tamburaškega zbora. — 20: Instrumentalen in pevski koncert — 21.20: Klavirski in violinski koncert. — 22.20: Lahka godba. — BRNO 19: Večerni koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22.20: Koncert Iz Prage. VARŠAVA 18: Večerni koncert orkestra. — 19.50 Prenos opere Iz gledališča v Poznanju. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert — 16: Koncert orkestra. — 17.35: Glasbeni program za deco. — 20: Koncert komornega zbora. — 20.45: Koncert orkestra man dolin. — BERLIN 17.: Popoldanski koncert. — 19.10: Glasbene anekdote. — 20: Kalma-nova ODereta »Jesenski manevri«. — FRANKFURT 17: Popoldanski koncert —. 20.15: Simfoničen koncert. — Renroducirana glasba: »Z Bavarskega«. — LANGENBERG 17.45: Prenos koncerta i* Frankfurta. — 20.15: Veseloigra. STUTTGART 16.15 Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 20: Italijanske pesmi. — 20.30: Koncert filharmoničnega orkestra: Mozartova glasba. — 21.45: Reproducirana glasba. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski konceri. — 17.10: Popoldanski koncert lanke godbe. 19.30: Koncert madžarske Desmi s cigansko godbo. — 20 30: Čelo in klavirske sonate. — 21.45: Koncert zbora Palestrina. — 22.45 Reproducirana glasba. — LONDON 19.45: Orkestralni in pevski koncert — 21.15: Handlove klavirske skladbe. — 21.40: Komorni koncert 22.45: Godba za ples. — RIM 17.30: Koncert solistov. — 21.: Spon-tinijeva opera »Vestalka«. — STOKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert voiaške godbe. — 22.10: Lahka večerna godba. Salonit cementno azbestni Skrili }e » pokrivanje zgradb najboljši materij aL Križanka »Gramofon" Vodoravno: 1. se pojavlja pri solncu in luni; 4. pariški dnevnik; 6. veznik; 8. pristanišče ob Črnem morju; 11. predplačilo; 13. muza; 15. medmed; 16. veznik; 17- del leta; 19. osebni zaimek: 21. del zobovja; 23* oče Cevza; 24 zavetišče nesrečnih-; 25. šahovski izraz; 27. nikalnica; 29. ime filmska igralke; 31. del obraza; 33. medmed; 34 letalo Amundsena; 35. isto kot 27.; 36. italijanski predlog; 38. eruptivna kamenina; 44. vrsta viharja; 49. vzklik; 50. Epireki kralj; 51. vrh v Mali Aziji; 52. podzemni hodnik; 53. orodje; 54. pomožni glagol; 65. teža ambalaže; 56. hrvatski osebni zaimek; 57. veznik; 58. pritrdilnica. Navpično: 1. morje (italij.); 2. zemljepisni pojem; 3. glasbeni inštrument; 4. mesto v Španiji; 5. nikalnica; 9. predlog (brv.); 10. upravitelj velikega posestva; 12. nogometni izraz; 14. mala zelenica; 16. kar je zadaj v cerkvi; 20. žensko ime; 22. žival; 23. pravilo; 26. moško ime; 28. sveta podoba; 30-kazalni zaimek; 32. ptič; 37. ujeda; 38. kralj; 39. rimski pozdrav; 41. egiptovski bik; 42. antični inštrument: 43. les; 44. reka v Ev-« ropi; 45. ustna voda; 46. egiptovsko božanstvo; 47. mesto v Rumuniji; 48. žensko ime. Rešitev križanke »Veper« Vodoravno: 2. kavovec; 7- Amur; 8. Odesa; 11. moka; 12. dota; 15. Aden; 16. ar; 17. zver; 19. kos; 21. novec; 23. dolina; 24 pisar; 26. rezilo; 29. tekač; 30. norec; 33. lak; 34. kvader; 35. Nil. Navpično: 1. Gorazd; 2. Kama; 3. Amor; 4 Vuk (Vuk Štefanovič Karadžič); 5. Fedorj 6. Janez; 9. dan; 10. sever; 12 Oel; 13. oris; 14. Osaka; 18. voz; 19. kit; 20. osel; 22. cink; 25. rak; 27. lov; 28. Oran; 31. Edison; 32. cel. Frederlc Boutet: Prijateljski dogovor Na mesto je legala gosta megla. Izza ogla stranske ulice je zavil v glavno ulico mlad, črnolas moški srednje postave. Srečal se je z visokim sveilclas-cem, ki je postal baš na oglu, da si prižge cigareto. Oba sta hkratu odprla usta, da bi se opravičila. Tedajci pa je rekel prvi: »Kaj ti si, Massol?!« »Verlique, ali je mogoče?« Podala sta si roke. Oba sta bila pohajala gimnazijo v Parizu. Po dovršenih študijah so se njuna pota ločila, zato ju je bilo to srečanje silno iznenadilo. »Kaj pa delaš tu?« je vprašal tovariša Verlique. »Arhitekt sem, a ker v Parizu nisem mogel dobiti službe, sem šel v Darlay. Šele včeraj sem dospel semkaj... Kaj pa ti?« »Končal sem pravo... Ze leto dni sem v službi pri notarju Houbignyju. Morda se zgodi, da kdaj prevzamem njegovo prakso. Nu, to še ni gotovo...« »Dobro, dobro. Zdaj sva oba v tem kraju! Ne veš, kako sem vesel tega! Lahko se bova večkrat videla...« »Upam, upam. Saj se v tako majhnem kraju skoro ne moreš ogniti srečanju.« In minila sta trg, prerešetavale vsak svoje življenje, odkar se nista >ila videla. Obnavljala sta napol pozabljene spomine, potem pa se je Verlique ustavil, rekoč: »Nasloniva se na ta zid. Ti še ne veš, kaj pomeni življenje v takem gnezdu. Treba bo, da se medsebojno podpirava...« »Zakaj?« je vprašal Massol. »Takoj ti razložim. Nihče tukaj še ne ve, da sva dobra, stara znanca in prijatelja. Najina bodočnost zavisi od tega mesteca in njegovih prebivalcev. Oba imava lepo priliko, da si ustvariva v Darlayu udobno življenje. Mar ne?« »Hm,« je dejal Massol. »Razumem, pa tudi ne razumem.« »Poslušaj! Pomagati morava drug drugemu. Če bodo ljudje vedeli, da sva prijatelja, ne bodo nič dali na najino medsebojno hvalo. Govorili bodo o tebi in meni z največjo obzirnostjo, resnica pa bo ostala na dnu. A midva si potem lahko poveva vso resnico. Opozarjala se bova kadar nanese potreba: Pozor! Ta ti streže po časti, zmanjšati hoče tvoj ugled, ona dama širi o tebi nepo-voljne vesti...« »Zdaj te popolnoma razumem. To bo res dobra misel. Nu. a kadar izvedo, 'da sva bila skupaj v šoli...« »To se lahko zamolči in skrije. Torej velja? Zdaj greva narazen in se ne vidiva do prihodnjega slučajnega sreča- nja. Ne bo trajalo dolgo, ko nama bo dana prilika, da se seznaniva. Pomni! Vedla se bova tako, kakor da drug drugemu nisva posebno ljuba.« »To je prav za prav malce neugodno... Prišel sem v kraj, kjer ne poznam žive duše, srečam prija-elji — pa se mu moram odreči, še preden sem se z njim dodobra zgovoril...« »Nu res je, res..., a pomisli, kakšno korist bova imela od tega. Imenitno jih bova ukanila, te malomeščane, to so-drgo... Velja?« »Velja, velja — ali kako se bova obveščala?« »Pisala si bova, In sicer bova pisala z levico, da bo pisava za tretjega nedoumljiva. Še bolje bi pa bilo, če bi se vsak ponedeljek sestala na tem mestu, kjer stojiva sedaj. Ta kraj je vedno samoten in zapuščen.« »Nu dobro, i>a naj velja!« »Častna beseda?« »Častna beseda!« Stisnila sta si roke, dala drug drugemu svoj naslov in se razstala. Naslednji petek sta trčila v družbi Našla sta se pri notarju Houbignyju. V ponedeljek sta bila oba točno ob devetih zvečer na dogovorjenem mestu. »Nu,« je vprašal Verlique Massola, »kakšen vtis je napravil nate moj šef? To ti je družba, svojat, kaj?« »Nu, tega baš ne bi mogel reči, da sem se dolgočasil,« je odvrnil Massol. »Kaj so ti povedali o meni?« je vprašal dalje Verlique, drhteč od pričakovanja. Massol se je malo otresal. Beseda mu ni hotela prav z jezika. Naposled se je ojunačil: »Tisti večer nisem zvedel nič posebnega. A naslednji dan... pri zajtrku... saj veš, da zajtrkujem privatno.« »Nu, govorili so o meni, kajne? Kaj so ti povedali? Ali sodijo, da prevzamem notarijat po Houbignyju?« »Tega ni nihče omenil. Samo gospa je dejala, da imaš zveze z gospo Hou-bignyjevo, da si tako rekoč njen prijatelj. In to samo zato, da bi si s tem pridobil roko njene hčere, ki dobi za doto... očetovo pisarno.« »Laž, podla laž!« je vzkipel Verlique « Ta babura, ki ti je to natvezila, je naj-navadnejša obrekovalka. Gospa Hou-bignyjeva je častivredna dama z "lato-rumenimi lasmi in plavimi očmi in je poštena žena in mati. Pomisli še to. da je celih petnajst let starejša od mene. To je res bedasto!« »Kaj pa si ti slišal o meni?« je vprašal Massol. »Nič... nič posebnega. Ne poznajo te še. Omenili so te le v nekem razgovoru in rekli, da je dobil tvoj arhitekt novega pomočnika.« »Kakšnega pomočnika?« se je razlutil Massol. »Jaz sem vendar arhitektov tovariš, njegov namestnik. Pomočnik.., to je vendar presmešno!« »Nu, kajpada. A to ni važno. Povej mi rajši, kaj je dejala gospodična Hou-bignyjeva?« »Hm, lepa in pametna mladenka, ko. likor lahko presodim!« »Ti je mene kaj omenila?« »Niti z besedico.« »O čem sta se razgovarjala?« »O vsem mogočem. O Parizu, o gledališču. Dejala je, da bi se rada posvetila gledališču.« »To ti je rekla?« »Da. In pristavila j*e, da jo to provin-cijalno gnezdo mori. Obžalovala je, da me je usoda prinesla semkaj...« »Nu, glej jo jezičnico! Izbrala si je torej tebe za zaupnika! Dolgočasi se! Tudi jaz jo dolgočasim?« »Ne, tega ni dejala.« »Prosim te, da prideš z vsem na dan! Dal si mi častno besedo!...« »Nu torej, če že hočeš! Vedi, da sem jo na temelju najinega sporazuma vprašal, kaj misli o tebi. Kakšen človek si. Toda najprej te prosim, da mi poveš: ali imaš morda namero, da jo vzameš za ženo?« »Seveda Imam to namero! Podedovati hočem pisarno po njenem očetu.« »Tedaj ti razodenem vse. Pravila mi je o tem, da si v službi pri njenem oče- Kraljestvo mode en s in ravnaj "pravilno! Je sicev zelo enostavno, toda važno: Raztopi Persil v mrzli vodi. •S fi* Napravljeno raztopino vlij v kotel napolnjen z mrzlo vodo. Perilo rahlo vladaj in pusti, da počasi zavre, ure kuhati zadostuje. Potem dobro itperi najprej v topli in zatem v mrzli vodi. Nekdaj je bluza pomenila glavno modno vprašanje, potem je Pa dolgo časa Izginila s pozorišča in je naposled popolnoma izgini, la Nikdo je ni pogrešal, čeprav se je sem in tja pojavila v podobi žemperja, samo ne-kateTe modno posebno spretne dame so obdržale bluzo za športne prilike. Vendar so bile pa to izjeme, tako da nismo mogli več tet sploh govoriti o modi bluz. Šele ko se Je zopet pojavil kostum, smo se jeli zopet zanimati za bluzo, ker je eno tesno združeno z drugim, modni saloni so pa tudi razumeli najti privrženke bluz, ker so bile kreacije na tem polju tudi v resnici prvovrstne. 2e lani, ko smo videli prve kostume, smo zagledali že tudi kako bluzo, letos jo pa opazimo že skoraj na vsakem koraku. Ker seda] ne delamo več veliko razlike med dopoldansko in popoldansko modo, in pa, ker so obe v prvi vrsti namenjeni za šport in mladostno zunanjost, srečavamo bluzo povsod in tudi za vse namene primerno. Glavna stvar pri bluzah ie in ostane enostavna, neprisiljena oblika, materijal, ki se da dobro strapacirati in popolna opustitev okrasa, ker bi našarjena bluza delovala neokusno in kičasto. Navadno bluz ne delamo lz Istega mate-rijala kakor je kostum, temveč iz kontrastnega, navadno nekoliko svetlejšega blaga in to celo tedaj, če je kostum iz svile. Večkrat pri bluzah uporabljamo tudi lepe učinke ročnih del, kakor ažur, toledo in drugo. Oblike novih bluz so si v toliko zelo podobne, da so skoraj vedno popolnoma ravne in da imajo navadno pas, pač pa se razlikujejo po izrezkih, ker večkrat vidimo izreze, kakoršni so navadni pri puloverjih, ovalne oblike, zelo pogosto pa štirioglats aH pa v podobi deških ovratnikov, ki so zlasti priljubljeni za športne prilike. Za vzorec prinašamo na sliki apartno športno bluzo, ki je krojena kakor moška srajca, z deškim ovratnikom in pikčasto svileno pentljo. Spredaj ima ta bluza ravne, na način plastrona razvrščene proge Iz ažu-ra, ki pri bluzah iz pralne svile delujejo zelo dobro in se tudi lahko perejo. Drugi model je namenjen za popoldanske prilike in odgovarja geometrično omamen, talni ploskovni modni smeri ter se mora skladati v barvi s kostumom ali plaščem zlasti za to, ker letos nosimo zelo pogosto namesto pravega kostuma tudi krilo, bluzo in ravni paleto. Navadno kombiniramo troje vrst svile in sicer svetlejšo s temnejšim beige In rjavo, belo-sivo-črno ali svetlo srednjemodro temnomodro. seveda nam pa tudi ugaja kakor pesek siva barva, svetlozelena in zelena kakor mah. spi on pa tu. Vprašala me je, kako sodim o tebi in če mi ugajaš. Rekel sem, da si napravil name najboljši vtis, a ona nato: ,Ko ga boste spoznali do dna, boste govorili drugače.'« »Lažeš!« se je zadri Verlique. »Tega ni rekla! Ti si lopov. Nihče nima pravice tako govoriti o meni — ne ti ne gospodična Houbignyjeva. Hotel si me očrniti pri dekletu, a ti ne bo uspelo! Rad bi me izpodrinil, kaj ne? Ti si lopov! Prepovedujem ti, da bi se v bodoče družil z menoj, prepovedujem ti, da bi me sploh pozdravljal na cesti. Ti si podlež in lažnik!« Verlique se je hitrih korakov odstranil. Massol pa je obstal na mestu kakor kip. »-Resnično,« je dejal samemu sebi, »kadar govori človek resnico, je vedno lopov in lažnik. Tako se končajo vse take prijateljske pogodbe.« Bez^ovo in lipovo §nho cvetje tavžent rože, hrastovega maha in drage zdravilne rastline kupuje do najvišjih dnevnih cenah Betka Žagar, Sunja, Hrvatsko lahko k vsaki temeljni barvi najdemo harmonične odtenke. Da radi nosimo tudi pleteno bluzo, ni nič čudnega, ker vemo, kako se zna volnena industrija prilagoditi vsem zahtevam dneva. Poleg z intarzijami okrašenih modelov In novih bluz s pletenimi čipkami, ki izvrstno posnemajo na nov način ažur m čipke na strojih, stoji v ospredju pleteni šiv, ki je v toliko zanimiv, ker pri njem okrasimo t ročno vezenino na stroj pleten žemper. Tak pleteni model vidimo na naši sliki na levo v spodnji vrsti. Izpopolnjen je s trioglato ruto v barvi vezenine na žemperju ln pa z klobučevinasto čepico, ki je kombinirana iz dveh barv. Na predzadnji skici vidimo aPartno preprosto popoldansko bluzo. Delana Je s povprečnimi robčki in je prepasana s pasom. Ta model si napravimo navadno v beli ali nežni pastelni barvi ter Je zlasti prikladen k črnemu svilenemu kostumu. Moda garniranja. ki ima mnogo uspehov, je postavila zopet v ospredje čipke, ki so se jih polastile tudi bluze. Prva slika nam kaže preprost model z izrezkom v obl'kI črka V, ki učinkuje zlasti s svojim čipkastim fišijem in z njemu odgovarjajočim okrasom na rokavfo. Kopalni plašč ali jopica? To Je vprašanje, ki si ga letos stavi vsaka d^ma, ker ima namreč tako kopalni plašč kakor tudi jopica, ki jo nosimo na plaži, svoje dobre in slabe strani. Kopalni plašč je sigurno vsaj toliko prijeten, ker nas na plaži ob hladnih dnevih va. ruje prehlajenja prav tako. kakor varuje Beležke iz Beograda Znana je tista o nekem slovenskem članu Narodnega predstavništva, ki je kmalu po prevratu prišel v Beograd in vprašal orožnika pred kolodvorom, kje je Balkanska ulica. Orožnik se je po« praskal za ušesom: — Gde ti je Balkanska ulica, bogami, neznam. Daj — pitaj me za koju dru« gu ulicu. Veste, tako je to bilo takrat po pre« vratu, ko razdrapane beograjske ulice še niso bile označene s tako lepimi ze« lenobelimi (torej skoro ilirijanskimi) tablicami, kakor v Ljubljani. Danes je to vse drugače. Beograjski orožnik, ki sredi asfalta dirigira veliki prestolni« ški promet in se venomer pregiblje v kretnjah, kakor bi branil gol, je navzlic hudi zaposlenosti vljuden in ti z belo orokavičeno desnico pokaže smer v vsako želj eno ulico. — Toda! Toda Beograd je danes že tako velik in k hribu in k Savi tako nabito zazi« dan, da Balkanske ulice ne najdeš. Je ne najdeš! Ker večina beograjskih cest še ni označena s tablicami ali pa vsaj niso tako velike kakor v Ljubljani. In ker vlada v Beogradu že od maja dalje tako huda vročina, da se človeka loti želodčni katar zaradi piva, ki ga posr« kaš (čašo po 2 Din), ako brezposeln na obhodu po Beogradu iščeš željeno ulico ali potrebnega znanca. po kopanju še mokro telo prepiha, Ima pa na drugi strani tudi to slabo Jasnost, da pomeni prevelik kos v naši prtljagi, ki jo zmanjšamo, kolikor le mogoče. Poleg tega pa dolgi plašč tudi nikdar ni tako šik, kakor kratka jopica, ki ima rokave aH pa jih tudi nima. (Slika 2). Te jopice, ki so navadno iz frotirnega blaga z velikimi cvetlicami, so zelo šik in nadomeščajo za silo tudi kopalno ruto ter Imajo zlasti zato toliko privrženk, ker jih lahko transportiramo, poleg tega se pa tudi slokim postavam ime. nitno podajo. Športni čevlji za poletje Ker morajo Mtl ti čevlji v prvi vrsti praktični in vseskoz porabili, so vedno brez peta, samo semintja Imajo nizko, komaj vidno peto. Odločujoča pri njih je skromnost, kakor pri vseh športnih stvareh, ker vsaka elegantna dama ve, da so preprostost in šport nerazdeljiva pojma. Nova Je moda da nosimo vse športne čevlje z nizkimi zavihanimi nogavicami, ki se skladajo po barvi in izdelavi z drugo obleko. Na naši sliki vidimo preprost čevelj za tenis z živo-rdečo nogavico, ki se sklada z rdečimi ri-žami plisiranega krila. Nizek hribovski čevelj z debelim podplatom nosimo s karira-no nogavico, ki mora biti po vzorcu kolikor mogoče podobna športnemu kostumu „Schnlz Univerza!" tehtnica pomaga gtediti ča*, blago ln denar, tato jo kupite prej ko prej. — Zahtevajte brezobreino ponudbo aii poset zastopnika. Jugo Scbuli d. a o. s., Ljubljana. pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo Chinoferrin Dobi se v vsaki lekarni. 3-a Vstopil sem na Teražijah na tramvaj in si prižgal cigareto. Nič čudnega, ne? V Ljubljani ne delam prav nič druga« če in me nihče ne pogleda. A v beo« grajskem tramvaju so me! Sprevodnik je zamajal z glavo in uganil, da sem iz Ljubljane. Zakaj? Ker je bil včasi Pa« šičev sluga in je spoznal Bled in Ljub« Ijano, kjer je pušenje na tramvajskih pločnikih dovoljeno, v Beogradu pa — naj tega ne zamerim! — zabranjeno. Tramvaji so namreč skoro vsi novi in ne gre, da bi jih potniki okadili kakor klobase v dimniku. Bi menil, da zaradi zabranjenega pu« šenja hudo trpi beograjski tramvajski promet. Pa ne. Vse je polno. In pe« lješ se lahko kamor hočeš. Torej, kam? — Recimo, v Topčider. — Nemogoče. — Zakaj ne? — Ker tramvaj vozi na Kalemegdan. — Pa na Kalemegdan! Prava reč. Topčider in Kalemegdan pač zamenju« jem kakor Frau von Pollak matinejo in soarejo. Na Kalemegdanu. kjer se senčijo penzionisti ixi se služkinje bavijo s ko« dravo deco, študenti pa s skripti za vroče izpite, ne grem občudovat Me« štrovičevega nagega zmagovalca, ki je na svojem visokem podstavku vse bolj imeniten, če ga gledaš z Dunava, mar« več si po nekih deskah preko trdnjav« skih okopov krčim pot do znamenite cerkvice sv. Ružice. Dostop je svobo« Zdravniška posvetovalnica N. N. N. Polagoma podaljšane zmerne kopeli v zraku, v solncu kot v tekoči vodi gotovo niso kvarne. Pri obsolnčevanju je treba zlasti v početku velike previdnosti. Občutljivim ljudem lahko opeče solnce že v nekaj minutah kožo. Bolniki se pa smejo solnčiti samo po zdravnikovem nasvetu. — Glede razširjenih dovodnic (grčnic) na nogi ne stojte mnogo, in če sedite podložite bolno nogo čim višje mogoče, morda na sosednji stol. Ponoči naj počiva noga na podloženi blazini; če treba, velja nogo ovijati s flanelastimi ali triko ovoji, ki jih pričneš omotavati na prstih po nogi navzgor, najboljše do višine bedra. Če koža nad grčni-cami srbi, jo mažite z inotiolom, prav tako če se napravi razjeda. Tudi cinkovo mazilo dobro vpliva. V primerih vnetja: obkladki z raztopino ocetovo-kislega svinca (1 žlico na 1 liter mrzle vode). — G. V. M. v L. Izključeno ni, da prihajajo vaše nadloge od v prejšnjih letin pridobljene srčne napake, kateri pa čisto gotovo ni bila vzrok obilna hoja pri vašem poklicu. Ta bi mogla shujšati bolezen samo pri že prej bolnem srcu. Po vašem opisu pa bi bilo preje misliti, da trpite na arteriosklerozi. Zato bi bilo naj boljše, če se odločite in se daste zdravniško preiskati. Ce niste včlanjeni v nobeni blagajni, posetite la'nko brezplačno ambulan-co internega oddelka v splošni javni bolnici Proti ostalim pojavom poskusite in jemljite skozi teden dni vsak dan dvakrat po 2 grama salicilovega natrija, morda po jedi na oblatih. — G. J. B. v M. Jako dvomimo, da bi šlo v vašem primeru za revmatično obolenje. Vsekakor pa je potrebna osebna preiskava, brez katere vam ni moči ničesar svetovati, tudi ne toplic. Dajte se vendar preiskati od kakega strokovnega zdravnika za živčne bolezni. — X. X. Triglav. KakoT sklepamo iz vašega popisa trpite na zaje-davcih (komedonih), ki se včasih zagno.ie v tvore, a so v ostalem brezpomembni. Tudi erupcije aknoznih pustul niso izključene. Poskusite se lahko umivati z žveplenim milom, se hraniti po možnosti vegetarično in skrbite za iztrebljanje. Sicer pa vas treba opozoriti, da je bolezen jako trdovratna, se rada povrača, pa mnogokrat izgine sama ob sebi brez lečenja. — O ušesu, iz katerega »teče gnoj«, ne da bi bi! posluh okvarjen, (vsaj sem pa tja ne) odloči lanko samo osebna preiskava, za kaj gre. Verjetno pa je, da ne bo nič hudega — Iz ostalih opisanih težav, o katerih z veliko temeljitostjo poročate, o katerih pa na tem mestu ne moremo iz umevnih razlogov razpravljati, pa sledi samo, da ste jako nervozen človek, ki si brez potrebe greni življenje, se muči z samoopazovanjem in si slika pri vsaki priliki vraga na steno. Dajte se sprejeti za nekaj tednov na živčni oddelek liubljanske bolnice, pa bo vseh vaših marni in križev konec. — G. A. K. S. Bradavic v obrazu sa- den ob nedeljah, med tednom pa te pri glavnih vhodih v trdnjavo trikrat za« vrnejo straže pešpolka carja Dušana, ki ima tu svojo garnizijo. Treba je na« okrog čez okope, a prizadevanje se iz« plača. Znamenita trdnjavska cerkvica je med svetovno vojno utrpela hude poškodbe pod topovskim ognjem, po prevratu pa je bila s prizadevanjem beograjskih dam solidno restavrirana in opremljena kakor meni nobena druga na svetu. Kar je kovinskega, je iz ostankov vojnega materijala. Štirje veliki lustri iz samih vojaških patron in sredi med njimi granate. Z dvema kipoma pred glavnim portalom, katerih eden predstavlja vojščaka armade car« ja Dušana in drugi srbskega vojaka iz svetovne vojne, je trdnjavska cerkvica sv. Ružice edinstven, silno zgovoren spomenik srbskih vojevanj. Blizu tam je kazemata pregrajena v grobnico, v kateri počivajo velike bele krste s kostmi nepoznanih junakov, padlih za časa avtrijskega bombardira« nja. Širok črn križ je postavljen nad grobnico in viden daleč doli na Dunav in čezenj« kjer je zdaj vse »naše«, zdru« ženo v nedogledno, plosko celoto. Beležim ta svoj obisk cerkve sv. Ru« žice, ker se mi je za en sam čvrst vtis v Beogradu zdel pomembnejši ka« kor ogledovanje muzejev in prebiranje almanahov. * Kogar podnevi zaman iščeš po Beo« gradu, ga najdeš zvečer na Teražijah. mi ne morete odpraviti, zlasti ne brez rizika, da si okvarite lahko močno okolico bradavice in ž njo obraz. Krepkejših sredstev vam ni mogoče dati v roke, nežnejše učinkujoča ne pomagajo. Odstranitev mora izvršiti zdravnik, najbolje dermatolog, ki se bavi s kosmetiko. — G. J. M. v D. Po vašem opisu gre najbrže za kronični ekcem, ki je jako trdovraten, se rad povrača in časih upira najtemeljitejšemu zdravljenju. Na razna presenečenja kot razočaranja bodite pripravljeni. Poskusite se, posebno, če vas srbi, mazati z inotiolom. Vrh tega naprosite vašega zdravnika, da vam morda napiše kak arzenov preparat. — G. A. Č. v 2. Kdor izhaja iz rodbine, v kateri je slad-korka (diabetis) doma; kdor je, dasi samo mimogrede, imel sladkor v seči. naj se izogiba vživanju sladkorja jn sladkih močna-tin jedi vobče. Sploh naj živi jako zmerno, naj ne jč preveč in naj opusti alkoholne pijače popolnoma. Pri teh bolnikih je treba predvsem dovod ogljenčevih vodenikov, t. j sladkorja in škroba, odnosno oba vsebu-iočih jedil, po možnosti, eventuelno tudi do skrajnosti omejiti. V težkih primerih je treba celo dovod beljakovin (mesa. mesnin izdelkov, jajc, sira) omejiti, ker izzivajo beljakovine nekak dražljaj na tvorbo sladkorja v organizmu. Da se krije potreba po kalorijah, velia nadomestiti oglienčeve vode-nike z maščobami (za 10 gr prvih 4.5 gr. maščob.) V splošnem je pa. kot že omenjeno, vsako preobilno prenasičevanie prepovedano, ker pomeni težko obremenitev presnove. Zato se je treba tudi presnovnim otro vom kot alkoholu izogibati. — G. B. T. v K. Gumijevih nogavic in naj delajo nogo in meča še tako sloka, pod nobenim pogojem ni priporočati. Radi svoje nepropustliivosti zatirajo kožno ventilacijo tako, da se koža pod njimi poti in če je občutljiva, celo vnema. Tudi pek6 te nogavice. — Kier so gumijaste nogavice določene za terapevtične namene, kier naj vplivajo s svojo elasticite-to, so debelejše, krepkeiše, navadno luknji-čave in se ne nosijo na goli koži, ampak nad debelimi volnenimi ali bombaževimi nogavicami. — G. P. S. v Č. Stavo ste dobili Pri odraslem človeku pride, kakor je že prehranjen na 1 kilo 300 do 350 cm* kože ki tehta pri doraslem možu okrog 4 in po! kile. Njena površina znaša 10—20 tisoč cm5 kar bi dalo okrog 80 cm polumera, ali kvadrat s 140 cm dolžine vsake stranice. Uporabiti bi se jo torej dalo, kot ste stavili, za namizni prt. — G. B. V. v M. Proti zmernemu in polaganemu uživaniu zmrzline n? ugovarjati, če je sicer človek zdrav in nima občutljivega želodca. Večje in naglo povži-te količine ledu pa gotovo okvarjajo sluznice. O Amerikancih, ki konsumiraio velike množine ledu. zmrzline in ledenice je znano da trpe na želodčnin boleznih. (Seveda bi se dalo tudi sicer marsikaj prigovarjati njihovemu načinu prehranjevanja). Tudi tu velja: zmernost povsod! Ob šestih. Oddelek kraljeve garde, ki prikoraka z godbo na čelu, da zamenja dvorske straže, ustavi za par minut skoro ves promet, da se nato r?zgiba vrvenje po glavni ulici, kakor bi pod» žgal mravljišče. Iz pisarn, iz trgovin, iz ministrstev raste roj ljudst/a. Nič pre« več elegance in harmonije, pač pa mar« sikatera'neprikupna pretiranost v kro« ju in lepotičenju temnopoltih Evinih hčerk. A Slovenca in Slovenko spoznaš mimogrede — po čem že? Po trdem na« glasu, po kretnjah, po nosu — kako bi vedel! Spoznaš ga, pa basta! Rojakov, večji del uradnikov, v osta« lem, najdeš nekaj v restavraciji »Svo« bodi«, ulica menim da je Masarvkova. Postrežba je slovenska, a druščina nič kaj živahna; sestajajo se naši ljudje le pri zajtrku, kosilu in večerji, v manjših družbah pa v noč radi posedajo dalje gori na Slaviji pri »Treh seljakih«, ki so svoj čas veljali za izključno domeno demokratov ali pa po drugih sosednjih lokalih, ki imajo vsi za poletno sezono primerno urejene terase. Za belo po« grnjenimi mizami tik ob večernem ulič« nem prometu se pletejo debate in raz* govori, vse precej tiho in umerjeno, da se čudiš, kako je zadnje leto poplahnil temperament metropoiitancev. »Ekonomska kriza, gospodine!« mi je tolmačil dober znanec, Beograjčan »Kje so tista leta veseljačenja in uži« vanja, ko se je zapravljal denar na debelo! Bilo je nespametno, zato je po« kora potrebna. Pa bo zopet bolje. Od« f. i Med Evropo m Amerike Zanimivo življenje na prekomorskem parniku. — Silen vihar na Atlantskem oceanu — V parnikovem peklu.- — Zadnje ure alkohola. Na krovu »Caronije11. junija. Američani so res praktični ljudje. Ko sem stopil v Parizu v pisarno Cu* nard»Line po ladijsko karto, sem dobil obenem že tudi karto za posebni ame< riški vlak Pariz.LeHavre. Vlak je imel same salonske vagone in je vozil le potnike »Caronije«. Vožnja velja 160 frankov, za Američane taka bagatela, da se ne splača ž njo molestirati pot. nikov, pa železniško karto kar navrže. jo k ladijski. Moč dolarja ... Vlak se vso pot nič ne ustavlja. S hitrostjo 100 do 110 km na uro dirja naprej ob Seini, potem pa skozi lepo Normandijo, kjer nas zajame že mrak. Izborna in obilna večerja v vla* ku velja s pivom vred 31 frankov. šele v havreskem pristanišču se vlak ustavi. Obsuje ga četa nosačev in v hipu je vsa prtljaga v drugem nad* stropju pomorskega kolodvora, točno v višini krova ravnokar prispele »Ca* ronije«. Še zadnjo pošto oddamo, še zadnje liste kupimo, pa hajdi na ladij* ski krov. Čudne občutke ima človek, ko prvič zapušča Evropo. Ko sem odložil svoje stvari v udobni ln snažni kabini, se vrnem na krov. Potniki so se že vsi vkrcali. Sedaj ni sezija za potovanje iz Evrope v Ame* riko, zato je »Caronija« skoraj prazna. Prostora ima za 1600 potnikov, vozi pa nas samo 262; s posadko 396 mož ras je na ladji 658 oseb. Mogočen žerjav v lahkoto potegne na krov avto nekega Američana, ki se vrača z evropskega izleta v domovino. Prev nina za avto ta velja skoraj to* lik r kakor nov avto, toc'" če je človek navajen na svoj voz in ima v žepu če* ke dolarsko v^uto... »Caronijo« pritrdijo z jeklenimi vrvmi na dva vlačilca, ladijska sirena zatuli, da ti gre skopi ušesa, rezki žviž* gi in odsekana povelja odmevajo po krovu in 20.000«tonski erj k se začne pomikati od pomola. Osemurna vožnja nas čaka. Četrt ure nas vlečeta vlačilca, nato nas vodi mal parobrodič, kmalu pa za. brne stroji »Caronije« s polno paro, vedno manj luči iz Le Havrea se vidi, zdaj samo še svetilnik, zadnji pozdrav Evrope. Naposled ugasne tudi ta. • Drugo jutro nas pozdravi neprijet« no presenečenje. Vihar in valovi me. čejo ladjo sem in tja kakor otroško igračko. Vodene gore zajemajo od ča* sa do časa vso ladjo, jo dvignejo viso* ko kvišku, pa zopet strmoglavijo v prepad. Potniki so vsi v kabinah, sto* čejo na morski bolezni in blagrujejo nas, katerim je prizanesla. Komaj tri* deset se nas zbere h kosilu. Popoldne še dež in gosta, neprodir. na megla. Ladja vozi le počasi, da se izogne nevarnosti trčenja. V Newyork bomo dospeli t mnogournim zakas* njenjem. Z vrha ladje opazujem borbo ogrom. ne »Caronije« s pobesnelim oceanom. Kakor predpotopna zver skače parnik od vala do vala. Vihar tuli in žvižga okrog nje v vseh tonih. • Noč je nevihto prinesla, noč jo je tudi vzela. Ocean je še sicer razbur* kan, a ladja se ziblje le še komaj čut« no. Krov zopet oživi, iz vseh kabin le* žejo potniki, večinoma še bledi in prepadeni; pri kosilu so zasedene sko« ro vse mize. Toda razun nas, gostov Carnegiejeve fondacije, in še petih, še* stih drugih so vsi potniki Angleži in Američani in na ladji je tako anglosa. ško mrzlo, mirno in dolgočasno, da sem moral pritrditi mlademu italijanskemu oficirju, ki je tožil: To je plavajoči pogreb! Edino veselo družbo tvori naša de« setorica Carnegiejevcev. Čeprav smo zbrani z vseh vetrov Evrope, smo ved* no skupaj in se sijajno razumemo. Ka* dar le more se nam pridruži stara in ne baš lepa, a drugače simpatična in vesela Američanka, ki pridno uporab* Ija zadnje dni pred prihodom v deželo j prepovedanega alkohola. »Dve stekle* ! niči šampanjca sem danes že uničila« nam zmagoslavno izpove, ko se nam popoldne pridruži. • Velika maškerada zvečer. Vsak pot* nik dobi pri večerji papirnato čepico in piščalko. Godba igra vesele plesne komade. A ti ljudje se menda res ne znajo zabavati. Maškeradnega razpo* loženja ni in ni in v eni uri sta konča* na maškerada in ples. Na ladji dobivamo vsak dan ilustri« ran dnevnik »London Daily Mail. A t* lantic Edition«. Seveda je razen ene strani natiskan že poprej v Londonu, prazno stran pa napolnijo na ladji z brezžičnimi brzojavkami. Prav poseb« ne vrste so ta poročila: rezultati konj* skih dirk v Ameriki In Angliji, žitni kurzi newvorške borze, angleške šport ne vesti itd. Politik« nič in tudi kro* nike ne. Ladja ima lastno, močno brezžično oddajno in prejemno postajo, tako da je ves čas v stalni zvezi z vsem sve* tom in z ladjami, ki istočasno plovejo po Oceanu. Vprašal sem. ali lahko od* dam brzojavko v Ljubljano. Telegra* fist lista po debeli knjigi in mi poka* že s prstom: »Ljubljana, Kingdom of Serbs, Croats, Slovenes«. Lahko se br* zojavi, beseda velja 15 dinarjev. Ri* skiral sem nekaj nad sto dinarjev in poslal pozdrav v Ljubljano. Radoveden sem, ali je prispel. Ponoči smo prispeli v topli zračni pas Zalivskega toka. Prej smo bili še podnevi na krovu v površnikih, sedaj jih ne rabimo niti ponoči. Čas mineva hitro in dan šteje komaj za par ur. Zjutraj kopelj v segreti morski vodi, ob 9. zajutrek, sprehod po krovu, telovadnica, čitalnica, tenis, koncert v zimskem vrtu, ob 13 kosilo, malo počitka, konjske dirke, mala ju» žina, pa zopet čitalnica, telovadnica, promenada. Komaj se človek.zave, že Vihar na morju: valovi zalivajo »Caronijo«. mrlo bo, kar je nezdravega. Vrača se solidnost, skromnost. Kar nas je stare generacije, se vračamo v patrijarhal* nost. Obiščite me jutri, praznujemo rojstni dan najmlajše hčerke. Čudili se boste zdravim nazorom žena mojega sorodstva«... (Žal, nisem utegnil.) Muzike, sentimentalne in poskočne muzike, pa petja, zateglega, otožnega getja sevdalink z dodatki kola je v eogradu vendar še zmeraj na vseh koncih in krajih. In vsakdo prisluhne rad; preveč žalostne bi bile večerne šetnje po beograjskih ulicah, ako bi ne trepetale v ozračju razgubljene melo« dije violin, tamburic, cimbala in basov. Nema ni ga cojle, da dojde, cojle Manojle digi*digi,daj Manojle ... Ta je ciganska. Pri »Rudničanu« (nasproti »Trem seljakom«) jo večer za večerom ubirajo črni bratci, preoble* čeni v pristne Šumadince z nekakšnimi belimi Kikljami. Digi«digi«daj, Manoj* le! Bi menil, da je vesela ta pesem, pre* prosta in razposajena kakor igračka* nje žlobudravih cigančkov na produ Save. Pa je menda le žalostna tožba zapuščenega čolnarja, ki s solzami dol. t>c ▼ čolnič ime, ko ga nihče ne yidi: Suzana ču šajci izrezati ime, što ih ronim, kad nikada niko ne vidi me... Pojo cigani in igrajo, da jih na vi* dez brezbrižno poslušajo gostje in svet, ki gre mimo. Dekleta se ustavljajo, po« nočne samotarke, ki prežijo na znan. stva. In prodajalke cvetja se včasi oglašajo ob mizah, tako tiho obupane, da jim ciganska violina zareže grozo v srce: Svako veče, svakog dana ulicom ja šečem sama i prodajem ovo cveče — što ga niko kupit neče ... — Ne*če!... pritegne h koncu s svo. jim hrapavim basom cigan, ki spremlja pesem z violo. Da ubero v poslušalcih ono čudno nostalgijo po lepotah na. šega skrajnega juga, zapojo cigani s E osebnim zanosom ono o Biljani, ki je elila platno na ohridskih izvirih. Do tam smo doma. Daleč, daleč... Beograjske noči so nemirne, nikoli uspavane. Vedno je kaj ropota na uli* cah in preden se polna srebrna mese* čina umakne žarenju novega dne, je zopet vse na nogah in kolesih kakor včeraj, kakor jutri. Ritem rastočega, novega mesta. ^D. R. je treba v smoking in k večerjL Zabavne so konjske dirke. Tekmuje, jo seveda ne pravi konji, temveč male srčkane figurice, stavi pa se enaka ki. kor pri resničnih dirkah. Šest konjev hiti cd polja do polja naprej, kakor določi kocka. Presenečenja so zato na dnevnem redu, igra pa tem bolj za* nimiva in napeta. Nad 1200 km smo še od suhe zem. lje, a že nam je poslala svojega glas. nika s pozdravom. Drobna lastavica se je na enkrat pojavila nad ladjo Mor* da jo je vihar zanesel tako daleč. Z zadnjimi močmi se drži v zraku, komaj še doseže ladjo in zdaj počiva na re* šilnem čolnu, rešilnem tudi za njo. • Nedelja na ladji. Angleži in Ameri* čani so pobožni, vsaj kar se tiče praz* novanja nedelje. Dopoldne ni prome* nadnega koncerta, popoldne ne konj« skih dirk, zvečer ne plesa. Pač pa je ob pol enajstih anglikanska služba bož* ja. Molitve opravljata dva mornariška oficirja pred oltarjem, prirejenim sre* di jedilnice. Na mizo je položena bla* zinica, pogrnjena z angleško zastavo. Vse službe prosto osobje je prisotno, potnikov pa le malo. Ladjo obletavajo jati majhnih belih ptičev, znamenje, da se bližamo kop* nemu. Ob enem znamenje za Ameri* čane, da je zadnji čas, ako si hočeio privoščiti še alkohola. In privošči io si ga skoro vsi <« pobožno vnemo. Saj pridejo takoj suha leta... * Na dnu ladje. »Caronia« ima dva. med seboj nezavisna parna stroja, od katerih vsak žene en vijak. Para se proizvaja v 63 kotlih, ki jih kurijo z nafto. Ta način kurjenja je mnogo udobnejši in bolj ekonomičen kot kur* jenje s premogom. Nafta teče po ce« veh skozi gorilce v kurilne prostore, kjer jo nritisk brizga skozi tenko od« prtino. Tu se vžiga in plamen udaria ob dno kotla. Stvar je nekako podob* na petrolejskim kurilnikom sistema »Primus«. samo da se nafta ne spremi« nja noprej v plin, temveč gori kot ta* ka. Pač pa vbrizgava io od strani skozi cevi z velikim pritiskom svež zrak v plamen, da se nospešuie gorenje. Nafta se nahaia v štirih ogromnih tankih na dnu ladie. Vsakih 24 ur je porabijo 240 ton. Najprej jo črpajo iz spodnjih dveh tankov ter ju. ko sta izpraznjena, nanolnijo z morsko vodo da ne trpi stabilnost ladje. Silna vročina vlada v strojnih odde!« kih. Povsod kanliata voda in olie. Tež* ko je delo moštva v tem peklu. Šest metrov pod morsko gladino so tu. ne vidijo ne morja, ne solnca vso pot. Ži* vijo le v svitu električnih žarnic in dovodne cevi jim pihajo curke sveže, ga zraka s krova, drugače jim ne bi bilo mogoče obstati. Ogledal sem si njih ležišča in jedilnico. Jedli so rav« no juho, jagnjetino, bel fižol. Kruha, belega, imajo kolikor hočejo na raz. polago. Vprašal sem enega, koliko zasluži in ali je zadovoljen. »Plačani smo slabo, imamo samo 45 dolarjev na mesec. Delo je naravnost morilno. Dopusta Ie nekaj dni na leto. Pa kaj hočete, v Angliji je toliko brez* delnih, da smo veseli, da imamo vsaj to službo. Kar lepo tihi smo, kajti če bi rekli le eno besedo, nas takoj od* pustijo.« Naša ladja je dobra slika socialnega življenja: spodaj trpini, ki takorekoč nikoli ne vidijo dnevne luči, nato III. razred s notniki, ki imajo malo denar, ja, na vrhu pa elegantni svet, dame v toaletah, zvečer jazz*band in ples. go* spodje v smokingih, šampanjec, flirt in zabava... položaj, ki se rffe bo ni« kdar spremenil; tudi če bi bili na bolj* ševiški ladji, bi bila v I. razredu bolj* ševiška gospoda, v kurilnici pa boljše, viški trpini: sprememba imena, a isti režim. Deveti dan zjutraj. Zaradi viharja, megle in trajno nasprotnega vetra smo se zakasnili skoro za cel dan. A sedaj se tam daleč, daleč pod nami že odra« ža modrikast pas. Suha zemlja. Prije* ten občutek po osmih dnevih same vo* de. Okrog nas vidimo več ladij, valovi nosijo odtrgane deske, ptice nas oble« tavajo skoro neprestano. Mimo nas pridrvi ogromen motorni čoln, oboro* žen s topovi in stroinicami. patrulja proti tihotapcem alkohola. Newyorku se bližamo. Vozili smo se ravno 8 dni in 13 ur, prevozili pa, kakor nam sporoča zad* nji ladijski časonis. 6021 km, povpreč. no 700 km na dan ali 30 km na uro. V viharju in megli, pa tudi ponoči smo vozili še počasneie. ob lepih dnevih pa seveda mnogo hitreje. Iz morja se dvigne pred nami kip Svobode, simbol Newvorka, par minut kasneie se pojavijo prvi nebotičniki, na ladjo prispe pilot in po dolgem ma* nevriranju srečno pristanemo. Ameri* ški cariniki so s potniki, ki imajo li* stine v redu in se jim ne zde sumljivi, zelo vljudni. V kratkih minutah so ce« remoniie pri kraju. V Newyorku sem. Dr. Pavel Breznik. Po Savi od Mitrovice do Beograda Nele po precejšnji Čistosti, solidni urejenosti in vidnem blagostanju mesta, marveč še bolj po nevsiljivi prijaznosti in nekem iskreno maniiestira-nem patriotizmu prebivalstva se Sremska Mitrovica na mah prikupi novodo-šlemu gostu. Daleko pretežno večino tvori čisti srbski element, nekdaj najbolj žilava iredenta tostran Save. Ko stojiš pri pontonskem mostu, ki od brega do brega veže Sremsko Mitrovico z znatno manjšo Srbsko, ti je jasno ko beli dan, zakaj je slovita timoška divizija v pričetku svetovne vojne ravno tu tvegala pohod preko Save in odločen vpad v Srem, čeprav se je njeno vodstvo moglo zavedati, da bo avstrijska armada skušala za vsako ceno streti njen elan, kar se ji je, žal, tudi posrečilo. S prav težkimi izgubami se je morala timoška divizija zopet umakniti na ono stran, toda vžgala je med zatiranim srbskim življem Srema in vse Vojvodine mnoge nove upe na končno osvoboditev. Z ene in druge strani so tu treskale granate in rušile nizka poslopja na obeh bregovih Save, a ravno v tistih letih, ko je avstrijska armada prodirala v notranjost Srbije, je po Sremu šla od ust do ust ona slovita, preprosta pesem: »Kupit ču četir' vranca, da dovedem Srbijanca . . .« Sem in tja po Sremski Mitrovici. Po prevratu se je Mitrovica mahoma prenovila in v prvih letih tudi zelo obogatila. Nekaj zastoja v velikih kupčijah je nastopilo v poslednjih letih splošne gospodarske krize, a življenje v Mitrovici je seveda imenitno, vsaj na videz tako svobodno, brezskrbno in dobrodružno, kakor pač po sodbi tujca iz goratih, skopih pokrajin le more biti tu na robu nedoglednih sremskih poljan. Proti mraku se napolnijo male gostilne in restavracije, uradniki, trgovci in oficirji zasedejo okrogle mize, pijo hladno vino iz visokih kozarcev, prigrizujejo pršut in čebuljček in ne poznajo nobene druge brige. kakor domiselnost za dovtipe v veselih, razposajenih pogovorih. Črno-oke devojke in soproge, nekatere med njimi pravcate jedre možače s strastno navignjenimi nozdrvmi, temnopolte in biserno belih zob. ne zatajujejo temperamenta, rase. Tako zvonek in prešeren je njih smeh, da se ga včasi — ustraišiš, mojduši. ... In zvečer je posebno prijetno na velikem vrtu pivovarne, kjer si dobro postrežen in se na par duškov (z diagonalo!) naužiješ piva, godbe in pesmi, hladu po vročem dnevu in sanjavih pogledov na široko Savo. svetlikajočo se v medlih refleksih električnih žarnic, signalnih luči in skromne razsvetljave remorker-jev. sopihajočih trudoma v noč. Kolikor sem sam preizkusil, ne dvomim, da je res tako: Slovence Imajo v Mitrovici silno radi. Posebno še v onem delu mesta blizu savskega brega. Nič čudnega v ostalem, če upoštevamo samo poslovno plat. Odkar živi naš splavarski rod, je Mitrovica eno glavnih pristanišč naših f!osarjev, opevana tudi v njihovi znani domači mar-seljezi. (Dežek se že kadi, flosar se veseli, rajža pripravljena v Mitrovc'o gre . . .) Pri Saviču ob Savi nakupijo vina po nizki ceni za vso nadaljnjo pot do Beograda ali Kovina, v trgovinah se založijo z vsem, kar jim je dobrega, zmanjkalo do les' in za pijačo dajo na Štefane. Hoiaj, še meni so kot bližnjemu rojaku flosarjev natočili Savičevi tistega od zida, šilherja, užitnega in pitnega kakor na božji poti. In so mi za smešno mal denar naložili še dve ze-Ienki, da ne omagam — bogme! — tja doli do Beograda. Prijaznost sama te bolj ogreje kakor vino. Pri sosednjem trgovcu, kamor sem stopil po fige in čokolado, me pa gostoljubno posadijo na stol in mali čr-nolasi gazda bi me poslušal do polnoči, če mu na želje in vprašanja povem to in ono o Slovencih. Sitno mi je, tako nas hvali. Od prevrata dalje je v trgovskih zvezah izključno z Ljubljano. — Naročil sem, pripoveduje z vnemo. — kmalu po prevratu pri vašem veletrgovcu Š. večjo množino špeceri-je. Takole je potrajalo dober teden dni, da se je tvrdka informirala o meni — nato je prispelo vse naročeno v brezprimernem redu. Letel sem na pošto, da koj plačam vse prejeto. Usluž-nost za uslužnost! Odtlej mi zadostuje samo dopisnica in dobim iz Ljubljane, kar le potrebujem. Ne poznam bolj solidnih tvrdk, kakor so vaše! — Pa tale jabolka poglejte! Kakor oranže, po 12 Din prodajam kg, ko jih pri vas v Sloveniji takih že davno ni več in vsaj ne za tako ceno. Popeljem se v jeseni v Mozirje. Stari, izkušeni Praprotnik me povede okrog in nakupim prvovrstno sadje. Prima in poceni! Da, da ... z vami se da izhajati! .. . Pripomnim, da obratno slovenski trgovci in obrtniki često nimajo ravno najboljših izkušenj z jugom, posebno ne z Bosno. — Verjamem, na žalost! Strahovito nam nekateri goli sleparji tu doli ubijajo ugled in kredit. A ni dvoma: ko bo opreznost vaših ljudi postala dovolj močna in ko bo justica mogla iztrebiti žalostne izrodke tu nižje doli, bo slovenska solidnost zopet našla svoja prava tla. Po vsej Jugoslaviji, vam rečem! Da bi tako bilo, sem poželel ob slovesu po tem ljubeznivem disputn. i katerega sem se kakor drugače Ie vsake kvatre zapletel s svojim najskrom-nejšim poznanjem poslovnih in kupčij-skih zadev. Saj pravim: kaj vse človek doživi na poti po Savi! . . . A sodim še tole: nele gospodarska plat, marveč tudi nacionalni idealizem je med srbskim življem ob nekdanji meji poglobil simpatije do Slovencev. Znali so ti ljudje, sam; plamteči nacionalisti, že pred vojno ceniti naše borbe, a danes so na Ljubljano posebnd navezani preko Sokolstva, ki se zanj navdušujejo kakor za evangelij. Najvidnejši dokaz: novi Sokolski dom, ki je sicer na zunaj še v surovem stanju, a je bil nedavno že slavnostno otvor-jen in bo v kratkem naidostojneiši ob-robek mestnega parka in v tem najlepšem predelu mesta tovariš sebe vrednih tovarišev: impozantnega Narodnega doma. realne gimnazije in blizu tam stoječe narodne šole, s katerd sem razbral presrčno lepo posvetitev rodu in domovini, kakor ji enake ne poznam niti na naSih. nekdaj naibolj svetih narodnih šolah CMD ob meji in jo zato beležim do kraja: Srpska škola, majko mila razširider svoja krila pa mi primi Srpče malo, da bi s Tobom o.iačalo. ono s Tobom i sa nji me: jezik, vera, srpsko ime! Proti srbskemu Verdunu. V kratkem poglavju, da le enkrat zaključim svojo dolgovezno storijo o poti po mokrem do Beograda, bom podal še nekaj drobnih epizod, saj v svojem »potopisu«, pisanem v potu obraza le v toliko, kolikor je od Sremske Mitrovice dalje zopet bolj in bolj pri« grevalo solnce, ne študiram in ne poučujem geografije in kakor je obenem resnica, da ta poslednja etapa v celoti ne nudi nič posebno novih impresij, kakršnih popotnik vzdolž Save že ne bi imel dovolj nabranih v kamri svojega spomina. S Savo pri Mitrovici zopet isti špas kakor skoro pri vseh ob njej ležečih mestih: zavije izprva v desno, a po par kilometrih zopet v polkrogu na levo. Pa priznam: še všeč mi je tokj-at bila potrata truda in poti na ovinku: gledal sem nazaj na Mitrovico z dopadenjem, všeč mi je bila najbolj na vsej poti. Proti Šabcu doli te razveseljuje pogled na srbsko stran. Počasi se onkraj ravnine dviga nizko gričevje in z njega se svetlikajo redka naselja, vsa bela in rdeča, novo prekrita, mnoga tudi popolnoma novo zgrajena po prevratu. A tu blizu Save, večji del na naplavinah reke, komaj opaziš hiše in vasi, vse je skrito med gosto sadno drevje, posebno še med šljivike, ki so po tej pokrajini, sloviti Mačvi, najznamenitejši. Od časa do časa se pokaže na samem skrajno brižno urejena mala ekonomija: bolgarska plantaža. Naseljeni so Bolgari marsikod po teh rodovitnih krajih, kjer z najlepšimi uspehi preizkušajo svojo vrtnarsko umetnost. Dolga je, dolga pot do Šabca, toda še dovolj prijetna, ako sredi solnčne-ga dne pomaga ugoden vetrič poganjati čoln na drobnih valovih reke, ki teče navzlic ogromni vijugi, razvidni s karte, za čoln še precej ravno in je tako široka, da lahko poljubno izbiraš smer ob obrežju ali kar po sredi. Pri Šabcu je konec onega velikega zavoja Save. ki se vleče od Mitrovice, zajeden v sremsko zemljo. Šabac. slovito središče mačvanske pokrajine in v svetovno zgodovino zapisani srbski Verdun, odlikovan z redom francoske častne legije, je vsekakor vreden obiska, dasi ne leži prav tik ob savskem bregu. Življenje v njem pa je enolično kakor v vseh teh mestih. Kakih »posledic« svetovne furije seveda ne najdeš več in zadoščenje imaš v samem sebi zgolj zato, da si pogledal v mesto, kamor te bo morda le še redkokdaj dovedla pot. Če bi bil trgovec z žitom ali slivami, — da. Tako pa se zadovoljiš z eno samo šetnjo skozi mesto in z enim samim ogledom njegove okolice, ki je najbogatejša v vsej Srbiji. Na otoku grlic. Precej daleč doli pod Šabcem teče Sava ob dolgem hrastovem gozdu, ki se vleče ob vsem sremskem bregu kakor pozabljen od sveta, a tudi srbska stran je zopet pusta, hribovita, redkef naseljena. Od časa do časa se pojavi pod mogočnim stoletnim hrastjem na sremskem bregu kaka koliba, spletena iz dračja iii ometana z ilovico, nič drugačna, kakor culukaferska. V takih kolibah prebivajo gozdni čuvaji, ki si redijo po par ovac in pujsov. za tovari-šijo pa imajo psa. Zgolj, da v tej samoti ne greš brez ogovora mimo, vprašaš gozdnega samotarja, če proda psa. — Dam! Evo Kera (cucka)! Za pet borih dinarjev bi se ločil od ščeneta, ki mu je najzvestejši spremljevalec. Kaj se hoče, v taki samoti, kakor ta, je dober vsak božjak, ki pride pod palec. Vso pot, ko plove čoln po ravni strugi ob gozdu, gleda tamle daleč s hriba bela cerkvica v to samoto. Ko končno tudi njo zagrne ovinek, se sredi Save pokažeta dva vzporedno ležeča gosto poraščena otoka, ki delita strugo v troje niti ne preveč širokih rokavov. Hitro preudari, katero pot bo izbral čoln! Srednjo, med otokoma. A ta je precej deroča. In nevšečnost je še ta, da je ravno tu začel pihati veter od nasprotne strani in je tam doli pri zo-petni strnitvi rokavov že pridno premetaval vodno površino. Ta nesrečna kosava, veter ravnine! Zjutraj ti začne počasi nastopati, narašča nato tekom dono'Hnev3 vedno močneje in če sc no n-al' no.užene, se nemirno '-'^n. ko navad- no zopet potihne, kakor da ima tudi ona le svoj dnevni »šiht«. Ni kazalo drugače, kakor za nekaj časa pristati ob desnem otoku, da se pokaže, kako se je za ta dan namenila obnašati košava. Čudo čudovito, ta otok samotni. Kakor košček pragozda. Vse preraščeno in prepleteno, na tleh pa gosta trava, le tu in tam pri bregu s sledovi stopinj ribiča, ki včasi tudi sem pride s čolnom, nastavljat mreže in trnke. Celi roji malih komarjev in mušic obletavajo človeka, ko stopi na otok, a ko se pre-riješ nekoliko v notranjost, te objame prijeten hlad. Mnogo je gnezd po nizkem drevju in rogovilastem grmičju, po pet, šest zelenkastih jajčk počiva v njih. A med vejevjem in nad otokom se spreletava vse polno divjih grlic, ki imajo tu svoj ljubi mirni paradiž. Pravi grličji otok, dočim bi sosednjega lahko krstil za vranjega: višje je na njem drevje, tudi nekaj hrastov je vmes in tam gnezdijo vrane, ki se v parih preganjajo nad Savo in hreščijo, da te obide pubčobnoit V dobrih dveh urah. ko je bilo po »Sprehodih« po otoku tudi kosilo že pospravljeno, se je veter znatno polegel in pot se je daia nadaljevati. Preko sremske ravnine se je kmalu pokazalo Kupinovo, peš bi ga čez polje dosegel morda v dohri uri. A preden je bil absolviran velik ovinek reke, tekoče najprej globoko v Srbijo in okre-njena nato nazaj v sremsko pokrajino, je začel legati že prvi mrak. Nič zato! Se to noč počitka pod milim nebom, jasnim in zvezdnatim kakor nad Jadranom, — zarana pa naravnost proti Beogradu! . . . Tako se je zgodilo. Že po prvih svetlih jutranjih urah je bil za nami vtok reke Kolubare, znane po porazu avstrijske konjiče, in uro pešhoje od savskega brega oddaljeni Obreno-vac, skrit v svojo tiho pokrajino. V spremstvu košave do varnega pristana Pri Boljevcu, ki je do polovice slovaško naselje na sremski strani, dobimo obisk sredi reke. Cela slovaška družina, broječa kakih pet glav, se nam priključi s svojim čolnom. Ves teden bo preživela doli nekje na samoti ob Savi. v svoji ribiški bajti, za nedeljo je bila samo doma na obisku. Takšno je to njihovo življenje. Da bi z njimi izstopila, naju vabijo z vso nehlinjeno gostoljubnostjo. — Ne. ne, treba je še danes doseči Beograd. — Pa bo nastopila košava, pravijo oni. — Kako neki, počemu neki v tako lepem mirnem jutru? — Je že tako, verjemite! Ima svoje navade. Včeraj je pričeia in zdaj ne bo miru štiri ali sedem ali štirinajst dni. V dobri uri ... le pazite ... bo začela nastopati prav narahlo in nato počasi močneje. Slovaki niso lagali. Točno ob uri — bilo je okrog devetih dopoldne — se je Sava začela zopet počasi gibati, kakor bi jo napihal od spodaj, saj v zraku skoro niti ni bilo čutiti vetriča in tudi vrbovo veiivje ob srbskem bregu je komaj vidno šelestelo. Pa močneje, močneje, vedno vidneje, vedno občutneje. Zopet je bilo treba nekoliko počivati blizu Umke, a odtod dalje se je situacija izboljšala v toliko, da veter ob srbskem bregu, ki je krit s precejšnjim gričevjem, ni mogel vodi prehudo do živega, prijemal pa jo je pri sredi struge in popreko poganjal va-lovje proti sremski strani, kjer se je odbijalo od nizke škarpe in se konično dvigalo vsaj pol metra visoko kakor škrnicelj pri škrniclju. Par kilometrov pod Umko se Sava skoro v pravem kotu zasuče proti Ostružnici — in tu se ti odpre prvi pogled na Beograd. Nekam v hrib raste panorama bele prestolnice, desno nad njo seza proti srcu Šumadije draga Avala. Čisto pozabljam sremsko stran, kakor da se mi je odtujila, — v Srbijo gledapi, in med tem, ko se kakor rob na galeji upiram ob veslo, da čim prej stopim na beograjski tlak, premišljam občutke onih naših, ki so pred vojno in po ujedinjenju prinašali tu sem svoja odkrita srca. — Za koga to cvetje? vprašam tri lepe devojke. ki sede v travi pri bregu in pletejo vence iz poljskih rož. — Tudi zate, če hočeš! odgovarjajo in se smeje prezrelo. Jaz pa to stvar razumem drugače in menim, da bi cvetja lahko bilo za nas vse . . . Kakor si bomo postregli! — Pa povejte dekleta, kako daleč je še do Beograda? — Za pugled malo, evo ga. Peš pa — tri ure. Hvala! Beograd pred nosom, vprašal sem že pred poldnem nekega se-ljaka, kdaj bom tam in je dejal, da prijadram doli najmanj še do poznega kosila. Če še koga vprašam, bo dejal, da bom v Beogradu ravno za polnočno večerjo. Hvala! Pa še pritisnimo z vesli! In ob desnem bregu previdno dalje. Raztegnila se je Sava, preden se zlije Dunavu v objem," ravno teče proti Beogradu in vedno bolj pritiska nanjo košava. Kar naprej ob desnem bregu! V dobri uri, ko je Beograd že prav blizu, prav blizu in ves na ogled, se sredi reke začne raztezati Ada ci-ganlija (otok ciganski), na njem je kaznilnica. Kar naprej ob desnem bregu! Ali — desna struga je ozka in izogniti se je treba prvim parnikom in re-morkerjem, ki imajo tu svoje pristanišče. To se pravi: čoln mora mimo nj'h v sredino struge, ki je nemirna in vleče na levo. k otoku. A tja nikar! Premnogo napora, preden spraviš čoln zopet k beograjskemu bregu. Vsakih pet minut se ponavlja ista igra: valov-je nosi čoln v levo in ko se trudoma odrineš nazaj, si tam, odkoder te je zaneslo. Nak, ne bi rad opešal ravno zaradi zlobne košave tik pred Beogradom! Še en zagon — mimo krasne bele kraljeve jahte, nato pa v varno pri- stanišče. v kopališče Smiljeva, Tu pri- ' kleneva z Jožo čoln, popijeva konjak in pivo in vsa razjedena od solnca, pa trudna od košave sedeva v topčider-ski tramvaj. V hotelu sem truden še v snu čutil pozibavanje čolna na valovih tik pred Beogradom. D. R. Od motnca »ogc-c/c, »dt-arc Scae Imeti. Vdrgnite torej tvoje telo s Dekla božja Polona in njen mož S n o ajdovih žgancev in lepih rok, ki mešajo strupe — Nočni obisk — Oj ti Polon-Polončica! — Ko se je sprožila past — Generalna spoved dveh grešnikov in Amen narahlo potrkalo, prav, prav narahlo. Hitro in t.ho odlprem; Bila je Ga-šperjeva žena. Dekla božja Polona }n njen mož. Da nisem slišal od Gašperja samega toliko hudih reči o njegovi ženi Poloni, bogime. kar nevoščljiv bi mu bil te ženske. Vem, pregrešna beseda je to in takorekoč proti deveti božji zapovedi, ampak ne morem pomagati, ko je pa ta diSna Pokina znala skuhati tako imenitne ajdove žgance! Reči moram, da taikih žgancev, kakor tisti večer pri Gašiperjevi mizi, še nisem jedel, odkar pomnim. Tako rahlih, okusnih, kar na jeziku se topečih in t tako dehtečimi maslenimi trop:na-nrl zaibeljenih. Ho, najedel sem se jih tako, da že ne bilo več lepo. Gašper mi je pa pridmo pomagal. Se je mogel siromak vsaj spet enlkrat brez skrbi najesti! Torej, kar zadeva kuho, Poloni vsa čast. A tudi drugače — ne morem pomagati: bolj sem to žensko opazoval, bolj mi je bila všeč. Zaman sem :skal na njej nečesa., kar bi potrjevalo Gašperjev strašni sum. Na njenem okroglem prijaznem obrazu ni bilo hudobne poteze, v njenem nekolko bujnem životu nobenega giba. ki bi izdajal nevarne nagone. Rada se je smejala in velikokrat so me njene svetlorjave oči ošinile s toplim .jogledom, vendar ni bil'.,, v ■„;,*;"i pogledu ;jič laskavega in za- NlVEA"CltEffE Ko je sitala v moji 'zb fin sem bil spet tiho zaprl vrata, je rekla hlastno, oči povešene v tila: — Ne zamerite. Videla sem, da imate še luč. Pa bi rada z vami govorila. Saj preje ni Mo mogoče... Težko je dfhala, uprav slišalo se je, kako jI razibija srce v prsih. In vsa drhteča se je usedla na skrinjo. Govoril sem ji nekoliko besed, ki so jo pomirile. Nalkar je sklenila roke v naročju in uprla vame oči, pol proseče. pol izzivajoče: — Rada bi vedela, kaj se tu kiuha za mojim hrbtom? Oho, Polončica! sem si mishl AH imaš slabo vest? In ji nisem nato nič odgovoril, ampak sem si prižgal na sveč: cigareto in se samo po svoje smehljal. Smehljal. Kar je spravilo Polono v precejšnjo zadrego, kakor je bilo videti. Tudi je menda čutila, da treba ubrati drugačne strune. Povesila je glavo in nekaj časa molčala. Nato pa je izpregovorila tiho in mehko: — Prišla sem v zaupanju, da ml bo-site vi pomagal:... Ostro sem jo pog'eda.1. V njenih očeh peljivega, ampak nekaj krotkega, uda-nega; njen smeh pa je zvenel prijetno, prisrčno. Mojo pozornost so vzibudiille njene lepe reke, ki jim tudi sledovi trrdega dela niso pokvarili fine, žlahtne oblike. Ali je mogoče, sem premišljeval, da bi take roke bile tako krute, mešale strupe in morile? Roke govorijo, roke so izraz značaja... trdijo učeni ljudje. In vendar: iz lastnih izkušenj vem, da roke ne povedo nič. Pczmafl sem žensko, ki so njene roke bile kakor pobožna molitev, a ta ženska je bi>la sam satan, tako da se še ob spominu nanjo vselej prekrižam. Iin srečal sem v svojem življenju dražestno dekle s pršiti kakor krempelj-čkii, a srcem ko čisto zlato. In damo poznam. ki ima roke kakor lopate, težke, mesnate, surove roke, a je to dama polna žlahtnosti in lepote, zunanje in notranje. Ne, roke ne znači io nič in ta Polona s svojimi lepim' rokami, ki bi negovane bile kakor bele lilije, je vseeno lahko bila črna zločinka. Sicer si pa s tem vprašanjem nisem diosti belil glave. Saj v nahrbtniku sem imel spravljeno tisto steklenico s sumljivo kavo, pa se bo kmalu pokazalo, pri čem smo s to dično in mično Polono, hlapca božjega Gašperja ženo. Taiko sem si dejal nazadnje, ko smo se o-dipravili k počitiku. Za mene je v drugem koncu hiše bila pripravljena snažna in mehka postelj. Prijetno so d šale sveže platnene rjuhe po bezgu in brinjiu. A nisem takoj legel v to vabljivo postelj, prav za prav budi nisem bil ne truden ne zaspan, ampak sem si še zapisoval v svojo beležnico nekaj današnjih vtisov, da jih ne pozabim. Med tem sem slišail domače moKti rožni venec. Gašper ga je molil naprej, s povzdignjeniim, zategliim glasom, kakor se moli pri procesijah, ženski za njim, punca Cilika leno in zaspano mrmrajoče, žena Polona pa lepo razločno s svojim mehkim, žametastm altom, zvočnim kakor harfa. Pobožna družina! sem pomislil zraven ma je pa nehote prišla na spomin nedavna porotna obravnava, kjer je na zatožni klopi sedela družina, žena. tašča in sin, ki so t:sto noč, ko so ubili moža očeta, po-prei še odlmotoli rožn; venec... Kmalu ie po hiši vse utihnilo. Le jaz sem še žldel pri brleči sveči. kadM. dišal :n prisluškoval dr emotnemu šuš\:,a-nju mokre brarfde pred oknom. Nevihta se ie že davno porazigrbla v daFave, :m b'tfa Je sveža, pokojna, zvezdnata noč. A v tem so refci'e b:le zaškripale duri :n za^df^o «e mi je. ko da se je nrW<) po tfheim z br^im? nogaim: približal mojim dturiim. Posluhnem: Ze je so zableščale solze. — Kako naj vam pomagam. Polona? sem vprašal in se nisem več smehljal. — Da bi zivedela. kaj je prav za prav z njim. Gašperjem. Ko je tako čuden... včasi prav, kakor da bi bii malo zmešan! — O, Gašper pa zmešan! sem se zasmejal — On je presneto pameten in bistroumen mož; bolj kot bi morda kdo nrislil! — Potlej mora biti pa kako drugače bolan, je rekla in kazala še bolj skrben obraz. — To pa lahko, da je Gašiper kako drugače bolan, sem pritrdil. — Pa kaj mislite, da bi mu bilo, a? — Jaz bi rekla, da je morda od tega, ko je imel pozimi tisto špansko. Pravijo, da ta bolezen rada kaj zapusti. Saj naš ranjki ujec so tuidš tako zboleli takrat, ko so pr šli iz vojske, potlej se pa niso mogli več popraviti.. Kar hirali so in hirali in čez dve leti jih je pobralo. Pa so bili prej tako močni in tudi še ne tako stari. Lej no Iej, lisičke, kako je zvita! sem rekel sajn pri sebi. Torej za špansko hira Gašper, to je našla za svoj izgovor. Ampak španska stena tenka stena, Polonica moja! Prišla si k meni šoijonirat. a vedi; da si pr šla v past. Zdajle takoj te vjameml Pa sem dejal smeje: — Ne, ne. Španska ne bo Gašperja ugonobila. Po španski je človek le še bolj zdrav. Vidite, jaz sem imel letos tako hudo špansko, kar na koncu sem že bil ali zdaj se pa počutim trdnega in močnega kot še nkoli, ho! In napel sem miš ce in sprožil pesti, da se je Polona morala nasmejati, — Ne. sem nadaljeval. — Gašperja tare vse nekaj drugega. O! Naredil sem tajnosten obraz, prisluhnil k diurim in oknu, nato se sklonil k Poloni in ji po-šepetaJ: — Gašperja tare neka strašna skrivnost ... — Skrivnost? dej! se je zavzela Polona. — Kakšna pa? — Gašper jo je zaupal meni. Jaz jo hočem pa vam. Arrnak morate tudi vi men: vse zaupati, Polon?! — Bom. je rekla. Nato pa me je pogledala zmedeno in je hipoma vsa pordela. Noter v oprsje jo je polila rdečica. '» A jaz sem neizprosno tiral stvar do kraja. — Povetfe, Polona, zakaj ste vzeli Gnšneria. Iz Jiubezni trrmda ne. Ni odgovorila takoj. Žde'a ie v tla g'eda;e in med prsti trla slamico. Potem jp pregovorila: — Z mamo sva bil sami. In po«tlej na »u je še stari Čveka r pregnal iz t:ste baite. Mama so bili pa tako bollehni. Kaj sem hotela? Vesela sem bila, da je In potem ven na prosto, na rrak k sotnoe. NIVEAU-KREMA oja& paleči ti Snele solnčnih žarkov in zmanjša nevarnost ske-ieie solnCarice Toda suho mora biti vaše telo! Nikdar ga ne smete moJtresa izpostaviti solnft-nim žarkom I In poprej ea vedno natreti! ^amo Nivea-krema vsebuje kožo negujoči Eucerit in v !em temeHi njen uč'nek. Do»» po Din 8. 5 10 1» 81 Tnt>e 1« člfitfga konj tr» po 9 in 14 dinarje*. kdo zame vprašal. Potlej so pa mama še tisto leto umrli. Saj če bi bila vedela, da ne bodo delj živeli, bi... — Bi Gašperja ne bili vzeli. Razumem. Pa Gašper, ali vas ima rad? — Kakor je bilo videti, me je imeL Potlej pa... Nejevoljen je ratal ko ni otroka. To mi je že tudi očital. — A Cilka, vaša pastorka. Ali je nimate radi? — Bi jo že imela, če bi kaj vbogala. Pa tožit me hodi k njemu za vsako reč. On ji pa še potuho daje. To ni prav. — Polona! sem povzel nato in jo ostro pogledal. — Zakaj ste preje, ko ste prišli, rekli tisto: Da hočete vedeti, kaj se kuha za vašim hrbtom? Poglejte me v oči, Polona. Kaj pomenijo ce vaše besede? To moje vprašanje jo je vznemirilo. Zgenila se je in se ozria vame s po-plašenimi očmi. A iz njenega glasu je spet zvenelo kljubovanje, ko je odgovorila : — To sem rekla zato, ker je Gašiper tako čuden in ker vidim, da nekaj pred menoj skriva. In zadnjič je bil tukaj neki gospod in sta imela dolg skriven pomenek. Danes pa ste prišli vi in ravnotako... — Pa vam to dela skrbi, Polona? Nisem je izpustil iz očesa. — Ja, no, čudno je to... Pa zakaj bi iaz ne smela nič vedeti! Ali mi boste zdaj zaupali tisto skrivnost? se je nato nasmehnila in me ljubeznivo pogledala. Ta ženska se je znala čudovito pretvarjati! Jaz pa sem bil pripravljen, da sprožim past — Da. Polona. Zaupal vam bom zdajle tisto skrivnost. — Stop i sem k nahrbtniku, ki je visel na steni, vzel ven Gašperjevo steklenico in jo postavil na mizo. — Tule notri je tista skrivnost, Polona! Škilil sem z enim očesom na steklenico, z drugim na žensko in se po svoje smehljal. — Kaj pa je notri? je vprašala ln se tudi nekako smehljala. — Notri je kava, ki ste jo vi, Polona, davi sami skuhali Gašperju za zajtrk. — Pravdelavi svile. Število delavcev v Jugoslaviji. Socijalno zavarovanega delavstva je pri Osrednjem urad-u za zavarovanje delavcev 582.732, pri Bratovskih skladnicah 50.440 in pri Huma« nitarnih fondih (železničarji) 75.100; sku« paj 708.272. Ako pri ugotovitvi števila de* lavcev upoštevamo poleg zakonito zavaro« vanega delavstva še poljedelske delavce, ki niso zavarovani, lahko trdimo, da je v naši državi okrog 900.000 delavcev in na» meščencev, ki izključno žive od mezdnega dela. Če tudi v številnih družinah služI svoj vsakdanji kruh več članov, ostane šc vendarle precejšnje število onih (otrok, žen, starcev), ki ž-ive samo od zaslužka de» lovnih in p>lačan;h moči. Krog onih, ki ži» ve od mezdnega dela, zavzema na ta na= čin približno 2 milijona prebivalcev naše države, pri čemer pa razen železničarjev niso všteti državni in samoupravni name« ščencL Franka Lavrenčičeva: Peterček in Bredica Peter prišel je iz šole vesel, k Bredi je sedel in pesem zapel. Sestrica mala ga verno posluša, sama že tiho peti poskuša. Peterček dober posluh ima, poje ko slavec, na gosli igra; Bredica maia strmi nanj iz kota, ko pa ustka odpre, je napačna nota. Peter popravlja ji srebrni glas, Breda pa kremži in kremži obraz, ^ žalostna vstane, še punčke več neče k mamici steče, takole ji reče: •Nočem se več igrati doma, zdaj naj bo Peterček punčki papš; Bredica mala bo v šolo hodila, lepše od Petra se peti učila!« Rudyard Kipling: Slonov mladič V davmem, pradavnem času, predragi moji, slon ni imel rilca. Imel je le črn-kast, zabuhel nos, veiik ko škorenj, ki je mogel ž njim mahati sem in tja; pobrati pa ni mogel z njim ničesar. Živel pa je slon — novinec — miadček — ki . je bil poln nenasitne radovednosti, kar j pomeni, da je venomer izpraševal kar- ! sibodi. Živel je v Afriki in napolnil vso Afriko s svojo nenasitno zvedavostjo. Vprašal je svojega visokega strica noja, zakaj da mu je perje v repu baš tako zraslo, in njegov visoki stric noj ga je oplazil s svojim trdim, trdim krempljem. Vprašal je svojo visoko tetko ži-rafo, kaj ji je napravilo kožo maroga-sto, in njegova visoka tetka žirafa ga je oplazila s svojim trdim, trdim kopitom. In še je bil poln nenasitne radovednosti! Vprašal je svojega zajetnega strica, povodnega konja, zakaj da ima rdeče oči, in njegov zajetni stric, povodni konj, ga je oplazil s svojim velikim, velikim kopitom; vprašal je svojo kosmato tetko opico, čemu imajo limone baš tak okus, in njegova kosmata tetka opica ga je oplazila s svojo kosmato, kosmato taco. In še je bil poln radovednosti! Izpraše-va'l je o vsem, karkoli je videl, slišal, juitil, vohal ali tipal, in vsi njegovi strici in tetke so Ra tepli. In še je bil poln nenasitne radovednosti. Nekega lepega jutra sredi enakonočja je zadal ta nenasitni slonič novo, lepo vprašanje, ki ga dotlej še ni stavil. Vprašal je. kaj da ima krokodil za kosilo? In vsakdo mu je odvrnil: »Proč!« z glasnim, strašnim naglasom, na kar so se ga pri tej priči lotili in dolgo časa brez oddiha udrihali po njem. Ko je bilo to končano, je prispel polagoma k ptiču Kolokolu, čepečemu in počivajočemu sredi robidja, rekoč: »Moj oče me je nabil in moja mat: me je nab'la: vsi strici in tetke so me nabili radi moje nenasitne rado min* no vod', da se je vsa r^nenf« nod renom, in vlekel, vlekel in S1 ..nrl e.r, jp t vs"mi ?Mr?mi ?n vlrkel. ■ -T o t- Jn ^rlr^-^J o r* r-c m tj rGf+pTfll m raztezal; krokodil pa je vihtel svoj rep liki veslo in vlekel, vlekel in v?e» kel; kadarkoli je krokodil potegnil, se je sloniču nos znova podaljšal — kar ga je bolelo — joj mene! In slonič je začutil, da mu noge polzijo in rekel je skozi nos, ki je bil že kakih pet čevljev dolg: »To je pre» hudo!« Zdajci je prilezla pisana, bajna kača klopotača z nasipa in se omotala dva* krat sloniču okoli zadnjih nog. rekoč: »Neprevidni in neizkušeni potnik, zdaj se bova resno potrudila, da malo krep; keje potegneva, sicer ti bo po mojem mnenju tistile samokretni bojni čoln z okovanim krovom« (s tem, predragi moji, je menila krokodila) »za vselej pokvaril življensko pot«. Na ta način govorijo zmeraj pisane, bajne kače klopotače. Ad: Slonov mladič Nato je potegnila in tudi slonič je potegnil in krokodil tudi; ali slonič in pisana, bajna kača klopotača sta vlekla krepkeje. na zadtn.ie je krokodil izpustil sloničev nos in pijiusn':! v vodo, da se •je slišalo navzgor in navzdol Limpopa. Potem se je sflonič nagloma prav trdo teknil po tleh; a najprej si je štel v dolžnost, zahvaliti se pisana, bajni kači klopotači; nato je začutiil, da se mora pobri?nat: za svoj borni, nateg-il! rilec in izpulil velik šop trave. jo izpraš'1 ob sprednje noge im jo zatlačil v usta. »■Korisit, števi'kia dve!« je delala pisana. bajra kača klopotača. »Tega ne bi b'l mogel storiti z golim smrclkom.. Ali se t' ne zdi, da solnce malo hudo pripeka?« »Istina « ie odvrnil s'on!č 'in preden se je domislil, kan de^a. je zajel peršče blata na nasrpu velike, sivo zelene, blatne reke Limpopo in s: ga natresel na glavo, da mu ie naredilo hladno, slu73s*0 bVtno pokrivalo in mu je v j curk'h oi!r!''i'V) za ušesi. »Korst. š,+ev:KVa tr'!« ie deiala pisana. ba;,ra kača klopotača. »Tega ne bi b;l mogel storiti z golim smrčlkom. Vinko Bitenc: V kresni noči Nad travniki pokošenimi se lučke bele iskrijo, lučke, svetle kresnice god veseli slavijo. Zdaj tu zaiskre se, zdaj tam, to vam je radosten ples! V travi pa godci murni poskočno godejo vmes. Na hrastu ob poti sedi sova gospa in se čudi, gleda in gleda, nazadnje pa sama zapoje tudi. V dalji tam žabji zbor v glasih ubranih prepeva, preko ravnine, preko gozefov slavnostna pesem odmeva. Skrivnostna, pravljično lepa je tiha kresna noč. Ko lunini žarki drhtijo nad strehami belih koč... Šale za male Olgica: »Učitelj nam je danes rekel, da je naša dolžnost, da vsak dan napravimo komu kako veselje!« Janko: »To sem jaz danes že storil!« Olgica: »Kako si to napravil?« Janko: »Sel sem k teti v posete in ko sem odšel, je bila zelo vesela!« Učitelj: »Janez, naštej mi šest divjih živali, ki žive v Afriki?« Janezek: »Dva leva in štirje tigri!« V trgovini. »Ali ie to prava slonova kost?« Če ni ime! slon umetnih zob — tedaj ji to prava slonova kost« A kako bi ti bilo sedaj pri srcu, če bi bil zopet tepen?« »Oprosti!« je odvrnil slonič, »tega si nikakor ne bi želel.« »Mogoče bi pa rad ti namlatil koga?« je vprašala pisana, bajna kača klopotača. »To pa zares prav rad,« je odvrnil slonič. »Dobro,« je dejala pisana, bajna kača klopotača, »videl boš, da ti bo novi nos v velik prid pri pretepanju.« »Hvala lepa.« je odvrnil slonič, »zapomnim si to; zidaj pa odrinem domov k svojim dragim rodbinskim tovarišem in poizkusim.« Nato je odšel slonič preko Afrike domov, vihteč in mlateč s svojim rilcem. Ako si je zaželel sadu, je oditrgal plod z drevesa, namesto da bi čakal, kdaj bo sam padel z drevesa kakor dotorej. Ako si je zaželel trave, jo je napulil na tleh, namesto da bi se plaziti po kolenih kakor dotorej. Ako ga je pičila muha, je od(krehn:l vejo z drevesa in jo imel za moihalinik: napravil si je lahko novo, hLadmo sluzasto pokrivalo iz blata, kadar je pripekalo solnce. Ako se .ie čutil osamelega med potovanjem po Afriki, je pel sam pri sebi sikozi rilec in brundal glasneje nego zibor godib z medenimi g>odaI:. Prizadeval si je zilasti privabiti zajetnega povodnega koma (s tem ni bil v sorodstvu), ki ga je nrav trdo pTemtkast;l. da bi se prepričal. če je psana, bajna kača klopotača govorila resnico o njegovem novem rilcu. Med ostalim časom je pobiral limonove olupke, ki jih ie metal po tleh. ko je potoval k Liirrpopu — kajti bil ie sinagolTuben debelokožec. Nekega temotnega večera je prispel k svo.vim drajrm rodbinskim tovarišem in rekel, zavhavši rilec: »Kako se imate?« Zelo so se razveselili, ko so ga zagledali in odvrnili: »Pojdi sem im dobiš jih po hrbtu za svojo »nenasitno radovednost«. »Ba.« je odvrnil slonič. »Po mojem mneraju se kaj malo razumete na te-pež; zato se pa razumem jaz in vam pokažem.« Tedaj je izprožil rilec itn prekucni? dva draga bratca na hrbet »Oh, tako nam banan!« so vzikJikni-K: »Kje si se naučil te umetnije in kaj si si napravil na nosu?« »Do'b!il sem nov rilec od krokodila na nas:p.'h velike, svozelene, blatne relke Limpopo.« je odvrnil ^onič. »Vprašal sem ga. kaj ima za kosilo, pa mi je dal ta rilec.« »Sičtoo je srpi« je pripomnila kosmata tetka opica. »Naj bo.« je odvrnil slonič. »Ampak zelo je koristen.« Pograbi je svoio kosmato tetko opico za kosmato taco ki »o zadegal v sršen/je.gnezdo. Nato ie nabil ta malopridni slonič po vnsti v«e svoje dirage rodbinske tovariše. da so se šibo razigreli in čudil:. Svojemu visoke-mu stricu noju je izipu-W perje iz repa: svoio visoko teflko žirafa ie pograbil za zadnje noge in jo treščil! v robidovje: kričal je v svojega zajetnega strica, povodnega konja. in mu puhal mehurčke v ušesa, ko je ta spal po kosilu v vodi; ali nikoft ni drfffl. da H se kdo dotaknil pti*-ča Kolckola. Na zadnje se je sitvar tako zaostri* la, da so megovi dragi sorodftrki na-glcma odrini drug za drugrm k bregovom velike, sivo zelene, blatne reke Liurioopo, obdane krogimknog z m r žličkami. da K dobili od krokodila nove roo^oveč Ko so se vrnili, ni nobeden več nikogar pretepal; odlVhmal predrage mon". irnaVi vsi sloni, karkoli jih boste kedaj videli, s tistimi vred, ki fh ne boste videli, prav take rilce, kakršnega je imel »nenasitni slonič«. Steklarjeva hčerka in siromašni čevljarček Nekoč je živel čevljar, ki je z najboljšo pajčevino popravljal vilam šol-ničke. Sredi gozda je rasel star hrast in pod hrastom je bila velika votlina. V tisti votlini si je bil čevljarček uredil delavnico in stanovanje. Drugovali so mu bela podgana, črna muca in lepo pisana žolna. Dolgo so že živeli skupaj v votlini starega hrasta in prav dobro se jim je godilo. Toda izbruhnila je vojna, prišli so slabi časi in vile so se izselile v lepše kraje. Tako ni imel čevljarček več zaslužka. S čim naj si skuha kosilo? Črni muci ni mogel več kupiti mleka, lepo pisani žolni ni mogel Po večerji mu je steklarjeva hčerka povedala, da hodi vsako noč na veliko zeleno trato in tam se sestaja z vilami. Dokler sveti mesec na nebu, plešejo po trati, a pri tem so se ji strgali šolnički. Po vsem mestu je iskala čevljarja, ki bi ji zakrpal čevlje s pajčevino, a ni ga mogla najti. »Potrebovala bi vas vsak dan, da bi mi zakrpali šolničke, in za vsako popravilo bi vam plačala zlatnik,« je dostavila steklarjeva hčerka. »Zelo rad bi vam ustregel.« je rekel čevljarček, »a žal stanujem tako daleč in ne bi mogel priti vsak dan v mesto po šolničke, jih nesti domov in zakr- več kupiti semena in tudi bela podgana je morala trpeti lakoto. Nu, nekega dne se je odločil čevljarček, da pojde v svet iskat dela. Spravil je svoje orodje v nahrbtnik, lepo pisano žolno si je posadil na ramo, belo podgano je vtaknil v žep in črni muci je velel, naj gre za njim. »Morda bomo imeli srečo!« je menil čevljarček in njegovi spremljevalci so vzkliknili: »Seveda bomo imeli srečo! Kdor išče poštenega dela, tega Bog ne zapusti!« Hodili so že dolgo in naposled so dospeli v mesto. Tu so šli od hiše do hiše in čevljarček je vprašal mlinarja, mesarja, orožnika, posestnika in krojača, ali mu lahko s pajčevino zakrpa čevlje. A vsi so se le smejali in rekli: »Mi nosimo čevlje iz usnja in ne maramo tvojih pajčevin. Pajčevino bi takoj strgali. Pojdi k vilam, one nosijo ; šolnčke iz pajčevine!« Čevljarček pa ni vedel, kje so se bi- j le naselile vile, in tako je žalosten na- i daljeval svojo pot. Ko se je že zmra-i čilo, je prišel do hišice, kjer je stanoval steklar. Potrkal je na vrata in steklarjeva hčerka mu je odnrla. Joj, da bi vedeli, kako je bila lepa! Čevljarček je kar ostrmel, še pozdraviti je pozabil. I »Kdo ste in česa želite?« ga je vprašala steklarjeva hčerka. »Čevljarček sem. Ali vam lahko zakrpam čevlje s pa-čevino?« jo ie vpraša! čevljarček. Teda' je steklarjeva hčerko veselo plosnila z rokami in za-vpila: »!o! kaka sreča! Biš vas čakala. Stonite noter, gospod. Večerjali boste z menoj in potem se dogovoriva.« pati in potem spet vrniti!« »Pa pojdem jaz ponje, gospod,« se je oglasila lepo pisana žolna. »Ne bom se mnogo zamudila s tem.« »A kdo mi bo nosil jedi s trga, če bom imel ves dan posla?« je spet moledoval čevljarček. »Ne bom utegnil!« »Nič naj vas ne skrbi. gosj>od!« se je oglasila črna muca, »hodila bom namestu vas na trg in gotovo se ne bom dolgo zamudila!« »A kako si bom skuhal kosilo?« je dejal čevljarček. »Če vam bom vsak dan krpal šolničke, ne bom utegnil kuhati in pospravljati!« »Oh, jaz bom delala to namestu vas,« je rekla bela podgana. »Kuhati znam prav dobro in tudi pospravljanje mi ne bo vzelo preveč časa.« Naposled so se sporazumeli. Odslej je čevljarček vsak dan zakrpal steklarjevi hčerki par šolničkov Lepo pisana žolna mu je prinesla šol ničke iz mesta in jih zvečer spet od nesla v steklarjevo hišo. In vsako ju tro je tudi prinesla zlatnik. Črna muca se je tudi prav izkazala in redno nosila mleko in meso s trga. Bela podgana je kuhala za vse in pospravljala po hiši. Kadar se je zmračilo in je bilo vs« delo opravljeno, so se vsedli k ognjišču in skunai večerjali. Čevljarček je dobil svojo večerjo, črna muca toplega mleka. pisana žolna dobrih semen in bela podgana se je zadovoljila z ostanki. JAKOW*EV ZBORNIK pri Tiskovni zadrugi Dr. P. Kolterer, zdravil. In kopal. zdravnik T Rogaški Slatini. 0 naravnih in umetnih « mineralnih vodah iT sosednih držav, predvsem iz Nemčije ln Avstrije, prihajajo svarilni glasovi proti umetnim mineralnim vodam. Borba ,e tem ličia čim bolj se na eni strani hoče oeuvaa lavo stori stoletja preizkušenih zdravih naravnih vrelcev, a na drugi strani zope ee opaža hvalisanje umetnih voda s stran producentov. V dunajskem listu ,In erna Uonale Mineralquellen - Ze.tung< ki izhaja te skozi 30 let. povzdigajo svojglast>roU umetnim mineralnim vodam in njihovim p^ izvajalcem bnš največje kapacitete na po^u balneologije in bakterijologije, ki z vnemo pobijajo trditve takih fabrikantov, češ, da Kaje umetna mineralna voda ravnoprav-na prirodni. Omenjeni strokovnjaki, kakor n pr prof. dr. Bernhard Burger, prof. dr. V/eLbein v Badnu in drugi zahtevajo energično, da se naravne mineralne vrelce zaščiti pred umetno produkcijo. V zvezi s tem je osnovanje »Delavne za-lednice za znanstveno preizkušanje zdravilnih vrelcev« na Dunaju. Ona dela sporazumno s centralnim uradom za balneologijo, da bi na strogo znanstveni bazi polagoma dognala, katerim zdravilnim sestavinam je treba pripisati take zdravilne uspehe, ki če-sto delaio čudeže in ki jih opažamo že skozi stoletja pri mnogih zdravilnih naravnih vrel- "Balneologi po momentano Se na početku svojega znanja, ker še ni zadostno pojasnjeno, čemu vse se naj pripise zdravilno de-lovanie naravnih vrelcev, akoravno so ze kemična raziskavanja dosegla hvalevredne rezultate. Zaenkrat stoji empirija še vedno nad znanstvenimi rezultati. Mi sicer vemo, da nas zamorejo kemične analize prilicno točno informirati o količini in kakovosti teh ali onih jonov, toda znano nam še ni, da H tamorejo baš one dosedaj poznate sestavine povzročati tako eklatantno zdravilne uspehe. Treba je pomisliti samo na radij, ki je mogoče največje važnosti za mnoge mineralne vode, oziroma bolezni. Prepričani smo, da bomo v kratkem zopet zvedeli za neko novo sestavino, ki ji bomo zamogli pripisati eno ali drugo zdravilno svojstvo, ki smo ga do-sedaj pripisovali raznim poznatim jonom. Kar se pa tiče radija, ki ga omenjamo, je dovolj preizkušen. 0 njem pravi prof. dr. Winternitz sledeče: »Čeprav še nismo dosegli zaključnega znanja o specifičnem delovanju vsake po-edine mineralne vode, vendar nam bo čudodelna tarmakodamika mnogih mineralnih učinkov, ki ie spodbila fabulo o ommozr-nih vrelčnih duhovih, dala dovolj vpogleda za racijonalnejše razumevanje neštetih bal-necloških zdravilnih uspehov, in sicer z novimi metodami, s preizkovanjem fizikalne kemije, z merjenjem osmotičnega tlaka s krioskopijo, z elektriko ter jonizacijo. Toda to, kar nam obeta radij za balneologijo, hočem označiti ko bglasbo bodočnosti*.« Podobna in celo mnogo značilnejša je tudi Izjava glascviteca profesorja in dvornega svetnika dr. Vilhelma Gintla: »Z našimi ke-mijskimi in fizikalnimi metodami sicer še nismo prišli tako dale, da bi že bili dosegli popolno jasnost v sestavnih delih tako kompliciranih sestavin, kakršne so baš naravne mineralne vode. I napredek poslednjih let, odkritje plemenitih plinov in radioaktivnih substanc, kakor radija samega ter jaj-D0«ti prirode in emnnacije ne dopuščajo sumnje, da smo mi še daleč od resnice, ki se nam je videla že sigurna.« Iz tesa sledi marsikaj poučnega. Razni plemeniti plini — znani in neznani — prihajajo iz krila tajnosti, iz matere zemlje. Makar če se analize prirodnih in umetnih mineralnih voda z ozirom na njihove solne raztopine krijejo, makar se one po duhu, okusu in barvi ne razlikujejo, vendar obstoji med njimi kljub temu velika razlika v farmakološkem delovanju, kakor nas o tem uči empirija. Baš to je znak, da prirod-ne mineralne vode vsebujejo še nepreizkušene sestavine, koje še do danes ni postavil noben kemik v svojo analizo. Dokler fizikalna kemija ni imela pojma o plemenitih plinih, dokler je še radii bil nepoznan, dotlej se je pripisovalo pravilno delovanje prirodnih vrelcev tako zvanemu »genius loči« (vrelčnemu duhu). Ta baika je sedaj izginila, potisnjena v pozabljivost po eksaktnih poskusih na polju balneologije, akoravuo še ti niso zaključeni. Tudi v naši državi se pojavljajo takšni eu- rogati _ umetne mineralne vode. Ze se tu ln tam opaža steklenice, na kojih so prilepljene etikete z imenom »mineralna voda«. Gost, ki dobi takšno »mineralno vodo«, nima niti pojma, da gre za umetno sestavljeno solno raztopino, temveč je uverjen, da je dobil naravno, zdravilno mineralno vo.lo. Vprašanje je sedaj, kakšno garancijo imajo zdravniki in publika, da pije gost v resnici predpisano mu zdravilno vodo? Kje je jx>-roštvo, da se umetne »mineralne« vode dobro in vestno izdelujejo? Zdravniki in publika smatra vendar mineralno vodo kot zdravilno vodo. Medtem ko stoje vsa zdravilna sredstva — kemijski sestavljena — pod drživno kontrolo, so takšne umetne mineralne« vode brez vsake kontrole! In kdo na koncu garantira zdravniku in bolniku, da vsebuje taka umetna voda vse z anali/o dokazane sestavne dele prirodne naravne mineralne vode? Medtem ko poka-zuje naravna mineralna voda skozi deset in stoletja le malenkostne spremembe, se pogosto dogaja, da vsebujejo umelne vode od časa do časa popolnoma drugačne sestavine, kakor pa jih navaja analiza na steklenicah. Treba je tudi premisliti, da se proizvodi umetnih voda morajo prilagoditi komerci-Jalnim zakonom, medtem ko naravna mineralna voda daje vedno isto kvaliteto na trg. Vsakdo pozna eodovo vodo, sestavljeno :z vode in ogljikove kisline, ki se toči vedno v izvirnih steklenicah. Om stoji pod državno kontrolo in si ie ohranila svoje ime kot taka. Poznamo tudi razne brezalkoholne pijače, ki islotako služijo za žejo. Toda kot mineralno vodo poznamo le ono, ki izvira iz zemlje in vsebuie rrzne mineralije in pline, ki delujejo tako čudovito zdravilno na človeški organizem. Samo ta voda se sme po vsej božji pravici imenovati mineralna yoda, vse drugo je kopiranje in surogat v najboljšem pomenil besede. Zato so na mestu besede, ki jih je izrekel prof. dr. Gin-tel na koncu svoje razprave v »Internaci-jonalnem listu za mineralne vrelce«: Proč s fabriško izdelanimi solnimi raztopinami, ki se brez vsakega prava označujejo kot •imetne mineralne vo.de! V času lahkega dostopa priročnih mineralnih vrelcev so iz- j gubile vsako pravo pažnje in spadajo v pod- ; ročje absolutno nedovoljene konkurence, če ' se razpečavnjo pod imenom, ki zveni slično , kot ime zdravilnega vrelca, ld bi naj ga 1 nadomestovale. i ^---ka Konferenca mednarodnega urada dela Dne 31. maia t. 1. ie bilo otvorleno XH. zasedanie mednarodnega urada dela v Ženevi. Letošnja konferenca le zelo številna, saj štele 393 udeležencev, med niimi 88 vladnih zastopnikov. 37 podjetniških. 36 delavskih delegatov ln 232 eksnertov. Ozračje na sedanjem zasedaniu le bilo takoi od začetka napolnjeno z elektriko. Na dnevnem redu so bile točke, ki tirajo že po svo.il naravi udeležence na ekstrem-ne točke: predlo?: o revizlU washinjrtonske konvencije o osemurnem delavniku, predlog o Izdelavi načrta za osemurni delovni čas za privatne nameščence vseh strok In odprava prisilnega dela v kolonliah. Konvencija o osemurnem delavniku ie bila sprejeta 1919 v Wasnlnetonu. Toda niso je osvoiile države v taki meri. kakor le bilo pričakovati. Tekom 10 let io ie ratificiralo izmed 50 držav, ki so članice mednarodnega urada dela. Ie 5: v praksi docela udeistvili oa le dve državi. Cehoslova-ška in Belgija. Značilno le. da so Izbegavale ratlfikadlo vse velesile izgovarjajoč se na Anglijo, češ da bodo takoi snreiele konvenciio o osemurnem delavnem času. kakor hitro gre z zgledom naprei Anglija. Ta na ni kazala prav nič volfe za ratlfikadlo. Nasprotno. Ko le padla laburistična vlada, ie otvorila AngiHa odkrito borbo proti osemurniku. Anglija se je poslužila določila v vashing-tonski konvenciji, da se mora vsakih 10 let na konferenci mednarodnega urada dela poročati o napredovanju ratifikacij in proved-be te konvencije. More se pa tudi predlagati njena revizija. Anglija je stavila predlog za revizijo. Z njo so se solidarizirali zastopniki podjetnikov. Zastopniki delavcev so pa nasprotno zahtevali, da se razširi konvencija o osemurnem delavniku tudi na delavstvo v ostalh poklicih in obratih: na brodarstvo, promet, trgovino in na pisarne. Dosedaj velja namreč ta konvencija le za tovarniške in obrtniške delavce. S svojimi zahtevami so delavski zastopniki toliko uspeli, da se bo obravnavalo vprašanje osemurnika za privatne nameščence že na sedanjem zasedanju, za brodarske delavce pa na jesenskem. Predno so prešli na ta vprašanja, se jje moralo odločevati o usodi predloga o reviziji washinstonske konvencije. Ako dobi predlog večino, potem je diskusija o osemurnem delovnem času za privatne nameščence precej problematična. Kakšno je razmerje moči na konferenci? Dva ekstremna pola — podjetniki in delavci — sta enako močna. Odločujoči faktorji so »nevtralci«, to je vladni zastopniki. V tem oziru so pa delavci na boljšem. Plus pomeni že to okolnost, da Je bil izvoljen za predsednika konference dr. Brauns, večletni minister dela v Nemčiji. V svojem otvoritvenem govoru se je zavzemal za enakopravnost delavstva, za izoblikovanje in uzakonjenje delavskega prava, za priznanje delavskih strokovnih organizacij kot zakonitih zastopnic organiziranega delavstva, za ohranitev osemurnega delovnega časa, za obratne tovarniške svete in za soudeležbo delavstva na čistem dobičku. Drugo ugodno okolnost za delavce predstavlja izid državnozborskih volitev na Angleškem in s tem izidom povzročena sprememba v vodstvu angleške politike. S tem je bila akciia za revizijo zelo oslabljena. Oficijelna Anglija je bila proti. In v resnici je predlog za revizijo konvencije o osemurnem delovnem času propadel. Ta rezultat pomeni važno pridobitev za delavstvo. DESINFEKCI.TSKA (razkuževalna) SREDSTVA '33 za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg št. 10. Šport Medžupne tekme. Dosedaj ni bil običaj, da bi se bilo Sokolstvo sestalo na druge tekme, kakor one, ki jih je priredila za društva kaka župa, za župe pa zveza. Kakor pa prihajajo glasovi iz Češkoslovaške, so pričele župe medsebojno gojiti prijateljske tekme iz raznih panog sokolskega telovadnega sestava, ki približujejo članstvo in naraščaj sosednih žup v mnogo večji meri kakor doslej. PrijK>ročamo tudi našim župam v posnemanje! Prosvetno delovanje češkoslovaškega Sokol stva izkazuje za leto 1928. skupno 127 tisoč 308 priredietv v tej stroki, ki se dele v glavnem na nasleunje panoge: nagovorov pred vrsto članstvu, naraščaju in dec-i 75.444 ali povprečno okoli 22 na posamezno društvo. Predavanj se je vršilo 14.025 ali povprečno na društvo po pet. Zelo veliko važnost se polaga na prirejanje lutkovih iger, ki se jih je vršilo na 600 odrih nad 4780 ali povprečno v eni seziji na 1 oder nad 8. Lutkovne predstave so vsekakor važno vzgojno sredstvo za sokolsko mladino. Tudi glede gledaliških iger je bilo nad 8900. Raznih akademij se je priredilo 1922, prosvetnih šol po društvih pa 1180, kar pomeni, da je tretjina vseh društev skrbela za široko idejno vzgojo članstva in naraščaja. Sokolskih razstav je bilo 123, ostalo število pa odpade na članske razgovore, izlete itd. Iz župe Ljubljana. Župni tehnični odbor se je na svoji seji dne 20. junija sestavil naslednje: načelnik Stane Vidmar, namest-ni Tomo Burgstaller, načelnica Mica Ryško-va, namestnica Angelca Preskerjeva, tajnik in zapisnikar Ivan Prosenc, člani: Borštnik (Vič), Brunčič, Žitnik (Štepanja vas), inž. Kavčič, Rudolf, Lindtner (Ljubljanski Sokol), Pretnar, Svetlič (Sokol I.) ter Stanič in Stepišnik (Sokol II). Med drugim se je sklenilo, da se preloži župni zlet, ki je bil prvotno določen v avgustu, na september, da se da društvom priliko najtemelji-tejše priprave za ta veliki nastop. Izvajale se bodo za članstvo na zletu predpisane proste vaje za II. zlet v Beogradu z izbranimi telovadci, za skupni nastop pa bo župni T. O. priredil povprečni izvežbanosti primerne proste vaje, ki bodo v kratkem razposlane društvom. župni prosvetni odbor razglaša: V zmislu okrožnice saveznega P. O. v »Sokolskem Glasniku« št. 11, naj proslave V6a župna društva 10-letnico ustanovitve JSS na primeren svečan način na Vidovdan ali na sledečo nedeljo. V ta namen naj organizirajo slavnostni zbor članstva in naraščaja, kjer naj br. starosta in društveni prosvetar pojasnita veliki pomen dneva, ko se je poprej plemensko Sokolstvo zidružilo v skupno organizacijo in ustanovilo Jugoslovenski sokolski savez. O proslavi pošljite župi krat-poročila. — P, 0, Današnji nogometni turnir za JNS Kakor vsako leto se vrši tudi letos na današnji dan nogometni turnir v korist JNS. Ker nastopijo na tem turnirju trije najboljši klubi I. razreda in Slovan s svo» jimi prvimi moštvi, bo to nekaka revija naših najboljših nogometašev, zaradi če« sar bo občinstvo gotovo polnoštevilno po« setilo to prireditev. Favorita sta tudi topot Ilirija in Primorje, ki se bosta najbrže srečala v finalu in bomo v tem imeli pono» vitev znanih prvenstvenih tekem med obe« ma kluboma. Tekme se vršijo v naslednjem redu: Ob 17. uri Ilirija • Slovan, ob 17.45 Primorje : Hermes, ob 18.30 finale med zmagovalcema prvih tekem. Tekme se vršijo na igrišču SK IKrije pri Gorenjskem kolodvoru, 2AK iz Subotice v Mariboru Danes nasitoipi pnvovmstoo moštvo is Subat;ce »Že<'®e®r>i6aTislki atletsJd kiliub« proti mariborskim Železničarjem. V prvenstva Subotice se )e ZAK pdasiraJ ne 3. mesito in J« zelo nevaren nasprotnik vsem vodečim klubom. S Sandom, prvakom subotiškega pod s aa-« za, h šgral prvenstveno tekmo i 1:1 neodločeno. V zelo ozkih stikih Je z madžarskimi proiesijonalnimi ln amaterskimi klubi, proti katerim Je dosegel vedno zelo dobre rezultate. Za tekmo vlada med obffinsrtvom taredno at-niimamje. Od športnega občinstva pa smo prepričani, da bo zrnato cemiti požrtvovalnost mariborskih Železničarjev ter posetliJo tekmo v prav vetlikem Številu. Te km« se igra n« igrišča Žele en Kar J* ter )e določen pričetek n« 17.45. Vodstvo tekme J« poverjeno jzboraemu sodniku g. dr. Planinšekn. Ob 16.30 se ter« predtekma med kurilnico in delavnico. Tudi to srečanje bo izredno žepnimi-vo, ker nastopi v obeh moštvih po več zelo starih odsluženih nogometašev. Zadnje srečanje obeh teamov }e končalo z zmago delavnice. Jubilejne svečanosti ISSK Maribora Velikopotezne prireditve mariborskega prvaka. — Veliki športni dogiodkl. — Trije dnevi v znamenju športa. Prvak Maribora ISSK Maribor, ki slavi v dneh 27., 28., 29. in 30. junija desetletni jubilej, je deloma zaključil priprave za čim dostojnejšo proslavo desetletnice svo« jega obstoja. Spored je v bistvu že dolo» čen in ga prinašamo v naslednjih odstav« kih. Kot najvažnejši dokument klubov« mo« Ci. njegovega zanosa, športnih kvalitet, dru« žabnih sposobnosti in njegovega narod« nostnega pomena bo brez dvoma jubilejna revija »Deset let ISSK Maribora,«: ki zajenM bo» gato snov iz sicer kratkega, toda plodnega [ delovanja in udejstvovanja mariborskega prvaka. Na 84. straneh formata velikih re» vij bo izšla bogato ilustrirana zgodovinska knjiga, ki bo brez dvoma najdostojnejše proslavila ime izdajatelja in založsnika. Na predvečer glavnih jubilejnih dni bo ISSK Maribor priredil na Dravi večer dravskih čolnarjev, nekako »beneško noč« s iluminacljo in godbo. Čolni bodo okrašeni z raznobarvni« mi lampijoni, nad hladno gladlino bodo br« neli zvoki strun kitar in tamburic, pesem bo odmevala od bregov, temo pa bodo raz« svetljevale rakete in žarometi. V petek dopoldne ne bo nikakih šport« nih prireditev, pač pa bo jubilant imel ob pol 12. v veliki kazinski dvorani tlavnostni občni zbor, katerega se bodo udeležili zastopniki in predstavniki oblasti, civilnih m vojaških, zastopniki sorodnih organizacij in klubov, predstavniki športnih instanc, savezov in podsavezov ter celokupno članstvo jubi« lan ta. Popoldne bodo pričele športne prireditve, katerih krona bo v kvalitativnem oziru gostovanje Floridsdorfer AC prvorazrednega dunajskega profesijonalne« ga moštva, ki se je odzvalo povabilu jubi« lanfa in bo ob 18. na igrišču v Ljudskem vrtu odigralo prijateljsko tekmo s kom« pletno prvo garnituro mariborskega prvaka. Brez dvoma je smatrati srečanje za naj« pomembnejši športni dogodek, kaT jih je doslej bilo v domači športni oblasti Predtekme bodo odigrale bazenske družine in nogometne rezerve, tako da bo vse aktivno članstvo proslavilo jubilej s sodelovanjem na tej ali oni pri« reditvi. Naslednjega dne, 29. junija se bo vršil zanimiv teniški mixed handicap turnir, originalna prireditev, kakršne doslej Se ni bilo v Mariboru. Sodelovalo bo članstvo SD Rapida in klubov iz sosednjih mest, tako da bo konkurenca dokaj močna in udeležba zelo velika. Zadnji dan jubilejnih proslav p« je »Maribor« posvetil posebnemu namenu, ta« ko da ga lahko imenujemo dan športne propagande Ob 9. predpoldne se bo vršila prav Inte« resantna prireditev, ki se bo z ozirom na veliko število prijav razvila v dogodek ve« likega stila. Svest si svojega inicijala v monogramu je jubilant L SSK Maribor or» ganiziral prvo regato na Dravi v lahkih sandolinah. Prijavljenih je nad trideset čolnov, v katerih bodo tekmovali gospodje posamič, gospodje v dvoje in me« šani pari. Start bo na Felberjevem otoku, cilj pa pod državnim mostom. Za prvo re» gato vlada med vsem prebivalstvom veliko zanimanje. Druga zanimivost bi posebnost propa« gandnega dne bo kombinirana štafeta s plavanjem čez Dravo. Start bo v L Ju d« skem vrtu ob 10. dopoldne. Proga bo vodi« Ia po Strossmayerjevi in Pristaniški ulici. Prva predaja bo pri »Benetkah« (700 m), plavanje čez Dravo in predaja na desnem bregu, nato predaja pred »Veliko kavar« no« (200 m). Glavni trg. Gosposka ulica (500 m). PTedaia na križišču Slovenske uli» ce in cilj na Trgu Svobode (200 m). Najznačilnejši in v propagandnem oziru najefektnejši pa bo brez dvoma Manifestacijski obhod mariborskih športnikov, pri katerem bodo sodelovali vsi klubi in sorodne organizacije*. Velike sjjortae de« monstracije so bodo udeležili Av+okhrb, Motoklub, planinci, gozdovniki, nogome« taši, lovci, smučarji, kolesarski klubi: Pe« run, Edelweiss, Poštela, Zvonček. Delavsko kolesarsko društvo In drugi in športni klu» bi Rapid, Železničar, Svoboda ter gosti »Ilirije«, Kasaško društvo, Streljačka dru« žina, skavti, predstavniki ostalih organiza« cij in prijatelji športa sploh. Pri obhodu bosta sodelovali dve godbi. Sprevod se bo ustavil na Glavnem trgu, kjer bo športnike nagovoril podžupan go« spod dr. Lipold r imenu mestne občine, ki je nad jubilejnimi prireditvami prevzela protektorat. S tem bo tudi zaključeno pro« pagandno predpoldne. Popoldne pa se bodo v Ljudskem vrtu nadaljevale nogometne In hazenske tek« me. Gostovalo bo moštvo SK Ilirije, nestor slovenskega nogometa ta športa sploh. Razen tega bodo nastopile tudi ha« ženske družine in nogometne mladine, ta« ko da v jubilejnih dneh ne bo manjkalo zanimivih m originalnih športnih priredi« tev. Desetletnica ISSK Maribora pa bo nov mejnik v mariborskem športu, ki ima v članstvu belo»črnih najdostonejše predstav« nike v vseh športnih panogah. Spored je tako obširen in tako pester, da zasluži vso pozornost celokupne javnosti, ki je pač za tako požrtvovalno delo ISSK Maribora dolžna, da z udeležbo na posameznih pri« reditvah izrazi priznanje ta ga podpre v trudu in prizadevanju za dosego idealnih stremljenj. Državno prvenstvo ▼ plavanju, skakanju in waterpolu Dne 9., 10. in 11. aTgusta ▼ Ljubljani. Naša največja športna prireditev bo letos brez dvoma plavalno državno prvenstvo v novem bazenu SK Ilirije. Ze zaradi dejstva, da se bodo v Ljubljani zbrali vsa najboljši plavači iz cele naše domovine, bo ta prireditev impozantna. Spominjam se naših prvih plavalnih tekem in primerjajoč jih s sedanjimi, prihajam do zaključka, da je bilo delo naših starih plavačev uspešno. Dočim se je takrat vodila borba med Štirim! ali petimi klubi, med kakimi 30 plavači in 7 plavalkami, bo nastopilo na letošnjem državnem prvenstvu okrog 400 naših najboljših plavačev in plavalk. Prejšnja leta Je bila prognoza glede prvaka lahka. Sedaj nI več tako. Naši pomorski klubi Jadran (Split), Viktorija (Sušak) ta Jug (Dubrovnik) predstavljajo močne in ravnopravne nasprotnike, ki prekašajo ostale tekmece. Jadran se pridno pripravlja in brez reklame tiho dela, da bi svoje pla-vače čim bolje pripravil na veliko borbo. Najbolje situirani klub na Primorju razpolaga z veliko gardo starih ta izkušenih plavačev in plavalk. Leta 1927. je prvič odnesel z lahkoto prvenstvo pred Jugom s kakimi 100 točkami, dočim je bil lani komaj »srečen zmagovalec« pred Jugom z naskokom dveh točk. Viktorija, bivši Šestletni prvak, Je 1927. leta na Sušaku, torej doma, vb« razočarala, lani pa se je v prvenstvu opasno približala svojim nasprotnikom. Ako bi bila nastopila kqmpletno, bi bila po mojem mnenju tudi zmagala. Njeni plavači in plavalke Imajo najlepši stil ta najboljšo rutino. Ako bodo letos kompletni, bodo zelo lahko zasedli v tabeli svoje bivše prvo mesto. SK Jug je od imenovanih treh klubov najmlajši. Kljub temu je osvojil državno prvenstvo v vaterpolu. Vzgojil je lepo število plavačev in plavalk, ki so lani resno ogrožali državnega prvaka. Na letošnjem prvenstvu 6e bo opazila velika izguba 17letne rekorderke Anke Marid, ki je umrla 30. aprila t 1. in ki se je uspešno ter z veliko požrtvovalnostjo borila za, njegove barve. Ti trije naši klubi se bodo brez dvoma ogorčeno in levje borili za prvo mesto. Tu ni mogoče postaviti prognoze, volja za zmago in elan bo pri vseh. Naj bo zmagovalec naš najmočnejši in najboljši klub, pa mu bomo vsi od srca čestitali. Huda borba bo tudi med klubi, čijih plavači trenirajo v sladki vodi. Četudi se bodo oni borili za četrto, peto, šesto itd. mesto državnega prvenstva, vendar bo njihova borba vroča in ne manj zanimiva od glavne borbe. Bobklub (Beograd), Ilirija in Primorje (Ljubljana), Karlovačko S. Udruženje in Olimpija (Karlovac), Somborsko 6portno udruženje in drugi so močni in vztrajni ri-vali. Ilirija je tukaj favoritka, ker bo nastopila doma in ker v disciplinah, v katerih je močna, nima tako resnih tekmecev. Treba je, da postavi čim večje število plavalk, skakalk in skakačev, pa se bo mogla upreti Bob - klubu, ki ima poleg plavačev tudi odlično vaterpolo moštvo, pa tudi Karlovča-nom, ki razpolagajo tudi t lepo ekipo dobrih plavačev. Jurija je vprašanje zase. Imamo dober kader sodnikov, iz katerega naj se izberejo oni, ki bodo kot gentlemani vodili to veliko borbo brez večjih napak. Od njihovega dela je odvisen mir in red med plavači, ki ee naravno razburjajo, če opazijo, da so, četudi nehote, prikrajšani v borbi za točke. Za vaterpolo nimamo kljub velikemu številu sposobnih niti enega energičnega sodnika, ki bi mogel v ostri borbi s svojo avtoriteto vplivati na Igrače in publiko. Da-siravno sem star sodnik, ne bi bil razžaljen, če bi najoetrejše tekme sodil kak zunanji sodnik. Od jurije je zelo odvisno, da bo letošnje plavalno prvenstvo na najvišjem športnem nivoju. Letos bomo imeli prvič na razpolago idealno plavališče, kar bo zelo pripomoglo k temu, da bo prvenstvo uspelo brez vsakega nedostatka. V aranžerja Ilirije gledajo klubi iz vseh krajev naše domovine s polnim zaupanjem. „ Pozivam celokupno meščanstvo Ljubljane, da moralno in materijelno podpre to tekmovanje in glavnega aranžerja SK Ilirijo, da bi ta mogla težko nalogo izvesti do kraja v splošno zadovoljstvo in na čast Ljubljane. Rudi Reš (Dubrovnik). Službene objave LNP (b sel opr. odb. 14. (. ta pod. odb. !§.«. 1»».) Uor. odbor le vaet na znanje zapisnike 18., 19. in 20. šefe M. o. v Maribor« in kooptaci-Jo z. F. We4zelbacha (SK Svoboda) v M. o. na mesto g. H. Kotoola. Upr. odbor Je kaznoval nasleiftije Mube: SK Svobodo, Maribor, na predlo« M. o. > strogim ukorom zaradi opetovanih prepoeniti nastopov k tekmam; v ponovnem primeru sledi denarna gfoba po S 52. k. p. — SK Jadran z 8kbo Din 100.— po obstoiefiem pdncipirelnem sfclapo. ker ni nastcipr'1 k prv. tetami proti >un. moStvu Pr-moria dne 26. m- ni. — Atletik SK po S 1. o. P-z dvaimesefino ze brano IgjranJa od 24. VI. do | 23. Vil. t L zaradi nastopa s nfMejificiianim« Napbogše, najtrdnejše, zato 13 najcenejše! i«ratoem» SuboSecSnJkom in Gobcem proti SK Železničar dne 9. t. m. Na prošnjo ŽSK Hermesa i dne 14. t. m. Je dovolil upi. odbor isr. Marink« Dav. nastop r jubilejnih prireditvah 28. dO 30. t. m. Služba za današmgi turnir v korist JNS: blagajna t. Kovač ta SK Ilirija, rediteljstvo i. Je-sdh ta po 3 reditelji klubov Primorje, Ilirija, Hermes in Stoivan (za celo prireditev!), bilje-terie postavi LNP; stransikd sodniki: za ob» prvi tekmi tz■ Breskvar ia Peče, za finale ga. Sfkalar in Matko; nastop službe ob 16.30. Posl. odbor nujno poziva klube, da nastopijo točno ob do Sojenem času: Ilirija : Slo 16.30 sestanek članov in članic plavalne sekcij« na plavalnem prostoru. Službujoči odbornik ni plavalnem prostoru do 30. t. m. g. .Mare Pavel, namestnik g. Kov al'C Oskar. — Načelnik. Za 2 minuti - 15.000 dolar j ev Podjetni ameriški snortnl nriredltel! Pyle je letos že drugič aranžiral tek preko ameriške celine, ki je privabil povsod, koder se ie vršil, velike množice gledalcev ln mu polnil žepe vso pot od Newvorka do Los Antrelesa. Pot ie šla letos v obratni smeri, od vzhoda proti zapadu in se ie tudi bolie obnesla. Letošnja »supermaratonskat konkurenca ie — kakor skorai v isti meri tudi lani — najbolj razočarala Italijane, ki so lahke dva meseca slavili svoiega bivšega roiaka Gavuzziia na vodstvu, dokler mu ni Finec Salo izmakni! v zadnji etaoi zmage izpred nosa. Za 2 minuti in 46 sekund, kar ie pri skupno doseženem času 525 : 57 : 20 res fatalno majhna razlika! Pri nagradah pa sta ubogi dve minuti oomenili razliko 15.000 dolariev in prav razumliivo ie. da se prizadeti — pritožujejo nad neverjetno smolo Tekači so startali 31. marca v Newyor-ku in prispeli 16. jun. v Los Angeles. torei 78 dni napornega teka na Progi 5927 km Slučaj je hotel, da le odločitev oadla ravno v zadnji etapi, pred katero ie imel ame-rikanizirani Italijan Gavuzzi še 9:56 boliš! čas. Mož si ie v zadniih etapah poškodoval mišice na nogah in tako ie prišlo nenadeia-no. da ie Finec Salo ušel handicaoiranemu Gavuzzi za dobri dve minuti. Na ciliu. ki je bil boodparo jav« nih oblasti, posebno države, napredne jav« nosti (nabiralne akcije), in na povečane vi* re društvenega proračuna. Prvemu delu te« ga finančnega načrta ni mogoče mnogo oporekati: če je bil dovolj solidno izgrajen v podrobnostih, je bila možnost dana v teku desetih, petnajstih let odplačati dolg 2 milijonov, nadaljevati pa graditev z na« branimi darovi in drugimi izrednimi do hodki. V pričakovanju, cfa bo celokupna slovenska in ostala jugoslovenska javnost in oblast vedela ceniti dom na Taboru in ga privzela med svoje splošno narodne za« deve, se je nadaljevalo tudi z drugim de* lom gradbenega načrta brez večjih, v na« pre i za jamčenih sredstev. Spomladi 1. 1927. je Društvo za zgradbo doma Sokolu I. še v podrobnostih dovršilo stavbo in notranjo opremo, nakar je v junijskih slavnostnih dneh predalo dom društvu Sokol I. Kakor je iz opisanega razvidno, »o te* meljili finančni programi Tabora vse pre« več na abstraktnih dejstvih, ki bi morda ne razočarali v dobi navidezne konjunkture, inflacije, velikih izprememb v privatnem gospodarstvu ali v dobah velikih narodnih p< kretov: čim večja pa je postajala cena denariu in konsolidacija razmer, tem težja je postajala rešitev. Glavno opTavičbo za tak finančni načrt nahajamo v tem, d!a je rojen v onih časih, in morda edina njegova napaka leži v predpostavki, da bodo taki časi trajali še celo vrsto let. Sanacijska akcija Tabora pričenja jeseni leta 1927. Mnogi odlični bratje, ki so od prvih počet kov ali kasne« je sodelovali pri zgradbi, so ostali temu težavnemu delu zvesti do konca. Iz telovad« niče so se v najbolj kritičnem času regruti* rale še one nove sile, ki so bile za sanacij« sko delo potrebne. Ustanovil se je poseben društveni gospodarski odsek, ki mu Je bi« k najvažnejša naloga poizkusiti izvedbo Ko so se končno vedno bolj kazala zna« menja suhe zemlje, smo začeli tudi iz izpla« čili. Sedaj smo morali vzdržati do konca, da si ne nakopljemo očitkov žrtev za ne* rešljivo stvar. Za cilj smo si postavili znižanje celokupnih obveznosti Tabora od 5,441.000 Din na okroglo vsoto 2 mili« jonov, ne vpoštevaje pri tem češko poso* jilo. Ta 2 milijona, ki bi jih po končani sanaciji društvo dolgovalo Mestni hranil« niči ljubljanski, naj se izplačata v teku pri« hodnjih desetih let z enakimi anuitetami, ki odgovarjajo določeni obrestni meri in 4 odst. amortizaciji, v višini 220.000 Din. Te anuitete zmore društvo iz lastnih sred« stev, kakor to kažejo njegovi proračuni zadnjih let. Po desetih letih pride na vTsto češko brezobrestno posojilo, katerega amor« tizacija pa bo znašala na leto komaj 120 tisoč dinarjev. Do konca tekočega leta se morajo torej poplačati vsi upniki, istotako zapadle ob' resti Mestni hranilnici in končno kriti ne* obhodno potrebni režijski stroški. Obliga» cijski nivo 2,000.000 Din je naš cilj, je pa tudi naša rešitev. Poglejmo v podrobnem, koliko smo se do danes približali temu ci« lju in ali smo bili opravičeni sedaj že na« pisati na čelo tega članka: Dom Sokola I. na Taboru je izven nevarnosti. Izvedba sanacije Sanacijska akcija sestoji iz naslednjih važnih delov: 1. Mestna hranilnica ljubljanska je s svojim na prvem mestu knjiženim po* sojilom v višini 3,281.920 Din 31. marca 1929 glavni upnik Tabora. Društvu je po« magala v najtežjih časih, v prvi vrsti z raz« meroma nizko obrestno mero, z znižanjem amortizacijske kvote za 4 leta na i odst., s tem, da je izpremenila en del zgorajšnjega dolga, in sicer 281.920 Din v brezobrestno in v desetih enakih, zaporednih letnih obro« kih plačljivo posojilo, in končno z večkrat« nim potrpljenjem pri nepravočasnem nla« Cilu anuitet. Za tretji milijon ima Mestna poleg vknjižbe na prvem mestu še osebna jamstva, ki varujejo njeno terjatev dovolj močno. Ta tretji milijon bo v tekočem me* secu odplačan s češkim, po večini še ne» porabljenim posojilom. Ostalo bo torej pri tem zavodu še 2,000.000 Din dolga za pri* hodnja leta, kar bo predstavljalo poleg če* škega posojila edino obremenitev Tabora. 2. Omenil sem že, da nam je dalo po« trebno vero v možnost sanacije posojilo Češke Obce Sokolske v Pragi. Ta pomoč predstavlja hrbtenico naše akcije; nepre« cenljiva je v moralnem, neobhodno potreb« na je bila v finančnem oziru. Nabrani da« rovani in posojeni zneski so dosegli veli* ko, za češko«slovensko bratstvo značajno vsoto 790 000 čeških kron, kar odgovarja okroglo 1,340.000 Din. S temi vsotami so se deloma krili manjši upniki, največji del pa je pridržan za odplačilo Mestni hranil« niči ljubljanski. Posojilo je dano pod po« goji, ki v finančnem svetu niso znani: 10 let se posojilo niti ne vrača, niti ne obre* stuje. Po tem roku se mora posojilo vrniti v 10 enakih letnih obrokih, tudi za ta čas se ne računajo nikake obresti. 3. Poravnava z upniki predstavlja naj« manj zaželjeno, pa vendar potrebno po« glavje v naši akciji. Potrebno je poudariti na tem mestu, da so upniki z razumeva« njem motrili težko situacijo, v katero je dom zabredel. Veliko večino so pri tem vodili oziri na splošno koristno ustanovo, za kar jim gre posebna čast. Pa tudi v ma« terijalnem oziru je tako bolje kakor riski« rati v konkurznem postopanju vseh 100 od« stotkov terjatev, ki so dosegle ob početku sanacije 1. I. 1928. 2.333.200.16 Din. Porav« nava se je izvršila individualno, vendar na povprečni bazi 60 odst. in je prinesla v pri« log sanaciji 966.964 Din. Neporavnani del se je odplačeval upnikom deloma z enkrat« nimi večjimi iznosi, deloma v enakih me« sečnih obrokih, ki so prejšnje leto prese« gali mesečnih 50.000 Din, letos pa so re« ducirani že na 20.000 Din na mesec. Vsega skupaj dolgujemo upnikom še okrog 150 tisoč Din. LTpniki se izplačujejo letos iz prebitka društvenega proračuna in iz na« biralne akcije, dočim ima društvo v teko« čem letu skrbeti za pravočasno odplačilo anuitete Mestni hranilnici ljubljanski. 4. Družba za upravo Tabora d. z. o. z. v Ljubljani. Da ostanejo novi viri za sana« cijo izven območja upnikov in se sanacija lahko izvede nemoteno s katere koli tretje strani, smo ustanovili družbo z omejeno zavezo po trgovskem zakonu, neodvisen ju« ridičerf subjekt, ki je v svojih pravilih ta« kole zabeležil svoj namen in obratni pred« met: Ptevzem uprave in vzdrževanje sokol« skih in prosvetnih domov, zlasti Sokolske« ga doma na Taboru v Liubljani. skle-nanje tozadevn;h pogodb, zgradba sokolskih in prosvetnih domov. V to svrho sme druž« ba pridobivati nepremičnine. Osnovna glav« niča družbe maša 200.000 Din. Na leto« šniem občnem zboru se je zaključilo 100 oefet. nadoplačilo. Glavnica je razdeljena na 23 deležnikov, ki so sami zaslužni člani društva in Saveza. Predpisi o načinu gla« sovanja izključujejo možnost pre^asova« nja i po številu deležnikov i po stevibi r>re« vzetih deležev. Družba za upravo Tabora ie pogodila vso svojo glavnico društvu So« kol I. Isto bo storila z nadoplačili, ki se Kodo v tekočem Wu porabila za anuitete Mestni hranilnici. Družba bo torej stavila društvu v svrho sanacije po voo^evanju še nabranih zneskov okroglo 500.000 D;n na razpolago. Njeni poslovodje 30 vodili v imenu Društva za zgradbo in v Imenu So« kola vso poravnalno akciio z upniki, poga« janja z iamstveniki in druge va?ne<še za« deve. Odločilen vpliv ie imela Družba na sam modus sanacije. S tem svoiim delom nadomestuje novo organizacija Društvo za zgradbo, ki je na letošnjem občnem zboTU sklenilo, da se razide in preda svoje agende stabilnejšemu in bolj neodvisnemu faktorin v obliki družbe no trgovskem zakonu. K tej za sanacijo Tabora važni ustanovi pri. stavljam, da se njen namen ne izčrpa v Ta« boru, ampak da je že po svoiih pravilih določena za nai centralni finančni zavod, ki nai pomaga v težkočah z nasveti in raz« položljivimi denarnimi sredstvi sokolskim domovom Jugoslavije. 5. Prispevek Jv.šoslovenskega Sokolskega Saveza: Na nredlog žuoe Ljubljana je 9. glavna skupščina JSS v Kragujevcu 1. 1928. sklenila pomagati Taboru s prispevkom 200000 Din. ki nai se likvidira v petih ena« kih obrokih. Glede načina izplačila oziro« ma obračunanja prvega obroka zapadlega v letu 192S. smo s Sdvezom trenotno še v razgovorih. Razven tega je Savez še pod« pri našo nabiralno akcijo po ostalih župah s tem. da jo je dovolil in priporočil. A /^Ir-ncbff in Jrurto na^trifn" "Mio »n ▼ teku zadnjih dveh Jet dosegle višino 240 tisoč Din. Ker temeljijo deloma na obroč« nem mesečnem odplačevanju, je do danes od te vsote dejansko vplačanih in porab« Ijenih 170.000 Din, ostanek 70.000 pa bo slu* žil po dospetku v kritje upnikov. 7. Ce prelistamo knjigovodstvo Tabora, vidimo, da kažejo zadnja leta sledeče pre* sežke dohodkov nad izdatki (ne vpoštevaje obresti Mestni hranilnici ljubljanski): 1926 . . . 305.000 1927 . . . 221.000 1928 . . . 253.000 Proračun za leto 1929., zgrajen na fzku* Injah zadnjih let, predvideva, no vpoSteva* st vse skupaj 470.000 Din. Kritje j« iker višje, kakor pa dolg, vendar opreznost za* hteva, da predvidenih dohodkov nikoli na jemljemo z isto gotovostjo v račun kakor obstoječe dolgove. Po izplačilu Mestne hra* nilnice začnemo z izplačilom češkega poso* jila z anuiteto 120.000 Din, katere bo zrno* gel društveni obračun po desetih letih tudi za primer izpremenjenih valutarnih in dru* gih prilik. Češko posojilo, vknjiženo na Ta* bor na drugem mestu, je zavarovano še z jamstvenimi izjavami nekaterih imovitejših bratov, tako da lahko smatramo naložbo za popolnoma varno. Sanacijska akcija se bliža svojemu koncu Dekoracija notaanje dvorane je obresti Mestni hranilnici, čisti presežek v višini 228.000 Din. Ta številka ima stvar* no podlago. Vsi dohodki so proračunani na 327.000 Din. Sestavljajo jih: Društveni viri 61.000, zbirke 20.000, prireditve 81.000, ko« pališče 80.000, donos stavbe 105.000, neprecfr vidni dohodki 25.000. Važnejši izdatki »o: Organizacijski prispevki 23.000, upravni stroški 107.000. vzdrževanje in popravila stavbe in telovadišča 31.000. Pri uspešnem in agilnem delu društva lahko z gotovost« jo računamo, da bo ta presežek ostal vsaj na isti višini še prihodnjih 10 let, tako da se bo ž njim odplačeval dolg Mestne hra« nilnice ljubljanske. Rekapitulacija Vsa naša akcija temelji torej na stvar« nosti in ne na fiktivnosti. Potrebno je, da jo rekapituliramo v pregledni sliki: Posojilo pri Mestni hranilnici znižamo s češkim posojilom na 2,000 000 Din. ki naj se obrestujejo in amortizirajo v prihodnjih 10 letih iz društvenega dobička. Drugi up« niki, ki terjajo še 150.000 Din, in letošnja anuiteta Mestni hranilnici v višini 240.000 Din, skupaj 390.000 Din, dobe svoje kritje v doplačilu Družbe za upravo Tabora (200 tisoč Drn), v prispevku JSS (200.000 Din) in v nabiralni akciji (70.000 Din), kar zne« 7 in pol milijonsko premoženj« ostane »o* kolska last. Prispevki revnih in bogatih, trud mnogih odborov, prizadevanja m po« žrtvovanje Številnih sokolskih delavceT ostanejo ohranjeni sokolski ideji Velike sokolske naloge Dolžnost je torej sokolskega društva n« Taboru, da ni samo po zunanjem obsegu članstva in blesku svojega doma na prvem mestu med jugoslovenskimi sokolskimi društvi, ampak da postane tudi po svojem delu posebno na polju telesne kulture na« še novo središče. Sokol I. na Taboru v te* lovadnem, Zveza kulturnih društev ▼ pro« svetnem in Družba za upravo Tabora in J drugih sokolskih domov v finančnem oziru • naj izvršujejo in izpopolnjujejo vse ono ve* liko delo, ki je na sokolskem programu. Te stare in nove namere pa se dajo izvršiti, če najdemo še nadalje denarno podporo pri vseh, ki cenijo Tabor in njegovo delo. Tabor je sicer izven nevarnosti, vendar mi hočemo več, veliko več kakor samo nje* govo sanacijo. Obenem z zahvalo za dose* danjo pomoč prosimo nadaljnje naklonje* nosti vse naše številne prijatelje in vabi* mo v našo sredo vse one, ki bi hoteli p>o» magati k novim uspehom sokolskega dela. Evgen Lovšin. Kmetijski vestnik Vprašanje signiranja hmelja Zadnji dve leti se Je mnogo razpravljalo o potrebi in koristi obveznega signiranja Nasprotniki dosedaj niso navedli stvarnih razlogov proti obveznemu signiranju in Je zato prav, da smo čuli izvajania g. Robleka na hmeljarski skupščini v Žalcu proti ob« veznemu signiranju. Trditvi nasprotnikov, da ne more nfnče prisiliti kupca, da uvažuje našo plombo izven državnih mej, in da mu Je na prosto dano, da uniči signum, prebaše in pomeša hmelj ter ga proda pod drugim imenom, ne morem oporekati. Drugo pa je vprašanje, komu je namenjena znamka, ker mislim, da je baš v tem pogreška, da se smatra kupec kot končno odločujoči činitelj. Poglejmo, kako so se uvedle znamke za drugo trgovinsko blago! Dokler ni imelo n. pr. milo nikake vtisnjene znamke, niti posebnega ovoja, se je prodajalo enostavno riavo, belo ali sivo milo. Ko pa so se pojavile znamke, je vsak vedel, da dobi pod to znamko vedno enako blago. Zato danes nihče ne zahteva enostavno kos mila. temveč pristavi vedno znamko. Seveda tTgovec lahko izbriše znamko in odstrani ovoj, vendar pa tega ne bo storil, ker ve, da s tem le škoduje sebi. Dobre znamke ne sme vtisniti slabemu blagu, blago brez znamke pa se smatra vedno za slabše. Kakor nima pri milu trgovec odločevati o usodi zavoja in znamke, temveč ie to izključna zadeva proizvajalca, prav tako nima hmeljska trgovina te pravice, ker signiranje je zato tu, da ščiti proizvodnika in porabnika. Znamka Je najboljše reklamno sredstvo za proizvajalca in je povsem naravno, da so vse znamke trgovinskega b!a-<-.„ ker le na ta način more Sokolske množice ob otvoritvi Tabora zabranftl zloraba. Neobvezno signiranje, k! ga nasprotniki ne le dopuščajo. temve5 naravnost priporočajo kot reklamo za naš hmelj, le slaba reklama, ker dopušča, da se prodaja n. pr. poleg dobrega signiranega savinjskega hmelja tudi lahko za savinjskega nmelj, ki je zrase! bogve kje. Da se preprečijo take sicer dovoljene zlorabe, ki škodujejo ugledu signiranega blaga, je bilo tudi glavno vodilo, da uvajajo naši tovari-ši-hmeljarji v inozemstvu obvezno znamko. Resnica je, da krijejo naši pivovarnarji komaj četrtino svoje potrebe z našim hmeljem, vendar pa je prav čudna trditev, da bi se naj zaradi naših pivovarnarjev uvedlo obvezno signiranje. Saj tega ni nihče nikoli želel in tudi na Češkem ni treba doma uporabljenega hmelja signirati. Povsem pravilno navaja g. Roblek, da porabi Nemčija ves svoj hmeljskj pridelek doma ln ga še ogromne množine uvaža, zraven pa trdi, da nemški zakonski načrt zahteva obveznost signiranja le za doma uporabljeni hmelj, dočim pa za oni nemški amelj, ki s« iz Nemčije izvozi, ne zahteva obveznega signiranja, ker se v Nemčiji pač dobro zavedajo, da je obvezno signiranje za izvozni hmelj brez pomena. Če bi bilo tudi res, df Nemčija predvideva obveznost signiranja ' za doma uporabljeni hmelj — česar jaz nisem našel v načrtu — se ne čudim, kako se morejo Nemci, ki porabijo ves hmeljski pridelek doma, zavedati, da je obvezno signiranje hmelja za izvoženi hmeli brez pomena, če ga sploh ne izvažajo, tetnvefl uvažajo. Če stane sedanje neobvezno signiranje ▼ žalski ameljarni, ki opravlja to zgolj proti plačilu stroškov 10 Din, ne moreni uvideti, zakaj bl stalo isto delo v javni oznameno-vainlcl tri do štirikrat več, saj vendar n« bi bila ta oznamenovalnica trgovsko podjetje, ki gleda na čim večji doibček. Višina slgnirne pristojbine bi bila gotovo uradno določena. Obremenitev producenta znaša celo pri nizki ceni 25 Din za kg komaj en odstotek izkupička. Če premislimo, koliko žrtvujejo razna trgovska podjetja za reklamo, Je signliše najcenejša reklama. Ce prenaša hmeljar že leta desetkrat višje provlzijske stroške raznih prekupcev, bo še to prenesel. Dovolj znan ie naš hmelj na svetovnih tržiščih, kjer notira pod lastnim Imenom S pravnega stališča Je prav zanimivo Izvajanje g. Robleka, da nam obvezno signiranje nudi le možnost, ne pa obveznost zaščite, ker je znano, da celo kazenski zakonik ne nudi nikake obveznosti zaščite pred tatvino, temveč di okradenemu le možnost ovadbe. Kakor je okradenemu dano na prosto vollo, da ovadi tatu, tako bo tudi pl-vovarnar lahko ščitil svoie pravo, če bo hotel. O tem pa ne dvomim, ker so prav pl-vovarnarJI kot nporabnikl hmelja prvi po-bomikl za obvezno signiranje. Čudim se le, da celo nekateri vodflnJ hmeljarji ne vidijo, da so vsi dosedanji razloči proti obveznemu signiraniu neutemeljeni. Dolžnost voditeljev našega hmeljarstva Je, da skrbe v slabih letih za izdatno reklamo, da lahko v dobrih letih zavzamemo t našo znamko primerno mesto pri pivovar« Barjih T Inozemstvo. — Jk. iPoslužujte se udobnih najmodernejših avtobusov Austro- &iat, avtoprometa ZuieG AVTOPROGA LJUBLJANA — SV. KRIŽ. Postajališče Krekov trg, vozi po Poljanski cesti preko Sv. Petra mostu, Sv. Petra — Ahacljevi — Kette-M učno v i cesti — pokopališče Sv. Križ. Postajališča po potrebi na željo potnikov. — AVTOPROGA LJUBLJANA — VEVČE. Postajališče Marijin trg. Oba avtobusa odhajata od postajališč Krekov trg odnosno Marijin trg počenši od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, od postajališč Sv Križ odinosno Vevče pa počenši od 7.30 do 19.30 zvečer in to vsako uro. — Ob. sobotah, nedeljah in praznikih pa vozita avtobusa po potrebi tudi še od postajališč Krekov trg odinosno Marijin trg ob 19. uri, od postajališč Sv. Križ odnosno Vevče ob 19.30. — Po naročilu in potrebi se vozni čas zadnjih odhodov podaljša /A MARENBERG 19. t. m. S« " ' osnovna šola izlet v Maribor. Pn tel jmUu* tolska mladina ob desetletnica sto venske*. ob-mesnega šolstva obiskala grob ustvanteloa s<> venskega obmejnega šolstva blagop<*«««» Verstovšeka ter položila na njegov ^ venec tz cvetlic svojega kraja z napisom: »Očetu so-venslkega obmejnega šolstva - hvaležna mladina marenberške šole.. Šolski upravitelj ie ob-ra z<*il mlad m' sodeiodarja pri Muhu. Kozolec je pogorel do ta!, škoda je izdatna, zavarovalnina pa le majhna. v Šolstvo Vpisovanje v prvi razred deške vadnice na moškem učiteljišču v Ljubljani bo v četrtek -27. t. m. od 8. do 10. ure. Vpisovanje na Drž. dvorazredni trgovski loli v Ljubljani se bo vršilo 2. in 3. septembra. Učenci in učenke, ki žele vstopiit v I. letnik, morajo pri vpisovanju predložiti {>rošnjo za sprejem (kolek 5 Din) in ji pri-ožiti rojstni list in šolsko izpričevalo o dovršenem IV. razredu srednje šole ali o končnem izpitu meščanske šole. Na Državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4 1 se vrši vpisovanje gojenk in hospitantk od 25. in 26. junija 19-29, vselej od 8. do 12. in od 14. do 17. Na zavodu se poučujejo Bledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, toledo, fite. biserna dela in konfekcijoniranje. S prih. folskim letom se uvede tkanje gobelinov. Pedne gojenke se sprejmejo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informacije na zavodu. Osnovna šola v Mostah priredi razstayo risb, ročnih del in pismenih izdelkov danes, v nedeljo od 8. do 12. in od 14. do 18 v šolski telovadnici. Vabimo učitelistvo okoliških šol ter prijatelje šolske mladine. Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju razglaša: Vpisovanje učencev v I. letnik se vrši dne 1. in 2. julija od 8. do 12. in od 14. do 16. v ravnateljski pisarni zavoda. Sprejemni pogoji so: dovršena najmanj 5-razredna ljudska šola, starost 14 let Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izka-rati z zadnjim šol. izpričevalom, odpustni-eo ljudske šole, rojstnim listom in domov-nico. Vsak učenec mora plačati 20 Din takse v fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse bodo oproščeni učenci, ki bodo predložili ubožni list. Vpisnine in šolnine jm. Pouk traja 4 leta. Za praktični pouk dobijo učenci ves materijal in orodje brezplačno od zavoda, za teoretični pouk i. s. knjige, zvezke itd. pa morajo prinesti seboj. Vsa nadaljna podrobna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda. Na državni dekliški šoli v Celju se vrši vpisovanje dne 30. t. m. od 8. do 12. Učenke, ki so dovršile 4. ali 5. razred osnovne šole, morejo vstopiti v 1. razred meščanske šole. Pri vpisovanju plača vsaka učenka 20 Din za zdravstveni fond, če pa hoče biti tega oproščena, mora predložiti jx>trdilo davčne oblasti, da starši ne plačujejo 30 Din direktnega davka. Vpisovanje v I. letnik na držav, moškem učiteljišču r Mariboru. Na držav, moškem nčiteljišču v Mariboru bo vpisovanje v I. letnik za šol. leto 1929./30. v ponedeljek 1. Julija od 8. do 10. ure dopoldne. Vpisovalo se bo samo odlične, prav dobre in dobre absolvente meščanskih šol, ki imajo dober posluh, so popolnoma zdravi ter imajo v slovenščini, zemljepisu, zgodovini, računstvu, Bziki in kemiji vsaj red >dobro«. Vpisova- lo se bo tedaj tudi dobre absolvente nižje gimnazije in realke. V slučaju, da s temi ne bo doseženo število 40, se bo sprejemalo v začetku šol. leta 1929./30. 2. septembra tudi nekaj takih zdravih z dobrim jx>sluhom absolventov meščanskih šol, ki imajo iz tega ali onega izmed zgoraj navedenih predmetov red zadostno. Ti seveda morajo delati sprejemni izpiti. Sprejemni izpiti bodo jk> potrebi samo 2. septembra od 10. ure dalje. Vse drugo je razvidno na črni deski na drž. moškem učiteljišču. — Ravnateljstva meščanskih šol naj blagovolijo na to učence opozoriti pri završnem izpitu za meščanske šole, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in stroškov. Na meščanski šoli v Ljutomeru bo vpisovanje za 1. razred v nedeljo 30- t. m. ob pol 9. uri. Sprejemajo se učenci (ke), ki so dovršili 4. razred, oz. oddelek osnovne šole. Učenci (ke) naj pridejo v spremstvu staršev oz. skrbnikov ter naj predlože zadaje izpričevalo in krstni list. Istega dne ob pol 10. je vpisovanje za ostale razrede na podlagi izpričevala. Vpisovanje na meščanski Soli v Ptuju. Vpisovanje učencev v 1. razred bo dne 29., 30. junija in 1. julija v 2. razredu meščanske šole. Sprejemajo 6e učinci (ke), ki so z dobrim uspehom dovršili 4 razrede osnovne šole. Učenci (ke) naj se prijavijo v spremstvu starišev in naj prinesejo seboj'krstni list, domovinski list in izkaz o šolskem napredku osnovne šole. Na državni taksi je plačati 20 Din in vpisnine 10 Din. Od plačevanja državne takse so ojjroščeni samo oni, ki se izkažejo z ubožnim listom, overovljenim po občinskem uradu in davčni upravi. Vpisnino 10 Din pa mora vsak plačati brez izjeme. Glede takse je isto. Kaj je treba vedeti za pravilno negovanje ust in zob? Usta so vrata v telo in je najvažnejše, da so ta vrata vedno čista. Od čistih ust in zdravih zob je najbolj odvisna prebava, dihanje Ln tudi dober govor. Osnovni pogoji dobrega občutka in razpoloženja so zdrava usta. Lepi zobje so tudi dobro priporočilo za poslovno in družabno življenje. Dobro prežvekana hrana je že napol prebavljena. Slabi zobje hrani niso kos. Kako postanejo zobje slabi? Po vsaki jedi ostanejo med zobmi ostanki od večj'h do najmanjših. Ce jih ne odstranimo, gnijejo in delajo se kisline, ki razjedajo zobno kost. Na zobeh se zbirajo bakterije, ki polagoma uničujejo zobe in slabo vplivajo na ves organizem. Najbolj razširjena zobna bolezen je gnitje (karies). Na tej bolezni trpi do 90 odst. otrok. Znak te bolezni so votli zobje, k: strahovito bolijo. Iz teh razlogov je za modernega, kulturnega človeka higi-jensko negovanje ust in zob življenska potreba. Zobe treba čistiti po možnosti po vsaki jedi, brezpogojno pa zjutraj in zvečer. Enostavno mehanično pranje zob s praškom ali pasto ne zadostuje, ker vsa ta sredstva delujejo samo na zunaj in površno. Da bi usta in zobje postali popolnoma čisti, se mora brezpogojno uporabljati tvarina, ki pride v najbolj skrita mesta in dela ust, kamor ne pride prašek ali kaka pasta. Baš v najbolj skritih mestih se nahajajo ostanki jedil, ki tvorijo nevarne bakterije in gnilobo. Sredstvo mora vse desinficirati, biti mora torej antiseptično, pri tem pa neškodljivo za zobe in sluznice. Imeti mora tudi dober okus in prijeten duh, da ustom odvzame neprijeten zadah, ostavlja pa prijeten občutek osvežitve. Doslej je znano kot najboljše sredstvo za usta in zobe »Odol«. To sredstvo je dobro sestavljeno, vpliva dobro na sluznice, ima prijeten in svež duh in je tako v resnici najboljše sredstvo za nego ust in zob. S tako vodo se usta takoj očistijo in desinficirajo. Voda, kateri se pomeša malo »Odola*, mora biti mlačna. Pred in po čiščenju zob je dobro izprati usta z Odolom. Krtača za zobe naj bo dobra in praktična, to je prilagoditi se mora ustni anatomiji. Take so n. pr. Odolove krtače za zobe. Zobe je treba čistiti ne samo spredaj, temveč tudi od strani, od zadaj in po vrhu. Pazljiva nega ust in zob nam nudi popolno varstvo pred vsako boleznijo zob in ust. Bolezen prihaja tudi od premale odpornosti in slabih zob. Zaradi tega je treba tudi, če zobje ne bo- lijo, iti najmanj dvakrat na leto k zobnemu zdravniku na pregled. 121 Zakaj je izginil inženjer Schrockenfux Proti koncu meseca maja je izginil na lovski turi tehnični vodja tovarne za kose v Rossleitnu pri VVindisch-Garstnu na Avstrijskem inž. Schro-ckenfux. Ker so našli njegovo obleko ob Gleinkerskem jezeru, so domnevali, da je pri kopanju utonil, toda njegovega trupla niso našli. Iz Nemčije so naročili celo dva potapljača, da bi ga poiskala, a zaman. Zadeva je vzbujala seveda precej senzacije. Kakor pa sedaj poročajo, je postala še bolj senza-cijonalna. Hamburška policija je javila policijski oblasti v Linzu, da je Schro-ckenfuxa izsledila — živega v Hamburgu. Mož je bil zavarovan za 10.000 dolarjev in je menil, da se mu bo s to komedijo posrečilo priti do zavarovalnine. Namesto tega bo prišel le v ječo. Lepota v 20 minutah Amerika ima svojega »kralja lepotne industrije«, ki se rad pobaha, da izdela vsako leto 2 milijona lepih obrazov. To je Phil Glemby, majhen, neznaten možiček, ki se je vselil pred kakšnimi 25 leti v Združene države in tam spoznal, da lahko zaslužiš milijone s pridelovanjem lepote. Američanke vseh stanov in slojev so njegove klijfentinje, po vseh velikih mestih ima svoje lepotne salone, v katerih popravljajo nepopolno naravo po njegovi metodi in z njegovimi izumi. Glemby posluje prav tako hitro kakor temeljito. Nekemu poročevalcu, ki ga je hotel intervjuvati o njegovih skrivnostih, je odgovoril nestrpno: »Prive-dite mi rajši grdo dekle. V 20 minutah napravim iz nje lepotico. Ce ima raz-kuštrane in gladke lase, jih vzvalovim; če ima majhne oči, jih napravim velike; če ji ušesa štrlijo od glave, jih popravim. a največja usta napravim majhna in sladka. Govoričenje o dolgotrajnih operacijah je neumost. Treba je samo visoke tehnike in strokovnjaških moči. Svojim nameščencem plačujem do 200 dolarjev tedensko, zato pa morajo nekaj znati. Vse ženske, stare ali mlade, prihajajo nesrečne k meni in odhajajo srečne. Samo da se pogledajo v zrcalo, pa lahko ugotovijo, da niso potrosile svojega denana zastonj.« Ranjena srčna mišica je ozdravljiva Z Dunaja poročajo, da je bilo v zadnjem času izvršenih dvanajst ope« racij takih bolnikov, ki So jih izročili Hocheneggovi kliniki, ker so imeli ranjeno srce. Osem pacijentov je do« bro prestalo operacijo in je že zapu« stilo kliniko. Zadnja operacija te vr» ste je bila izvršena nedavno na bolni» ku, ki je imel 1 cm dolgo rano in se je prav dobro obnesla. Strupeni sladoled V Alloni pri Hamburgu so se pojavili pri kakšnih 50 osebah znaki zastruplje-nja. Kakor je dognala preiskava, so se zastrupile s sladoledom, ki so si ga kupile pri nekem prodajalcu z vozičkom. Med njimi je bilo 27 deklet, ki so delale v isti tovarni papirja. Ker so iskali zastrupljeni pravočasno zdravniške pomoči, so jih rešili hujšega. Le 4 osebe so oddali v bolnišnico. Najpopolnejši Stoewer Šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to 'zrednosl pr tvrdki Lud. Baraga, Ljubljane Selenburgova ulica 6 I. ■rezolatsii jouk li-letni qaranci|i Telefon št. 980. a Prihranek Prihranek C* Os Prihranek NAJCENEJŠE pri nakupu in u obratu CITROEN C 4 Im C 6 posedujeta v največji meri temeljno lastnost, ki je značilna za evropske vozove: On je varčen. CITROEN porabi zelo malo goriva in olja, ker doseza njegov motor najvišji efekt pri najmanjšem zgorenju. Porabi zelo malo obročja, ker je zelo lahek in ker je teža enakomerno razdeljena na vsako os. Zahteva zelo malo nadomestnih delov, ker je njegova kvaliteta izredno dobra in nerazrušna. Generalno zastopstvo Citroen voz DJOKIČ I VUCO, ObHIČev Venac 6, Tel. 24—73. ZASTUPSTVA: Zagreb: Girand Oarage, Liipoa nI. 22. Sarajevo: »Drina«, Strne Milutimoviča ul. 2. Novlsad: »Volan« Automo-bilska Radnja, Kralja Aleksandra 7. Subotica: Lajčo Kain, Zastopništvo Citroen, Gradka Kuea. Veliki Bečkerek: Anton Bence i Sin. Osijek: »Auto-stroJ« Automobilska Radnja. Požarevac: Brata Pand uro vič. Knjaževac: Ant a S. Atanaskovnč. Kruševac: Živojin A. Simič, Knez Mihajlova ul. 36. Niš: Dušan M. Krstič, Automobilsika Radnja, Obrenovičeva 51. Leskovac: Vranknč i drug, Zastopništvo Citroen, Kra,tja Petra 81. BUelflna: Drag. Djuikanovič I Sin. Dubrovnik: Dubrovačka trgovadka banka. Ce- tlnle: Brada Kovačevič. Bitolj: Brača Zurič i Drag. Stojadinovič. Ugijenik Peklenica, Čakovec odda tedensko še nekaj vagonov premoga-zdroba 8-30 mm pripravnega posebno za opekarne, po ngodni ceni. Vprašati: Gl. zast. B. Guštin, Maribor, Cankarjeva uhca št. 1. telefon 400. 8031 ^ilefesandrcve na Dobro znani restavrant »Triglav« na sami morski obali ob pristanišču se priporoča ceni kopalcem. — Dobra in obilna hrana. Domača vina itd. Cenj. učitelj-stvu in drugim drž. uradnikom znaten popust! — Popolna dinevna oskrba Din 55.—. — Ne zamudite priložnost! 8067-a Lastnik: FRANOLIČ floberte, brovning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi: F V l/Al^FD Puškar LJUBLJANA • fV. ^MUkK) Kongresni trg št. 9. Parketne deščice Trst je za strope (leseno pletivo) za strope in stene Bakiila Strešno lepenko fn lesni cement Jos. K. Puh, Ljubljana liiradaška ulica 22 Tel. int. št. 2513 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk ? veliki izbiri, zelo poceni Vajnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, K&riovska cesta 4. Dražbeni oklic. Dne 27. junija 1929 ob desetih bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krakovsko predmestje (v Ljubljani): 1.) polovice vi. št. 7, obsi iz stavb. pare. št. 51, hiše št. 8 na Bmomski cesti, zemlj. pare. št 61 - vrta, stavb. pare. št. 79 s hišo št. 8a na Bmonslki cesti in zemilj. pare. št. 62 2 — vrta; 2.) vi. št. 135, o-bst. iz pare. št 84/2 - vrta ter tovarniškega in gospodarskega ooslepja št. 3 v Aškerčevi ulici in 3.) vi. št. 151, obse. iz stavb. pare. št. 62/3 — dela to-varne Ceivlna vrednost: ad 1.) 142.856 Din 06 p; ad 2.) 659.438 Din in ad 3.) 118.040 Din. Najmanjši ponudek: ad 1.) 71.429 Din, ad 2.) 329.719 Din in ad 3.) 59.020 Din. .. . , , .. Cenilni zapisnik in dražbeni pogo-ji se morejo vpogledati v pisarni g. dr. Fran Novaka, odvetnika v Ljubljani/ Dalmatinova ul. št. 3. Ljubljana, dne 12. jun ja 192Jutra< pod »Ugodna kupčija«. Parna in vodna žaga kompletna, • polnojarmenfkom in veneeijanko, cirkularji, su-Hlnico in parilnico, "elektrik napravo z vsem inventarjem v ^OBdneni okraju tik kolodvora se radi bolezni ugodno proda. Ponudbe pod »Hrast« na oglasni oddelek »Jutra«. Rodbina Kansky obvešča, da se vrši v nedeljo 23. t m. ob 9. uri zjutraj v pravoslavni kapelici na Taboru parastos za stud. med. univerze v Rigi Jurijem Jermolajevičetn Kanskim ki je bil, dne 14. t. m. ustreljen v sovjetski ječi v Petrogradu. 8055 a /ali «® fljC . „dT»Vtl* fciVvaTi ** » i ba* * viba*1 ie v®«—. oteP4'" „ rSS^sK -ssss tn^r __..... e« •h ^ tal!°Lov *» rž^tfs-"-*. ^ —- „,«.»»'• . „ Ki" latVu. o t sai'''" deS»ie>° lPno AeV 0*e rSov^ iO tva tva- tnao9W »Š tabne 'J* ne8o , • s\\kat» ve>- S (od^.0 leVAe 1 nam satu« ^o oV Ce bret.,:. posva- e»w , " j. st - - slo- . va® vseb'fl eue '^^rto ^ \xv foVi« te' trg Pleša tn Izpadanje la« }e največja ne&reča za staro ln mlado. — V 24 arah zastavimo Izpadanje la« za vedno, odpravimo ves prhljaj, er-bež, hraste in nesnago t »ESPARCETTE« od dr. Dorralne & Cie., Pariz — Lasje bodo ozdraveli ln zopet bujno ra*tli. Za nspeb garantirano. — Garnitura stane 60 Din CENTIFOLIA, kozmetiškf zavod, Zagreb, JnriSičeva 8. Zahtevajte takoj brezplačne ilustrirane proepeite! LOKCMOBILE JARMENIKI 122 a na sesalni plin Diesel MOTORJI MAG ZAGREB, Veliki ilustrovani Cenik dobite zastonj Zahtevajte ga od skladišča MEINEL & HEROLD tvornica glasbil, gramolonov in harmonik R. Lorger MARIBOR, št. 101-B Violine od Din 95 Ročne harmonike od Din 85. Tanbure od Din 98. Gramofoni od Din 345 dalje. ($y cie s cftiglon Prvovrstni francoski iidelek. Na jI ožji tek Cene brez konkurence Viktor Bohinec LJUBL7A5A, Donajska eesta Ker. 21 Ceniki brezplačno! L0K0M0BILA Kdo posodi ali proda prevozno parno lokomobilo z približno 30 HP. Ponudbe na naslov: Franc Dolenc, les. industr. Preddvor nad Kranjem. 8018 Neobhodno potrebne za vsak hotel, gostilne, delikatesne trgovine, planinske koče, turiste, izletnike in druge, so hrenovke t škatljieali po 4 in 12 parov. Izvrsimega okusa, praktično in ceno. Jeterne in šnnkne paštete v škatljicah po 100 gr neto. — Priznano najboljše! Za dobro trajnost se jamči! Hemiail Wogerei* Veletrgovina z mesom, klobasami, slanino in tovarna konserv, MARIBOR. 7S96 Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbarije, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. t d. nudim po skrajno ugodnih cenah! M DEBELO---NH DROBlISi Hnton Jane lic LJIIBLJHIIH FlorjanshanI 14 Knjigoveznica in črtalnlca trgovskih knji p wSpectmm" d. d. tvornica ogledal In brušenega stekla Ljubljana VII, se nahaia od 1. novembra na Celovški cesti 81. Tel. 2343 Zagreb, Osijek. — Središniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanie v med. — Fina — navadna ogledala. S2 Mladost, svežost, lepota! CREME DAROM Na {bo 13 dovršen proizvod modern« io znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka io fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege, rdečico nosa io drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-skušnjih puščic ter na temelja tega preleti mnogo priznanic in nad 20 000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. PoJUemo Vam )o brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2.—. Originalne trioglatt puščice dobite po ceni od Din 15.— v vsaki boljša strokovni trgovini. S pošto pošlje: 112-a Apoteka BLUM. Subotica 3. 7773 a IVAN KAPELJ Ii.fl Btr,IAXA vil (ŠIŠKA; ALJAŽEVA CESTA ŠT. 4 lzvr. ei anje h v\apopravita bakrenih del za kemično industrijo, p vovarne, tovarne zc špirit, tovarne klobukou m si. mm yv, kanduov in bonbonov — Izvršuje nap. nve za tanin in eksUakt, ttompl. naorave za barvanje, desti-laajskt aparate, duplikat-kotle, širne kotle za parno ali direktno o rtvnnje. rezervam,' evi. kurilne in hladilne kace. "J" in -f- kese, k< lena, arrr.aiurt, vsakoirsine ko tU za žgan/ekuho, koile za kuho in pro nje, kotličke za štedilnike itd. itd — Stro-kovnjuška izvr itev Konkurenčne cene cene bakrarstvo, kotlarstvo Nov roman Umirajoče duše je lep zgodovinski roman iz baročne Ljubljane (18. stoletje), ki ga je spisala lika Vaštetova in pravkar izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Broširan velja Din 52. vezan Din 62. peČl sistema ,£UC' vseh velikosti Izdeluje tvrdka Srebotnjak 4 Oo-lob, Ljubljana, Puharjeva ulica St. 3. Prevzem* tudi v popravilo in prezidavo vsakovrstne gori navedene peči in Jih izvršuje strokovnjaško is po najnižjih cenah brez konkurence. 128-a Dobro žgana opeka za zidanje, tlakovanje in strešnik se vedno takoj dobi. Opekarna Andr. Tschernitsehek nssl. : 04) Kamnica pri Mariboru 144 Kupim stalno Kostanjev tsninsbi les smrekove škorje cele in drobljene, rabljene sode od stroj, in jedilnega olja po najugodnejših cenah, takojšnje plačilo FRANC 0SET, Sv. Peter v Sav. Do!. •&1eQsandrovo, pensijon- restavrant fc „ioenjakov, podbuhlostj ali ovenelosti, prevlečemo obraz z Flu-Idojn »Noveha« in za o minut je ten obraza popravljen. Obraz dobi svojo nežnost pnlnort in mladostni iigled. Nenadomestljivo za veselice, gledalca, promenado. — Stane 65 Din. LEPA. OKROGLA IN POL-NA PRSA eo okrag vsais dame. Ce prav so prsa tako jako zakržijena in viseča. dobila bodo z uporabo >Lait de Juno« zavidno bujnost. okroglost in trdost v najkrajšem ča«u. 83 Dii GOLD POWDER, najidealnejši biololkl angl. puder Kakor dahek 6e priljubi vsakemu obrazu ter ga dela nežnega in pikantnega. Fino parfumiran. Puder par exellenc8 v vseh barvah. — Stane 27 Din CENTIFOLIA, kozmetlškl zavod, Zagreb JnriSIČeva « — Zahtevajte brezlačne ilnutriiane prospekte! IVVichel Z6vaco: 157 t d inKu zicue i Zgodovinski roman. A Pardaillan ni bil tak flovek, da bi mogel dolgo okllevatL Sklenil se je prepričati, naj stane kar hoče. lznenada je potegnd booaao k sebi m ccikikocii, češ, ako ga bik vobče še misli napasra, bo gotovo storil zidaj. Toda n.cgoona živali se je tisti mah zgrudila kakor izpodsekana. Vsem tisočem giedalcev je zdajci odleglo. Njihovi spacem obrazi so se ztasciiii, zadrgnjena grla so spet zasopla. Razburjenost žensk se je izlila v jok, razburjenost moških v donebesno k rič au: c S 'krvavim bodalom v roki je ostal PamdaiSan še nekaj časa na mestiu in žalostno opazoval biikov smrtmi boj. »Uboga žival' . .« je z animiral kakor sam pri sebi. A tedajci je zagledal lšudi, kaiko se z vseh strani ustrfjejo proti njemu, da bi ga pozdravili in mu čestitali. Ni jih hotel poslušati. Z dolgimi, srditimi koraki je odhiitel miimo svojih razočaranih občudovalcev. Krenil je proti Torero v emu šotoru, misleč na to, da je trenutek, ko utegne mladi princ potrebovati njegove pomoči, vsako minuto bližji. Vsa kraljeva loža je z zamirajočo napetostjo opazovala boj. A kakor so povsod drugod goreče želeli vitezu zmage, tako so tu vsi hlepeli po njegovem porazu. Najbolj nestrpno so ga čakali trije: Filip II-, Eispincsa in Favsta. »Niu, kaj sem rekla?« je vprašala princesa, ko se je bik zvrnil na tfla. »Čudovito!« je rekel kralj to v glasu mu Je drhtelo občudovanje do cmrženega Francoza. »Mislim, da iir.aite prav, gospa,« je s svojo običajno mirnostjo pripo menil Espimosa. »Ta človek je neranljiv. Ne moremo mu do živega razen s sredstvom, ki sta se ga vi domislili. Druge poti ne viidiim.« »To«mi je drago slišati, gospod,« je resnobno dejala Favsta. Kralj je bil irež počasnega in zavratnega ravnanja.^ »Po tem, kar se je zgodilo,« je rekel zamišljeno, »bi bito morda dobro, da preložimo izvršitev svojih namenov na kasnejši čas.« D' Espfnosa, ki so mu bile te besede namenjene, je pogledal kralju naravnost v oči ter odvrnil počasi, z glasom mrzle odloč- nosti ln z mahOjajem roke, ki je W1 oster kakor udarec sekire: »Prepozno!« Favsta se je odldaihnila. Za trenutek se je bila že zibala, cJa ne bi veliki inkvizitor pristal na kraljevo željo. Filip je za trenutek pogledal velikemu inficvazitorju v obraz. Nato je počasi o drv mil glavo. Ta komaj vidna kraljeva kretnja z glavo Je pomenila Par- daiianovo obsodbo. VML Chico pride za PardaManom. pustimo plemenitega Lidaliga ki, je nastopil za Rdečebradcem, pustimo plemenitega Midalga ki, je nastopil za Rdečebradcem, in spremimo viteza PardatUana. Zatvil je -po hodniku, ki je vcdill okrog in okrog borišča, kakor je navada, še danes ta dan. Še nekaj trenutkov in bil je pri šatora Dona Cesarja. Torero je sta! na pol oblečen med vhodom šotora in držal v eni roki svoj bikoboriski plašč, v drugi pa meč, ki ga je bil potegnil iz nožnice. Kar siga! je od razibunjenja. Ko se je po bliskovo raznesla vest o Rdečebradčevi nesreči, se je baš napravljal. Čeprav je imel dovolj razlogov, da je smel smatrati Dona Iniga za svojega sovražnika, vendar m niti trenutka pomišlfial o tem, kaj mtu je storiti. Ne meneč se za svojo nepopolno obleko, je bal pograbil plašč in meč teT planil proti izhodu. Množica, ki se je pehala okoli šatorov, ga Je zadržala. In preden se je utegnil preriti skozi njo, je že zaoril po borišču glas o dejanju hrabrega francoskega plemiča. Rešiteljevega imena ni nihče izrekel. Toda Don Cesar je vedel, da ne more biti velikodiušmii predrzneš nihče drugi kakor Par-daffian. Ni si ircgel midiitj, da se mu ne bi bilo nič zgodilo. Šele pogled na viteza, ki je žiiv in zdrav obstal pred njim, ga je pomiril. »Hejo, prijatelj,« se je zasmejal PardaiLlan, »kam pa tako hitite na pol nagi'?« »Hotel sem vam planiti na pomoč,« Je oclvrnfl mladenič ves srečen, »a kakor vidim je ni več potreba. Bog bodi zahvaljen.« Vitez mu je prijateljski segel pod pazduho. »Če ste hoteli k meni,« je dejal nekam ganjeno, »4edaj je na-dafljni trud res nepotreben. Stopiva noter, dragi, iin nadalfiujva svoj razgovor v vašem šatorui. Nerad gjledaim okoli sebe toliko radovednih ušes.« Te besede je izrekel dovoli glasno, da so jiih vsiljivi zijači slišal in razumeli. Krog okoli njiju se je urno razmaknil. »Oh, vkez,« je vzkiiikmii Torero, ko sta bila sama, »kolikšna neprevidnost! Ta minaita je bila najtežja v mo-jeim živtfjenju.« »M je mogoče?« je s prostodušnim začudenjem vzMiknil vitez. »In jaz sem jo zakrivil, pravite? Jaz?« »S tem, da site se teko vratolonmo postavili pred strašnega sovražnika! Ali veste, da je čudež, da še živite?« »In to še ni najhujše. Da ni bilo mojega dejanoa, bi bil vaš sovražnik Barba Roja v tem trenutku mrtev.« » podružnico »Jutra« v Celju. 22497 Fant z dežele gre za slugo ali kaj .primernega Je pošten, zdrav in močan, ;ma veselje do vsacega dela, gre tudi kot natakar ali donašalec v kak hotel ali restavracijo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22486 Ekonom — šofer Absolvent kmet. šole, z daljšo prakso, obenem šofer želi primerne službe. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod šifro »tTezen 87«. 22187 Zobotehnica išče primernega nameščenja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Začetnica 444« 22623 »;«f*' Stiskalnico za seno Kot hišnica gre starejša, pridna in poštena ženska, vajena vseh hišnih del in ki govori slovensko in nemško Ponudbe na ogla-ni oddel-k »Jutra« pod šiiro »Delovna novo. *istem »Mavfarth« in zanesljiva«. 2-024 prodam Naslov pove oilas. oddelek »Jutra« 22428 Zidarski poslovodja z večletne -prak*o n teorijo. ki izdeluje vsakovrstne stavbne in druge načrte, prevdarke. likvidacije in štabilitete. ki se razume pri strojih in vodnih silah, 41 let star. je na razpolago Honulbe na oglas, oddelek Jutra pod »Delovodja 41«. 2-134 Plačilna natakarica zmožna slov nemškega in italiiani-kega jfzika išče -inžbo v Ljubljani ali kje drugje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožna natakarica« 22277 Samoprodajalce ali ,iobre zastopn ke za -PARAG11M« želim po vseh večjih krajih Slovenije. »Paragum« vulkanizira med vožnjo vse poškodbe na pnevmatiki. — Stiskovskv, Ljubljana, Opekarska c. io i 22528 1 Vzgojiteljico s prakso, zmožno popolnoma slovenskega, nemškega jezika in po možno-ti klavirja. išče trgovec na deželi k svojim trem 4—10 let starim otrokom. — Ponudbe z navedbe prejšnjega službovanja in svojih zahtev na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »R. T. otroci«. 22561 Mizar, delovodjo za le«no industrijo (mizarstvo itd.), nad 35 let starega, strogo poštenega, izkušenega in zanesljivega, veščega pri lesu ie mizar* skih strojih, sprujinem takoj ali pozneje Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mizarski delovo l;a«. «2571 Kateri stavbenik bi mi solidno sezida! i1o zime enonadstropno vilo. Ponudbe na poštni predal 278. 22554 Fina šivilja za obleke iu perilo gre na dom po Din 25.—. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »urna«. 22504 Le majhna poizkušnja in preskrbljeni st,-. Sprejmemo poštene in zanesljive potnike proti fiksni plači in proviziji za prodajo koristnih predmetov »Delmond«. Ljubljana, Miklošičeva 14. 22601 Pozor, čevljarji Zasebni tečaj za gg čev l.arje se vrši v mcsecu ju liju in avgustu Poučevalo se bo prikrojevanje vzor cev in izdelovanje gornjih delov, ptaktičoo lepljenje čevljev, galoš ter gumij izdelkov itd po novi metodi Ehkam io Ago Pojasnila daje Josip Steinman Ljubljana. Kolodvorska ul 41. 137 Oblastv-no Runcesijonirana šoferska šola 1 Gaberščik. bivši komi sar za šoferske izpite — Ljubljana. Bleiweisova c št 52 Praktični in teore tični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov Prihodnji redni tičaj pričn" 1 julija 22345 Trimesečni tečaj za strojno pletenje se otvori s 1 ju'iiem Poučevalo »e bo pletenje na raznih sistemih strojev, krojenje šivanje izdelava itd. — Prijave sprejema oblastveno prijavljeno uči-lišče Gizela Franzl. Ljubljana, Privoz štev. 10. 1 21088 Sedlarski pomočnik s prakso želi m-sta. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Sedlarski pomočnik« 22320 Trg. pomočnik mešane <-t-roke, vojaščine prost-. dober prodajalec, želi službe — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč 5S«. 22458 Ločena gospa srednjih let prvovr tna kuharica in dobra go po- ' iinja želi mesta go-po- j dinje k samostojnemu go- j spolu. Cenjene ponudbe na ' oglasni oddelek Jutra p61 »Pridna gospodinja«. 22471 Šofer strojni ključavničar. želi premeniti mesto, je samostojen v popravilih, trezen zanesljiv vozač in vojaščine prost, želi enega ali drugega mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22347 Kinooperater mlad, vojaščine prost, zmožen tudi .-amostojno voditi kinoobrt. želi službe za kjerkoli. Ponu Ibe na oglasni oddelek Ljubljana pod »Kinooperati-r«. 22318 Žgalnica za žganje z vso opremo naprodaj. — Dopise na oglasni oddeb-k »Jutra« pod šifio »1000 1 na dan«. 22451 Železna vrata 2 m visoka, 1 m široka, v dobrem stanju po nizki ceni prodam na Sv. Petra c. št. 71. 22410 Puhasto perje razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg p< Din 38 kg lzkorist'te prdiko — dokler traja zaloga L Brozovič. (Cagrt-b Ilira 82 kemična čistilnica perja. 189 Mizar za pohištvo, s Sluno de-lovodsko prakso. zmcži-n tudi nemškega je?i^a gre za delovodjo ali predde-lavca. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »mizar«. 22533 Mesto hišnika išče mlad zakonski par brez otrok. Zena bi pomagala v hiši delati. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22564 Šofer zmožen tudi popravil, ki bi oh prostem ča-u opravljal tmli dru?a dela. želi službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22562 Stavbni polir z dobre prakso želi premeniti službo. Ponudbe na »glas. odilelek »Jutra« pod »Praktik«. 22577 Gospodinja želi mesta k boljšemu gospodu z 1 aM dvema otrokoma ali brez otrok Gre tudi za vzgojiteljico Z znanjem vseh del in line, varčne kuhe. Cen:ene ponudbe na ogla-ni oddeiek Jutra pod »Dobra gospodinja 45«. 22542 2 špecerijski stelaži in 2 pulta, vse v dobrim stanju ugodno proda Antoa Medvešek, krojač, Trbovlje 1. 22342 Berkel tehtnico poceni prodam. Naslov- v ogl. odd. Jutra. 22466 Jabolčnik najboljša osvežujoča pijača za poljske delavce in druge, dob;te zopet v Fabjanovi kleti v študpn-tovssi ulici 3 (poleg Vodnikovega trga) po 6.— Din, na debelo ceneje. 22465 Prodam: Lanilauer, koč mi voz. en par nove in en par pol-nove konjske opreme. — Vprašati v art. vojašnici pri art kap. I. ki Mili-savu Stojanoviču. 22432 Pozor, delikatese! Vogalno, okroglo, ztlo vidno t:-kano reklamju tablo za deli"ateso pro'cm Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22579 Košnjo trave in otave oddam na travniku »Volar« pri gostilni »Mokar« na Ižansiki cest-i v nedeljo 23. junija ob 2 uri popoldne. Sestanek pri imenovani gostilni. 22456 Nov radio-aparat z anodno kurilno baterijo in prvovrstnim zvočnikom poceni naprodaj v Mariboru, Koroška cesta 21 (pekarna). Na ogled med 11. in 13. uro 22489 Gramofon Columbia z49 ploščami prodam ali zamenjam za radio. Avgust Jemeršič, Slovenska Bistrica. 22522 Lahek avto takse prost, v popolnoma dobrem stanju, pripraven za peka ali trgovca, prodam za 12.000 Din. — Na ogrled pri mehaniku Fr Florjan-člču, Dunajska cesta, poleg General Motors. 22440 Citroen avto dvosedežen, v dobrem stanju ugodno prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Športni avto«. 22447 Motorno kolo v brezhibnem stanju. 350 do 500 cm» kupim proti takojšnjemu plač Iu. Ponudbe na naslov- Ska'a, Brežice. 22390 Austro - Fiat Sestsedežcn avto po jako ugodni ceni naprodaj v avtodelavnici Ožek, Celje. 22101 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah C e r n e — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3. 38 Srebrne krone Prešer-113 kupuje F. Čuden nova ulica. Dekorativen relief iz kamna, primeren okras fasade. 173-89 (probuajoča se iena kot jutro) prodam. Ljubljana, Karlovška 20. Duffč. 22527 Perzijsko preprogo za jediinico. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačano takoj«. 22563 Štedilnik dobro ohranjen, stole In razne stvari poceni prodam. Rimska cesta 2, pritličje, levo. 22532 Spalnice lz hrastovega in mehkega lesa tei kuhinjske kredence proda Ivan Nova!:, Vižmarje. 22585 Spalnico jedilnico, salon, stoječe zrcalo, starinske slike itd. prodam. Erjavčeva 4 od 3—5. 22543 Lepe spalnice a 2700, kuhinje 1250 Din. priznano solidne izdelave, prodaja Vidmar, Zg. šiška št. 2. 22515 Visokopritlično vilo napol dograjeno, z ostalim materljalom prodam na periferiji mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22363 Vilo aH oddeljeno stanovanje s 3 sobami in kuhinjo ter vt-tom iščem za čas od 15. julija do 31. avgusta za letovišče v zdravem kraju. Ponudbe na naslov: Zagreb I poštanski pretinac 15. " 22394 Enodružinsko hišo z vrtom ter nekoliko zemlje. v bližini Maribora ali Celja, oddaljeno največ eno uro od mosta, ali pa v bližini železnice kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22231 Kateri Kranjčan posestnik majhne hišice, bi to zamenjal za posestvo ln večjo gostilno v lepem industrijskem kraju, 20 minut od mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mala hišica št. 1001«. 22247 HarIey-Davidson 350 ccm, v brezhibnem stanju. vožen 3000 km, radi nabave močnejšega vozila proda Kari Ocepek, Jesenice (Urušca). 22248 Motorno kolo B. S. A dobro ohranjeno, 250 ccm, proda Juvan, Vodmat 117. 22331 Avtomobili »Praga« Prodam dva avtomobila. 6-sedežna. odprta, osebna. Cena ugodna. Fran Kri--tan, mehanik in prevoznik, Dunajska c. 54.. Ljubljana. 22449 Motorno kolo novejše tipe, v dobrem aH pokvarjenem stanju kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »F C.« 22565 Wanderer avto davka prost — dvosedežen. ; prvovrsten naprodaj v garaži Florjančič, Duna:ska cesta 9-12. 22586 Čoln za eno osebo (SeelentrSn-ker) lepo izdelan, proda Ivan Bitenc. izdelovalec čolnov, Poljan-ka cesta 69 22584 Motor na sesalni plin in razne mlinske stroje poceni prodam. Josip Flego, Oako-vcc. 22520 Poltovorni avto tipe 505, dobro ohranjen pro lam ali tudi zamen am za motorno kolo. Istotam je naprodaj dobro ohranjen klavir poceni. Vprašati Rožna dolina, Cesta X, št. 4. Kau-čič. 22548 Zidarski vrvi dve močni, in vc-č novih oken prodam. J. Predov;č. Ljubljana, Poljanska c 73. 22.303 Oleandre štiri lepe, ugo,'no prodam. Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra. 22507 Konja, vozovi, dira truge, komati, pr. na oprema, sed'a in zapravljjvček (breg) naprodaj na Dolenjski cesti 72. 22608 Motorno kolo lmian Prince v brezhibnem stanju prodam ev. z doplačilom zamenjam za večjega z ali brez prikolice. Ponudbe na oglasni oddeltfk Jufa v Mariboru pod »Indian Prince«. 22490 Motorno kolo s sociu' sedežem imajo prednost — vzamem s 1. julijem za svoj 14dnevni dopust v Sloveniji v najem. Ogled 29 -30. junija. Reference o meni dobite v zdravilišču Golniku na Gorenj kem. Ponudbe pol dr. Fttrst na ogl. oddelek Jutra. 22464 2 automobila »Ausaldo«, štiri.-edežen. odprt. generalno pregledan in novo al.iran. z novo pnevmatiko za 30.000 Din in »Peugeot«, 10 CV, štirisedežen, odprt, samo 20.000 km voien. za 30 000 Din proda Lampret in drug, Ljubljana, Dunajska c. 22 22598 Kolesarji, pozor! Mivško in dam ko tov. novo kolo po 1500 Din proda Avgust Pečnik. Stožice 47. pošta Ježica pri Ljubl!nni. 22578 Hlode hrastove, od 20 cm naprej, kupi rsakn množino parna žaga V Scagnetti. Ljublja na — za gorenjskim kolo dvorom. 910) Lipovino in jelše-vino kupi v plohih tvrdka Julio Fischer et Co., Sušak 21825 Jesenove hlode od 2 m in 25 cm naprej kupim. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Jesen«. 22556 Brzojavne droge 6.50 do 9 m dolge. 1?-13 na vrhu debele kupim. Obvezne ponudbe na Korošec, Šmartno ob Paki. 22511 Prvovrstno seno letošnje košnje dobavljam večje količine Obrnite se na na=lov M Grgurič, Su-nja. Hrvatsko. 22417 Prodaja ljutomerskih vin! Prisilna uprava grajščlne Gornja Radgona ima na prodaj okrog 70 po'ovnja-kov vina izborne kakovosti letnika 1928 po dnevnih ce nah. Cenjeni interesenti se nai oglasijo pismeno ali osebno pri g. Alojziju Puharju. županu v Zbigovch kot pri-si nem upravniku kier dobe vse potrebne informacije. V Gornji Radgoni daje informacije g. dT. Lenart Bczio. odvetnik v Rornji Ra-igoni. ozir. okrajno sodišče. 21771 Radi odpotovanja prodam POSESTVO, približno 5 joh zemljišča, gostilna in trafika v Ivši za din 147.000.—. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 22321 Posestvo obstoječe iz novo zgrajene hiše z go-podarskim poslopjem, velikim salnim vrtom, žago s polnojarme-nikom in obširnim skladiščem prodam. Posestvo leži tik ob železnici in je sposobno za vsako obrt. Prodajo se tudi posamezni objekti. Vprašanja na ogl. oddelek Jutra pod »Posestvo«. 22517 Hišo najraje enodružinsko z vrtom kupim v policijskem rajonu ljubljanskem. Ponudbe nujno pod »Hiša avgust« na ogiasni oddelek »Jutra«. 22539 Posestvo z gostpodarskim po.-?opjem, vse nanovo urejeno, z 10 orali zemlje, polovica njiv. ostalo travniki, v lepi legi poleg ceste ugodno prodam radi preselitve'. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Posestvo«. 22574 Objekt 220 kv. m z 18—20 K. e. motorjem na sesalni plin. z mlinom, tovarno olja, stanovanjsko hišo, tudi brez strojev, ugodno prodam. Josip Flego, Cako-vec. 22521 Stavbno parcelo okrog 2000 kv. m, prodam v Zg. Šiški. Istotam ko-zo'ec z 10 štanti na ka-menitih podstavah in z opeko krit. Poizve se v Zg. Šiški 39. 22546 Trgovska hiša v Kamniku n3 Glavnem trgu je naprodaj. Ponudbe pod »Trgovska hiša« na ogl. oddelek Jutra. 22506 Hišo z vrtom, vinsko kletjo, vi- nogralom in gozdom prodam za 36.000 Din. Informacije Begovič — Krško. 22454 Hišo na lepem kraju v MoraT« čah, pripravno za obrtniki ali upokojenca. ugodno Žrodam. Blaž Križanec, agorje. 22518 Hišo z vrtom zidano pripravno za obrtnika prodam v lepi legi zdravilišča Dobrna. Cena Din 35.000. Ponudbe na Ivan Roje, gostilničar. Dobrna pri Celju. 22495 Kupim hišo z vpeljano trgovino mešan, blaga ali speceri;©, v okolici Ljubljane ali na Gorenjskem. v ceni od 130 do 150 000 Din. — Ponudbe 1 opisom objekta in navedbo cene poslati na poštni predal 91, Ljubljana. 22594 Trgovsko-obrtno hišo za pekarijo, gostilno (tudi vegetarijansko) v mestn ali prometnem kraju želi resen kupec. Natančne ponudbe na »Marstan«« ribor, Koroška 10. 22483 Hišo z zemljiščem, obstoječo 1» treh sob, kuhinje, za vsako brt, pekarijo, gostilno ali mizarstvo pripravno. V bližini tovarne ia žage, takoj prodam ali oddam ▼ najem. Ponudbe naj «• pošiljajo: Cernešek, šivilja, Ptuj.-ka gora pri Ptuju. 22337 Letoviščarji in vpo-kojenci, pozorj Prodam lično hišo e sadnim in zelenjadnim vrt-om, event. tudi njivo, četrt ure od postaje Lesce na Gorenjskem. Hiša je vsa prenovljena, v kateri je tudi vodovod in elektrika. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »100 ono« 22353 Čajno maslo vedno sveže, prvovrstno, kupite zelo ugodno v špecerijski trgovini Julij Zupan. Liubljana, Sv. Petra cesta 35. 22498 Lahek čoln event. športnega kupim. — Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod šifro »Čoln«. 22580 Blagajno moderni sistem, srednje velikosti kupimo. Ponudbe na os-lfts. oddelek »Jutra« pod »Moderna«. 22587 Dve kočiji že rabljeni, usnjati strehi, oljnate o.-i. event. za kovaško uporabo, zamenjam za srednji kovaški meh ter nat-ovalo v teži 60 kg. _ Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kočra« 22572 Češnje razpošilja v vsaki množini po Din 4.50 franko Novo mesto Ivan Kos, trgovec v Novem mestu. 22576 Poljskih tračnic 600 m in 300 m žice za vzpenjačo. okrog 10 mm močno kupim ali vratnem naposodo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tračnice«. 22599 Trgovec se želi udeležiti pri kakrm zdravem podjetju v L'ub-Ijani s kapitalom do Din 200.000. Ponudbe pod »7. !rn-vo«. 21893 Premog V najem ali delni odkup samo kapitalno močnemu interesentu bogate premogovne mloslede Interesenti naj ee oglasijo na oglasnem oddelku Jutra pod Šifro »premog M. M.« 22425 Raznovrstna posestva kakor hiše. vile, trgovine, gostilne, kmečka posestva itd. proda Arzenšek. Celje, Kralja Petra cesta 22. V najem se odda dobro idoča trgovina na deželi. Sprejmem družabnika. 22519 posEsr Realitetna pisarna družba z o. z. LJubljana, Miklošičeva e. 4 proda: VILO. enonadstiopno, novo, zidano, 9 sob. kuhinja, kopalnica, pritikline. ves komfort, 500 m* vrta — blizn g'avnega kolodvora 375.000 Din: inSO vili s'1'čno, enonad-stropno, pralnica, drvarnice. v visokem pritličju in I. nadstropju 5 sob. kuhinja, kopalnica, balkon. pritikline, manzard-no poselska soba. 200 m! vrta. pri stari šišenski cerkvi. 250.000 Din; HISO. enonadstropno, pod-kleteno, eno dvo- in eno trisobno stanovanje. 2 sobi v podstrešju, dvorišče, na istem 2 drvarnici — blizu Krekovega trga — 320.000 Din; HISO. visokopritlično. no-vozidano. 6 stanovanj po 1 sobo. kuhinjo, drvarnico. 700 m-i vrta, Glince, 150.000 Din; DVE HISI. enonadstropni, z lokalom, 7 stanovanj, štiri-, dvo in enosobnih, vrt, dvorišč", promptna cesta v centru Ljubljane. SOO.OOO Din; HISO, pritlično, novoaidano ve ika soba. kuhinja in shramba. 900 m' zemljišča. M ure od St. Vida. 40.000 Din-DVE PARCELI, ena 1800, druga 2700 m«, blizu zdraviliškega doma na Bledu ob glavni cesti, v naj-leiiši legi. primerni za zidanje večje vile ali tudi trgovske hiše, po zelo ugodni ceni. Poleg tega večje število hiš. vil. trgovskih in gostilniških objektov — v Ljubljani in dežeji. kmečka posestva. ?ra.ščine. industrije. stavhišča v centru Ljubljane ter vseh predmestjih po najugodnejših cenah. 22595 Lokal primeren za trgovino, s stanovanjem takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22419 Delikates. trgovino prvovrstno, na na;promet» nejši ulici v Mariboru, Go^ sposka ulica 5 prodam. — Informacije v trgovini. 22494 Steklarska trgovina v prometnem mestu naprodaj radi družinskih razmer Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22256 Dva lokala s skladiščem na Krakovskem nasipu oddam s 1. avgustom. Pojasnila daje Navinšek, Selenburgova ul. št. 1. 22284 Prostor v vogalni hiši na prometnem kraju, primeren za ds-likateso." majhno trgovino aH stanovanje oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22589 Za lokate ali pisarne eno ali več sob skupaj, » posebnim vhodom oddam v centru mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum 48«. 22623 Pisarniške prostore po eno ali več sob, vsako s posebnim vhodom ugodno oddani. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Selenburgova«. 22621 Štulen mlin žago ali hišo ob vodi, t go-podarskim poslopjem na Gorenjskem vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu kolodvora«. 22450 Gostilno iščem v najem ali na račun na prometnem kraju. Posedujem osebno pravico. Ponudbe na naslov: Lacko Vu'k, gost., Lemberg, pošta Potplat. 2_249 Trgovino z mešanim blagom in stanovanjem na deželi v ma-lem trgu vzamem takoj V najem. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Takoj 7«. 22340 Planinsko kočo (ali lovsko) vzamem v nv jem ali ev. kupim Ponudb« z natančnim opisom, navedbo notranje opreme, lege, mor.-ke višine in cene na ogl. oddelek Jutra pod »Koča«. 22358 Trgovino s speceri jo in mešan iid blagom. le>p. velik lokal pri cesti, oddam v najem. Zaloga se lahko prevzame. Vprašati pri J P':itz»r, Zepovci št. 42 pri Apačah. 22420 Gostilno, trgovino ali mesarijo dobro idočo vzame v najeta zatonski par brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Stanovanje • tob, kuhinje ln prltftlin oddam Prei »Stanovanje 2228«. 222S3 Stanovanje „„ b kuhinje 1 i S • zakonski j*i brez otro%. Ponudb« na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna 2«.___ 22537 Zakonskemu paru brez otrok oddam takoj opremljeno aobo la kuhinjo ▼ Jenkovi ulici Iter. 18 1. 28383 Opremljeno sobo ln kuhinjo, ev. > tonporabo kuhinje IK« mi™ stratfka brei otrok. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »ileblovano«. 22800 Sobo s strogo M-pariranhn vhodom, od Poljanske ceste do pošte ISče soliden gospod. Ponudbe na ogla*, oddelek .Jutra« pod »Strogo separirano«. 22590 Opremljeno sobico takoj oddam. — Naslov i o°"iasnem oddelku »Jutra«. 22408 Stanovanje ■ sob, pre-leobe, kuhinje t prtlkliiaml ln souporabo kopalnice oddam« 1. avgT»"ton> v nori hi5i. Faalov v og.aanem oddelku Jutra. 22357 Stanovanje J—i »ob, k-uhinje e prltl-kllnaml iellm t Kranju ali taJbM.fl okolici Kranja. V samem tudi celo hiSo v namera ta takoj ali za av- r. Cenjeno ponudbe na Oetemian, mee.tr v Kranju, Glavni trg. 22555 Stanovanje | »ob. kuhinje In pritiklin oddam a 1. julijem). Maslov rt oglasni oddelek Ju-22531 Opremljeno sobo svetlo, a elektriko in posebnim vhodom oddam 1 ali 2 gospodoma, oziroma častnikoma • 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22300 Prazno sobo lepo, oddajn na Mikloiičevl cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22459 Za veliko prazno sobo v sredini meeta plačam pol leta naprej. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22467 Večjo prazno sobo »Ii dve manjši prazni ao-bl lelim za dva do tri mesece. Ponudbe pod »ta-koj« na oglasni oddelek •Jutra«. 22445 Sobo 8 klavirjem ieli dijak. Ponudbe na oslarad oddelek Jutra pod »klavir«. 22437 Opremljeno sobo lepo, oddam takoj na Tr-žsiki cesti St. 4.-I., desno. 22376 Stanovanje 4v» aH trisobno in vee pritiklin« oddam ta Julij. Kaslov pove oglasni oddelek Jutra. 225-17 Stanovanje »ob« ln kuhinje lelim. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stanovanje« Dve sobi na Dunajski cesti, v I. nadstropju, v bližini kavarne >Evropa«, opremljeni ali eno opremljeno in eno prazno za pisarno oddam e 1. avgustom. Ogledati med 11. in 13. uro. Naslov v orl. oddelku »Jutra«. 225S1 Sobo s prostim vhodom ln elektriko oddam takoj. Ullra na Grad 6t. 5. 22409 Državni uradnik išče pridno, veselo io mu-zikalično temnolaeko, l«pe zunanjosti, četudi rerno — v svrho lenitve. Dopise sa oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurna bodočnost«. 22214 Poziv! Proo4m za naslov Marij* Vldlc, doma i Modenj. ki Je bila kuharica do 1918. leta pri Otto Hotnanu v Radovljici, Gorenjsko. Sipo-ročila na oglasni oddelek Jutra pod »Ivanka«. 22544 Osamljena gospodična « svojim stanovanjem In nekaj premoženja se Ieli seznaniti z resnim gospodom v starosti 28—40 let. Ozira se le na resne ponudbe s sliko pod značko »Osamljena 3452« ra podružnico Jutra Mariboru. 22243 Trg. poslovodja 32 let star, simpatičen, soliden, želi resnega znanja v svrho takojšnje ženitve z gospodično od 20—30 let staro. Katera poseduje trgovino ali gostilno ali 50.000 Din za prevzem trgovine v Mariboru naj pošlje resno ponudbo s sliko ki se vrne. na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Srečen zakon«. 22524 Trgovec žeti gospodično ali vdovo ki ima nekaj gotovine, v svrho ženitve. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »več pismeno«. 22381 Pisalne stroje »Remington« prodaja na obroke J Uuetinčit, Maribor, Lattenbachova ulica it. 14. Zahtevajte cenike] 21747 Pisalna stroja Oliver in Remington ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Pletiln! stroj nov, znamke »Popp« 10/80 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22469 Pletiln! stroj št. 10/36 prodam. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«. 22374 Poravnalni^ (Abrichtmaschine) kupimo. Vidmar, Pred škofijo 19. 22404 Elektromotor 300 voltov, ca. « konjske sile, kupimo takoj — Pred škofijo 19 Vidmar 22405 Podpisani Izjavljam da nisem plačnik za dol- fove, ki jih dela moja čerka Marija Slovnik. LJubljana, 17. jun. 1929. Anton Slovnik, Ljubljana Colovika cesta 78. 22279 Pozor! trgovci, gostilničarji, posestniki la peazijonlstl ki imajo iejie in te odrasle otroke ter si hočejo zasigurati lepi svo) dom — naj ee obrnejo na ogla-ni oddelek »Jutra« pod iifro »Lepi dom« Vzamejo t« 65—70 let stari gospodje, ki imajo prihranka za doživetje. Skrbljeno je za vso oskrbo, dobro hrano, stanovanje. kopanje in zdravnika. Vstopi 6e lahko takoj. 13089 Dva krojaška šl valna stroja dobro ohranjena, poceni prodam. Izv« se v oglasnem oddelku Jutra 22361 Klavirji Stelnway, BOsendorfer, H01 z! 4 Heitzmann. FOrster in Stingl z doma in mora radi bolehnosti za spremembo zraka iz mesta. Kot vsestransko uporaben, Izučen trgovine, vajen dela v pisarni, v trgovini, goetilnl, pri občini, pri lesni trgovini itd. bi zato de'al kj-rkoli treba. Poučeval bi tndi otroke za »rednjo Solo. Dopise pod »Hvaležna pomoč« na otrl. oddelek »Jutra«. 22412 Sobo evetlo, solnčno. oddam i 1. julijem z zajtrkom in postrežbo dvema gospodoma ai gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22553 Opremljeno sobo separirano, v centru, z električno razsvetljavo, oddam solidnemu gospodu i-li 2 gospodičnama. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22555 Sobo lepo, s posebnim vhodom, v centru, za 1 aii 2 gospoda, oddam. Naslov -< ogl. oddelku Jutra. 22559 redi medklubske dirke, združene z vrtno veselico dne 29. t. m., v slabem vremenu pa SO. t m. v Dravi jah pri Sojarju. K polnoštevilni ndeležbi vabi odbor. 22453 Prazno sobo • posebnim vhodom takoj od dam v Novem Vo^mafu »t. 62. 22435 Mesečno sobo lopo opremljeno, oddam a 1. Julijem 2 gospodičnama. Vprašati na Resljevi ce-ti »t. SO. 22370 Mesečno sobo lepo opremljeno, v centru mesta (Dalmatinova ulica), S električno raz-vetljavo oddam s 1. julijem solidnemu gostpodu, oziroma gospodični. Ogledati dnevno med 12 in 15. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 223C9 čez počitnice oddam v centru mesta čl-•to, svetlo in solnčno sobo i elektriko in dvema po- z eno posteljo išče oženjen steijama e hrano ali brez. j par. Ponudbe na oglas, od-Kaslov v oglasoem oddelkn delek »Jutra« pod znač";o »Jntra«. 22591 »Oženjeni«. 22610 Dva gospoda aH gospodični sprejmem v vso oskrbo v lepo sep. eobo. Naslov ogl. oddelku Jutra. 22487 Sobo s posebnim vhodom oddam gospodični. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 22499 lepo. Sobo veliko, s posebnim vbodom in elektrilto, oddam sredi mesta boljšemu gospodu. Ogled od 15-16.30 Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22501 Sobo zračno, s posebnim vhodom, elektriko oddam takoj. Tinka Bergant, Janševa 8., Ljubljana 7. 22502 Opremljeno sobo lepo in solnčno * elektr. razsvetljavo oddam 1—2 -'o-podoma z vso oskrbo ■ili brez na Taboru .Vil, levo. 22366 Navadno sobo Letovišče 2—8 osebe vzamem na hrano in stanovanje preko poiitnic. Izhorna kuhinja, alektrika, vodovod. Cena po dog. M. Žagar, Dovje Gorenjsko. 22475 Letovišče v Savinjski dolini želi gospodična za mesec julij. Po^oj: dobra hrana. v bližini prilika za kopanje. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Letovišče«. 22541 Restavrant Veleblt lastnik Josip Brusič Krk — otok Krk Dobra meščanska kuhinja, najboljša črna in bela vina, privatne sobe v neposredni bližini. Celodnevna penzija: soba. zajtrk, obilen obed in večerja 50—55 Din. 226.6 Drogerija Al. Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 kupuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje oo najvišjih dnevnih cenah 147 Pljuča! Privatni pljučni zavod — (Privat Lungenlieilanstalt) — Sečevo. dr Pečmk a pošta Rogaška Slatina Zdravniki priporočajo zavodi Prostiekt 3 Din. 20552 Ribje olje sveže, najfinejše, norveKko iz lekarne dr. G. Pirco i-j,i j v Ljubljani, se pripo-oča i bledim, slabotnim osebam. I 257' Lokomobilo Wolf na pregreto paro, a pregre-valcem, 60-70 HP. nov. 2 polnojarmenika t 650 in 850 mm razpona, brzote-koča, ietotako nora, prodam takoj. C. vprašanja na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Novom stanju« 22476 Pletiln! stroj St. 10/90, osem ključni (Acht-schlos«) radi preureditve obrata prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 22563 čevljarski stroj »Cilinder« Se malo rabljen poceni prodam. 261508 Bencln-motor dobro ohranjen, 4-5 k. s. z vozom ah brez, kupim. Ponudbe pod »Motom'af.il-tilca« na oglasni oddelek Jutra. £2514 2 clllnderskl motor vporaben ta žaganje drv ali ta motorni čoln pro- dam. Naslov t oddelku Jutra. oglasnem 22500 Urarska popravila izvršuje najceD"je in naj-precizneje Franc W01fing, urar, Gosposvetska c. 12. 22538 Mesnico dobro uipeljano v industrijskem kraju oddam takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »me?a-rija«. 22525 Franjo Pungerčar v Trbovljah vljudno naznanja, da zopet sam vodi svojo krojaSko obrt, in se za obilna naročila priporoča. 22510 Mesarijo z lastno moderno klavnico in z ledom napolnjeno ledenico, z vsem mesarskim i klavniškim inventarjem, v najbližji okolici Ljubljane tal; o j oddam v najem Tudi stanovanje z gospodarskim poslopjem in hlevom je takoj na razpolago. Pri hiši je tudi zelenjadni vrt. Istotam se tudi proda razno orodje in pohištvo. Naslov pove oglasni oddelek JutTa 225C6 Brezplačen prospekt informacije Iz nima, navodila za pot k filmu, nasveti za uspeh pri filmu, projekti in predračuni v filmu. Odkupimo dobre filmske ideje. Pišite na: »Kompas«, Beograd, pošt. pretinac 433. 22262 Lisičje, polhove kože m r»eh drugih dlviih ti-valj knt-nje stalno »koti ohJo leto D Zdravig trg uu>emo z- 5biva najboljše pecivo! 7913-a .DtiRKOPP'4 /cctesa „COIiUMBIA" „ODEON" gramefeni ph Telikanska Izbira! Oglejte in prepričajte se! tn lošce JDIjRKOPP4, ,MINERVA4 stre}! Najnižje cene! Prodaja tudi na obroke I »Tehnik", JOSIP BANJ Al, Pražakova ulica 19 ■ Ljubljana ■ Ljubljanski dvor Urejuje Davorin Bavljcn. Izdaja za konzorcij «Jutra» AdoU Ribnik ar. /a Narodno tokamo d. d, kot tiskaraarja franc Jezeriek. Z« ia*erauu det M odgovor« Aiojzij Novak. V« t Ljubljani,