List 18. \ Tečaj LX. rske » i in narodne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. jjani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. po Za prinašanje na dom v Ljub-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". Ljubljani 2. maja 1902. Kongres slovanskih časnikarjev. Letošnji shod slovanskih časnikarjev se bo vršil Toda: Ako je časnikarskemu shodu namen zgol strokoven, potem bi se bil moral pripravljalni odbor tudi sam po tem ravnati in opustiti vse, kar vzame temu shodu njegov pravi značaj in zamore provzro-čiti razpore. To pa se ni zgodilo. Na dnevnem redu je na pr. predavanje o Juriju o Binkoštih v Ljubljani, bo kar je doslej čuti, Križaniču kot predstavitelju slovanske vzajemnosti. čo pa bo kongres tudi rodil Križanič je gotovo jako interesanten pojav v zgodo kaj praktičnega sadu, to je di^ugo v vprašanje. vini slovanskih narodov, ali to je gotovo, da se Doslej so se vršili trije shodi slovanskih časni- mnogi nikakor ne strinjajo z njegovimi nazori in da karjev. Prvi*je bil v Pragi, drugi v Krakovu, tretji v pride lahko na časnikarskem shodu radi teh nazorov Dubrovniku. Pred vsakim teh kongresov se je v prvi do takšnih protestov, kakor jih je provzročil profesor vrsti povdarjala njegova velika- politična naloga, po- Zdziechowski v Dubrovniku, ko je oznanjal evangelij globiti in utrditi vzajemnost mej avstrijskimi Slovani ruskega filozofa Surovina. Mi na pr. nikakor nismo in zbližati posamezne slovanske narode, da se sča- ne Krizaničevih ne Surovinovih mislij, nego stojimo £soma združijo v močno falango proti skupnim sovraž- na stališču, ki ga je označil Havliček. •^ikorn. Šele v drugi vrsti se je povdarjala organizacija slovanskega časnikarstva v svrho emancipacije od nemškega časopisja. Pa storila se je še druga napaka. isti sapi, se zatrjuje, da bo shod zgol strokoven shod, s ko katerega so oziru stale .ne. razprtije, prišlo je niso .podili sadu. V p^litičjiem -leh mri ) nolitični, verski marnim* +m v jsti $api se tudi. naznanja, razni imenitniki, do mučnih prizorov in so se nikarjev vabljeni osebe. Ako ima časnikarski shod nepolitičen, strogo drastično se je strokoven značaj, potem ne vemo, čemu se vabijo le poglobila starä to pokazalo na shcdu v Dubrovniku, ki se je vršil možje, ki niso časnikarji, ampak k večjemu časni- po- v znamenju srbsko hrvatskega razpora in silno disgu- karski kibici, možje, ki časnikarstvo k večjemu stiral prav tiste, ki so najbolj goreli za kongrese ter rabljajo v svoje bodisi politične ali osebne namene, si od njih največ obetali. Da se tudi glede organiza- sicer pa nimajo pri časnikarstvu direktnih interesov. cije slovanskih časnikarjev na teh treh shodih ni ničesar pozitivnega storilo, je znana stvar. ozirom na te neprijetne skušnje pri prejšnih kongresih se hoče letos politična vprašanja sploh postaviti popolnoma v ozadje oziroma jih povsem C L ključiti, in shodove razprave omejiti zgol na stanovske 1Z- Na Francoskem in v Nemčiji se vrše vsako leto časnikarski kongresi ali vsi so strogo strokovnega značaja in udeležujejo se jih samo časnikarji po po- poklicu. Kadar se bodo tudi slovanski časnikarski se strogo tičejo kongresi vršili v tem okviru, bodo imeli tudi uspehov, prej pa najbrže ne. zadeve oziroma na vprašanje, ki časnikarstva. To stališče je popolnoma pravilno. Tudi v drugih narodih se bavijo časnikarski shodi jedino-le s strokovnimi zadevami in ne z reševanjem političnih zadev, slogi zavzela za najvišjo šolo, za slovensko vseuči Narod slovenski! Letos, ko se je vsa slovenska domovina v lepi Stran 172 Letnik LX Politični pregled. lišče, hočejo naši nasprotniki brepogojno zatreti še celo naše srednje šole, zlasti celjsko slovensko gimnazijo. Kljub naporom naših poslancev in kljub jasno pravo o proračunu. Razprave tečejo zdaj mirno, ker so kri Državni zbor. Poslanska zbornica nadaljuje raz- izraženi volji večine ljudskih zastopnikov cele Avstrije, rujejo sovražne sile ravno sedaj z vso silo na tihem zoper ta slovenski zavod. tične postavke vse rešene. Nekoliko živahnosti je bilo pri razpravi zastran mitnic. Zbornica je že lani sklenila, odpraviti mitnice, a ker ni dovoljen drug dohodek v nadomestilo do- trenutku, ko je ves slovenski narod jedne hodka od mitnic, ni vlada dotičnega zakona predložila v sank- cno. Sedaj ie bil stavljen predlog, naj se dovoli postavka misli, da se ne smemo brez boja udati navalu, oglasil „mitnice" samo za pol leta. Ta predlog je pa bil odklonjen, se je iz narodnih vrst glasen klic, da ustanovimo v ker je finančni minister grozil z demisijo, vsled česar bi bile Celju za slovenske gimnazijce „Dijaški dom a s lahko nastale velike komplikacije, in ker je vlada izjavila, da terim utegnemo najzanesljivejše zagotoviti obstoj slo venske celjske gimnazije. Celju, ki stoji na slo- venskih tleh sredi se mitnice odpravijo z novim letom. Nemški državni jezik. ther je v imenu Schönererjancev doposlal vsem nemškim Vsenemški poslanec Bareu- po- popolnoma slovenskega ozemlja, slancem vseh strank predlog glede uvedenja nemškega držav- postavili so naši sovražniki za nemčurske in odpad- nega jezika s prošnjo, na] ta predlog podpišejo. Predlog niške nemške gimnazije „Studentenheim", kateri se vzdržuje z davki v dobri tretjini slovenske dežele in za katerega so se nabirali in se še nabirajo denarni doneski po vsej Avstriji in Nemčiji. obsega osem točk, se glase : 1 Nemški jezik je državni jezik. 2. Vsak državni uradnik ga mora biti zmožen v be- sedi in v pismu V državnem zboru in v delegacijah se govori samo v nemščini. 4 Nemščina je uradni jezik V3eh državnih oblastnij v notranji in v zunanji službi. Ali Vse bi ne bilo naravno, da se združi tudi vsa nemške vloge se sprejemajo pri vsaki državni oblasti, v po- slovenska domovina v ta namen, da z dejanjem kaže, koliko ji je za obstanek slovenske gimnazije v okrajih, kjer je občevalni jezik drug kot državni, morajo nižji Celju, v tem kulturnem središču štajerskih Slovencev, kateremu Slovenci ne smemo nikdar priznati izključno ustanoviti uradi sprejemati vloge tudi v tem jeziku ter in reševati v tem jeziku, če je potreba. jih obravnavati Ako kaka občina ugovarja, se šole z drugim, kakor državnim jezikom ne sme V ljudskih, meščanskih, pripravniških, srednjih, nemškega značaja! Ali ne dokažemo Slovenci svoje obrtnih in vhokih šolah s svojim nenemškim učnim jezikom odločne volje za nadalnji povoljni razvoj celjske gim najlepši in najizdatnejši način, ako vsak se mora v vsakem razredu poučevati nemščina, ter se mora na nazije po svojih močeh z denarnimi prispevki omogočimo pri izpitih rabiti vsaj v jednem predmetu Vse določbe in navade, ljene. so s tem zakonom v protislovju, so razveljav- Siovani se temu predlogu smejejo. Celo raznim ustanovitev „Dijaškega doma* v Celju, predno se našim radikalnim Nemcem se zdi neumno, s takim predlogom sovražnikom posreči slovensko gimnazijo odpraviti. Ustanovilo se je v Celju društvo za nabiranje denarnih prispevkov za „Dijaški dom". Mnogi odlični rodoljubi darovali so že izdatne vsote, ki pa žalibog stopiti, ko zanj niti navadne večine ne bo dobiti, kaj še na- dve- tretjinsko, ki je potrebna, če naj ta zakon obvelja. Francija Po vseh razburljivih pripravah so se iz- vršile volitve v francoski parlament mirno V bistvu ostanejo razmere v zbornici neizpremenjene. Nacijonalisti in z klerikalci so njimi pridobili v Parizu nekaj še ne zadostujejo. Zato smo se obrnili mi slovenski zvezani monarhisti in akademiki, ki v borbi za slovensko vseučilišče najbolj novih mandatov, zafo pa so jih izgubili na deželi. Izgubili so občutimo tudi nedostatke srednjega šolstva, zlasti na Štajerskem, s pozivi na vse znane nam rojake, da blagovolijo vsak po svojih močeh prispevati za usta- Imena vseh -Di- da veči- novitev „Dijaškega doma" v Celju, darovalcev zapisala se bodo v spominsko knjigo celo nekaj odličnih voditeljev, Drumonta, Piona, Cassagnaca. Ali Pariz je nacijonalističen, kar je za ministrstvo hud udarec. Pri ožjih volitvah pa imajo vladni kandidatje upanje, noma zmagajo, in tudi socijalisti se nadejajo, da vzamejo še nekaj mandatov nacijonalistom. V ožjo volitev prideta tudi dva ministra, socijalist Millerand, katerega socijalisti zapuščajo, in jaškega doma", ter objavila tudi v slovenskih listih, naučni minister Leygues Značilno za pariške razmere je pa Imena ustanovnikov, ki plačajo najmanj 200 kron, zlasti to, da pride tudi nekdanji ljubljenec Parižanov Brisson, zabeležila bodo se pa v večen spomin na borbo Slo kandidat za predsedniški stol, v ožjo volitev z bonapartistom vencev za celjsko gimnazijo 1. 1902 z zlatimi črkami na spominski plošči. Tournadom, ki je sicer zaslužen major, a kot politik neznaten. Izmed 158 572 izvoljenih poslancev jih je 243 ministerijalnih, Pozivamo torej še enkrat potom slovenskega časopisja vse rojake, katerim je za naš napredek na protiministerijalnih, 174 ožjih volitev je še potrebnih, med temi se jih vsaj 122 izvrši ugodno za vlado. Ostalo je in bo torej vse pri starem, vender je možno, da se vlada dolgo polju narodnega šolstva, da pokažemo to svojo željo več ne vzdrži, ker je prišlo v zbornico dokaj novih mož in ker je na Francoskem že običajno, da novih volitev nobena ne samo z mnogimi besedami, ampak tudi z odločnim vlada ne prenese. Mogoče pa je, da si Waldeck-Rousseau blagim dejanjem. Spominjajmo se, da dvakrat da, pomaga z rekonstrukcijo kabineta kdor hitro da, ter se podvizajmo, da ne zamudimo pravega trenutka! Nemudoma Nemiri na Ruskem ni velikošolskih nemirov, torej na delo za „Di- se pojavijo delavski, če ni teh. pa delajo izgrede kmetje ali jaški dom" v Celju! pa se puntajo celo vojaški polki. Po -Rusiji opasno vre in zdi se, da vlada splošna nezadovoljnost. Ruska vlada vpliva Vsi denarni prispevki naj se pošiljajo naravnost na velike inozemske liste, da o teh izgredih in opasnih raz- poročajo, da se ne na naslov: „Dijaški dom" v Celju Gradec, 20. aprila 1902. merah kolikor možno malo in nedolžno Akademiški agitacijski odbor. razve, kako piškavo je na Ruskem. Sedaj se je izvedelo, da v okrajih Harkov in Poltava razgraja, požiga in pleni plemenitaške hiše okoli 18 000 kmetov, ki radi slabe letine stradajo. Letnik LX. Stran 173. Povod izgredom je torej velika beda, se na Ruskem seli in je pokazala, da je terminska kupčija forma, po iz kraja v kraj, ter docela ne umre nikdar . Veliki vojaški oddelki so v nemirnih krajih. Tudi generalni guverner iz Kijeva, general Dragomirov, je potoval v nemirne kraje. Tako je na Ruskem sedaj vse puntarsko Tvorniški delavci v Moskvi in okolici so zabeli štrajkati. V cvetnem tednu so se delavci ter- kateri se določa mej narodna cena žitu in da je minsko kupčijo ustvaril veliki kapital v svrho svetovnega prometa z žitom. Nastala je terminska kupčija v tistem trenutku, zbrali na velikem ljudskem trgu ter razgrajali. Policija ni ko je kupčija z žitom postala svetovna kupčija, ko opravila ničesar, zato je prišlo vojaštvo, peš in na konjih. Vnel se je boj, .v katerem so bili ubiti in ranjeni delavci in vojaki. Naslednjega dne so se izgredi ponovili, in vojaštvo je moralo zopet posredovati. V Moskvi se boje novih nemirov za je nastala potreba, dobivati za prehracjenje evropskega prebivalstva žita iz prekomorskih dežel. To se je zgodilo v . sedem desetih letih minolega stoletja. Na rusko Veliko noč, ker tudi po drugih mestih med delavci vre. Angleško se je že poprej dovažalo žito iz Amerike Delavci v Peterbugu in okolici naznanjajo da se začne dne ali sila, da je morala Evropa dobivati žita iz Ame 1. maja t. 1. generalni štrajk, ako se njih zahtevam ne zadosti. t Vojna v južni Afriki Londona poročajo, da se je predsednik Stein z voditelji Burov in z lordom Kitche-nerjem glede miru docela dogovoril ter da se pripelje v Evropo, rike, je nastala šele koncem 60 let preteklega veka. To je imelo vsakovrstnih posledic. Pred vsem postala cena ameriškemu žitu važen faktor pri kjer stopi v dogovor s Krügerjem. Stein in Krüger bi imela določanju cene evropskega žita in prišlo je do tega, torej končno posvetovanje glede mirovnih pogojev. Drugi viri pa trdijo, da Buri na mir več ne mislijo, ker jim je Botha sporočil, da jim Angleži neodvisnosti ne priznajo. Buri pa brez neodvisnosti miru ne sklepajo. Iz Amsterdama poročajo, da vlada v Kaplandiji veliko razburjenje, ker angleška vlada Kap- da se je ustanavljala svetovna cena žitu, nadalje pa ameriško žito ustvarilo nove velike nevarnosti za vso evropsko žitno kupčijo. Vsled vplivanja cene ameriškega žita na ceno evropskega žita je nastalo v landcem, ki so Bure v vojni podpirali, noče priznati amnestije, sedemdesetih letih XIX. veka silni padec vseh cen, Zato se bo vojna nadaljevala. Sploh se širijo glasovi, da ti- v obrambo pred nevarnostimi, grozečim od ameriške stih mirovnih pogojev, so jih dognali voditelji, Buri ne spiejmo, ter da so ostala pogajanja brezuspešna konkurence, pa se je razvila terminska kupčija. tem, da je žito postalo svetovno tržno blago, so prenehali vplivati na določitev cene le lokalne razmere, kakor množina pridelka, množina konsumna, prometna sredstva itd., katere okolnosti je lokalni trgovec lahko pregledal. Poprejšnje razmere, ko so Boj proti terminski kupčiji. Meseca decembra je dunajska poslanska zbor- nica s pregromno večino, namreč z vsemi proti glasom, sprejela predlog, s katerim se je zahtevala odprava terminske kupčije in s katerim se naro- čalo narodnogospodarskemu odseku, naj predloži do konca meseca januvarja popolno odpravo terminske kupčije obsezajoč zakon. Ta rok je že davno potekel, a vender narodnogospodarski odsek še doslej ni izpolnil svoje naloge. Po dolgotrajnih posvetovanjih in prepirih ter neštevilnih kompromisih je ta odsek naposled skrpal zakon, ki ne obsega popolne odprave terminske kupčije na žitni borzi, vsled česar je prvotni poročevalec, slovenski poslanec dr. Ploj odložil poročanje. ceno določevale samo lokalne okolnosti, so se pre menile, čim bilo treba dobivati žita iz Amerike* iz Indije in iz Avstralije. Pri tem je uvaževati tudi to, da se žetev ne vrši v vseh produkcijskih pokra- jinah ob istem Času, nego da pride pridelano žito ob jako različnih časih na trg. Žitni trgovci so skušali na razne načine premagati nevarnosti, ki prete od tega, da se more žito iz prekomorskih dežel jako počasno spravljati v Evropo in da se v tem času cene lahko močno spremene. Moderna kupčijska tehnika je v to svrho usta- novila terminsko kupčijo. Rodil se je ta način kup- Kaj vladnega je pač vzrok odsekove čevanja v Severni Ameriki, kajti diferenca v kakovosti raznih vrst žita je v Ameriki prav majhna in se je vsled tega dala temu ustvariti nekaka povprečna tipa, kar je omogočilo razvoj terminske kupčije. Iz Amerike je bila terminska kupčija presajena v Evropo neposlušnosti in in se je tu razvila na poseben način. Kupčijska odpora glede popolne odprave terminske forma, ki je bila ustanovljena, da obvaruje veletrgovino kupčije, ko sicer zlasti vlada tako rada ustreza vsem pred premembami v svetovni ceni žita, je postala v zahtevam agrarcev? Ali je forumliranje tako težko Evropi sredstvo za špekulacijo z žitom. Vsled tega ali pa naposled terminska kupčija sploh ni tisti silni vpliva špekulacija prav pogostoma odločilno na ceno sovražnik in uničevalec kmetijstva, kakor se jo vedno žita, seveda samo za nekaj časa, kajti naposled zmaga popisuje? vender-le naravni zakon, ki določuje cene raznim naj prej Kdor hoče odgovoriti na to vprašanje, mora pač pridelkom. Vplivanje špekulacije na ceno se je začelo preiskati, kaj je prav za prav ta terminska tedaj, ko so cene evropskega žita posebno močno kupčija, kako je nastala in kake so njene posledice. padle. Agrarci menijo, da je špekulacija provzročila tem oziru je enketa, ki se je vršila 1.1900 v polje- padanje žitnih cen, ne dejstvo, da je prekomorska delskem ministrstvu podala obilo važnega gradiva produkcija zadobila odločilni vpliv na cene. Vsled Stran 174. tega so začeli boj proti terminski kupčiji in v Nem- cerne 3 5 kg in pasje trave 0*8 kg. Najboljše lucernino čiji dosegli, da se je ta kupčija prepovedala Konec pri h ) seme je francosko, potem italijansko, amerikansko pa slabo za naše razmere. Zato naj se ne gleda pri na- Ceno seme se hudo maščuje s slabimi pridelki. Lucerna je zelo važna rastlina kot sveža krma, kakor tudi kot suho seno. ročitvi na ceno, nego v prvi vrsti le na blago. Pridelovanje krme na polju. Sedanje gospodarske razmere kažejo, da je naj- Pri prirejanju njive v travnik za öletno dobo se vzame y3 in Vs detelj, in sicer domača, bela in švedska trav namreč laška ljulika, francoska in angleška boljše za kmetovalca, ako redi mnogo živine, za kar pahovka, mačji rep, travniška bilnica in pasja trava, pa se je treba preskrbeti z zadostno krmo. Spremi- Tako prirejeni travniki nam donašajo na 1 ha 70 do njevanje njiv v travnike se še nekako z nezaupanjem 100 meterskih stotov sena, ako rabimo še in do 3 q do 5 q žlindre ali 2 do 3 q super- fosfata gleda, temu so mnogo kriva slaba travniška semena, kalijeve soli kajti pri nakupu se večinoma gleda na ceno, ne pa na dobroto blaga. Toda delavske razmere bodo silile Ker pa gospodarske razmere včasih zahtevajo posestnike, da prirede njive v travnike, kajti pride- da spremenimo njive za vedno v travnike, tedaj mo lovanje žita pri dragih plačah kmetij popolnoma. Pri naročitvi semen onemogoči obstanek ramo pri sestavi trav in detelj paziti na to, da vzamemo one rastline, ki rastejo več let. Za ta namen naj se ozira v prvi vrsti, kaka je zemlja, ali je peščena, rahla, ilovnata ali obratno vlažna, težka itd. Potem se treba ozirati na namen, katerega hočemo doseči, ali želimo meša- nico samo za do leti, ali lucerno za svežo krmo ali travnik za kratko ali pa za stalno. Na mnogih krajih, kjer uspeva domača detelja slabo, je vedno bolje primešati še kako hitro rastočo travo, kakor laško ljuliko ali mačji rep. Na težki, vlažni zemlji je pride kakih 16 do 20 vrst v gotovih odstotkih v poštev. Stalen travnik je v primeri s öletnim manj plodonosen in kaže ondi njivo za vedno spreme- niti, kjer je zemlja za obdelovanje pretežka ali pre strma. Tudi bi bila taka naprava umestna, kjer mi- slimo radi prevelike daljave od posestva njivo v gozd spremeniti, na tak način bi imeli 10 let dobro košnjo, med tem časom pa lahko doraste zasajeno drevje. dobro, domačo deteljo nadomestiti s švedsko, boljši uspeh dosežemo, ako zmešamo obe travi. Naj- Pri- delek zmesi je gotov in se ni bati kake pozebline ali kacega plevela, kakor predenice. Krma iz tacih zmesij je tudi boljša od same detelje. Ako želimo dvojno zmes, tedaj se vzame za ha: za rahlo zemljo: domače detelje 20 kg, laške ljulike 8 kg. za težko zemljo: domače detelje 20 kg, mač- jega repa 3 kg. Crni kirasirji. češki spisal V. Beneš-Trebizsk^. (Dalje). Poslovenil Pf. Zupan se je tešil, da bodo vsaj danes brez pre-nočevalcev, a ko se je najslajše zazibal v to misel, za težko, vlažno zemljo: švedske detelje 12 kg, je prihrumelo nekoliko Rusov s kapitanom na čelu mačjega repa 3 kg. v sobo in zahtevalo zase in „modroplačarje" zajutrek, Najbolja pa je zmes iz vseh 4 vrst in sicer: obed in večerjo ob jednem. domače detelje 16 kg, švedske detelje 4 kg, mačjega repa 3 kg, laške ljulike 6 kg. Kmetica je dobro vedela, kaj pomeni zajutrek, obed in večerjo kuhati zajedno. Pol neček je napol- Za svežo krmo pa je prevažna rastlina lucerna, nila z moko, namesila in navalila cmokov, kakor hlebe, ki lahko raste z najboljšim uspehom 20 let, ako a ko je začela voda v kotlu sikati, je skuhala cmok pravilno ž njo ravnamo. Najboljše gnojilo za lucerno za cmokom; kozaki segali so sami po njih, niti uča-je pepel, cestnek, med umetnimi gnojili žlindra, su- kati niso mogli, a siromaki Francozi so sedeli pri perfosfat pomešan s kalijevo soljo, v mnogih krajih, vratih in upirali oči v kotel in krčevito stiskali svoje kjer je revna zemlja na apnencu, pa je prevažno ustnice. gnojilo navadno apno, ki jo posebno pospeši v rasti. Najbolj v ozadju je želel mlad gardist in se Kot najboljša trava, ki naj se jej primeša, se je po- opiral ob duri. Na gornjih ustnicah mu ril jedva kazala pasja trava (Knaulgras), ki hitro raste in mah izpod kože, na prsih je nosil trak častne legije vstraja stalno, kakor lucerna, ne pa laška ljulika, ki v desnici pa je vihtel zasukan kol. Njegovo sivo oko izmrje že v par letih. Vzame naj se 85 % lucerne in je gledalo topo v zrak, skoro brezčutno, tuintam so 15 % pasje trave in sicer za 1 ha: lucerne 35 kg in zašepetale njegove lepe ustnice, toda neumljivo in pasje trave 8 kg oziroma za mernik prostora lu- ža trenutek. Letnik LX. Stran 175. Njegovi tovariši, sojetniki, so prosili gospodarja, gnali so jih v sredino kakor čedo, za njimi zaprli županko, a za vsak grižljej so ponujali cekin. Samo mladi gardist ni prosil; včasih je klesnil naprej, kakor da ga objema omotica, toda vedno se je zopet premagal. Marica jo podajala skrivaj, komur je mogla, mla- košček kruha, a njeno oko je vedno hitelo demu jetniku, ki je sedel pri vratih kakor brez življenja, in vselej je preletel na njeno lice lahen oblak, kakor bi zasvetila zarja v mraku, in vedno zami- žala. Tako rada bi mu nekaj dala, toda on ni beračil, niti ganil se ni. Do vrat se je pririla. Mladi Francoz se je ozrl. Njegovo medlo oko je počivalo na devi, levica, ki je visela v obvezi, se je nekako zganila, a njegove ustnice so nekaj zašepetale v poluznani besedi, milo kakor pesem zvona. Marica je stopila bližje in podala siromaku kruha in sira. Jetnik jo je zopet pogledal in segnil po daru, toda bradat kozak je zgrabil Maričino roko. » Meni kruha, meni sir, deva! Temu itak ne pomore « Toda mladenič je že držal oboje; a tudi kozak se ni dal tako izlahka odbiti; ruval je siromaku iz roke jedini grižljej, ki ga je prejel ves dan. »Daj sem, daj! Tebi da sv. Peter drugega, še boljega pa hudič v peklu"! se je smejal kozak in imel takoj Francozovo roko v svojih pesteh. patky"!kriknil je h kratu Francoz poljski, iztrgal s vso silo svojo desnico kozaku in stopil dva koraka nazaj, » » n Poljak"! Prokleti Leh"! Pes"! Kakor iz jednega grla so kričali kozaki, a štiri krive sablje zablisnile so se revežu pred očmi. vrata, skakali raz konje, okoli zidu zapalili ogenj in šteli zlate, ki so jih vzeli jetnikom. Noč bila hladna, megle so se zgostile, a še nižje so legle na zemljo. Francozi so sedeli ob križih, bo grobih, tresli se zime in jeze, tihoma se jokali; na glas niso smeli, ker so se kozaki neizmerno radovali francoskih solz in jih potem še huje mučili. Verujem, da je marsikateri jetnik zavidal rajnim tihi počitek. - - Samo jeden izmed vseh 300 jetnikov je mirno počival ob peči v prostorni, sajasti županovi sobi. Počiva! je brezskrbno, ker je bil kozakom mozeg vsled vodke razgret, ker so imeli za pasi zlate, in okoli „modroplaščarjev" je bila ograja. Na to, da bi mogel kdo ubegniti, niti v sanjah niso mislili. Zupanu gost ni bil prav po volji, a Marica prosila je za Boga, da bi siromaka ne gonil iz hiše. Zupan je imel trdo srce, trše nego skala, toda Marica je znala s svojo besedo uprav čarati. Ves čas oči ni ganila od mladega gardista. niti In Poljaku se je dozdevalo, da je v svoji mili Poljski, da je stari, očetovski grad, ki so ga Rusi razdejali, se zopet dvignil iz razvalin, da je oče zopet ostal na daljnem pokopališču ob Visli, da se mu vrne brat za bratom, jeden izpred Prage, drugi iz Macic-jovic, a tretji iz Sibirije, a on, najmlajši, da se pri- pravlja za svatbo z nevesto iz daljnih, neznanih krajin, da mu blagoslavlja mati srčno zvezo, da jima zastavlja dobri poljski narod pot in da ponuja veliki francoski car v svatbeni dar njegovi revni nevesti vse nekdanje posestvo njegovega rodu . . . Vse to je videl mladi Leh, častnik slavne Napoleonove garde v milih očeh županove hčerke, ker „Vodka! —Vodka! —Vodka, gospodje kozaki"! mu je rešila danes življenje, ker če potegne kozak In na to besedo so pospravili kozaki brzo svoje sabljo, tega nikdar ne stori zaman. In njemu so se sablje v tok in se gnetli k županovi hčeri, ki je iz svetile danes pred očmi štiri kozaške sablje. polnega sodca nalivala piskre in jih razdavala vojakom. Zupan nemirno stopal po sobi, včasih je po Molojci so pili na smrt, da se jim je kadila gledal mladega vojaka. Zopet se mu je vračala misel glava, in mislili so, da so na Donu v svojih kočah, v glavo, po kateri je vedno zbledel kakor mrtvaški da jim igra slepec na banduru dumko, a zopet, da prt, a s tem spominom vračale so se mu v pamet so v Parizu, da so ujeli Napoleona, da ga ženejo v udrte oči in orumenelo lice. (Konec prih.) Moskvo, da ga zapro v železno kletko, a da bodo jezdili njim po Rusiji . . . „Dvignite se, vi lenuhi, vi pasji sini, ve kobilje glave"! je zagrmel kozaški kapitan jetnikom v ušesa in jih tolkel nemilosrčno s ploho sabljo po hrbtu. Kozaki so neradi vstajali od žganja, ker so jim krožale rožnate misli po glavi, kakor bi bili doma pri Židu okoli polunoči. Tudi Francozi se niso radi dvigali, jedva so se A0 držali siromaki na nogab. ko so že bili iz vseh pokopališče ... A ko so prispeli na pokopališče j i Nazaj. Novice. m> Osebne vesti. Poljedelsko ministrstvo je imenovalo Bohuslava Skalickega v Novem mestu vinarskim gosp. inšpektorjem za Kranjsko, s čimur nitivni drž. uradnik IX. činovnega razreda postal imenovanec defi Tehniški vodja hiš na sredi vasi, so jih kozaki obkolili in gnali na Gradcu državnih del za pokončevanje trtne uši gosp. Fr. Matjašič imenovan vinorejskim nadzornikom 1. razreda s sedežem v Finančni minister je iz službenih ozirov premestil c. kr. geometra Em. M art i ny j naslednik je c. kr. geometer v Konjicah in ne več v Celju iz Celj v Maribor Njegov Verbič; svoj sedež pa ima NOVICE — Učiteljske premembe. Učitelj v Gočah gospod Fran M er ein a je kompetenčnim potom premeščen v Senožeče; začasna učiteljica v Št. Pavlu pri Preboldu na Štajerskem gdč. Marija Peče je stalno nameščena na Rakeku; začasni učitelj v Cerkljah gosp. Josip Lapajne je stalno nameščen istotam, učitelj v Čatežu pri Trebnjem gosp. Peter Pogačnik je pa šel v stalni pokoj. — Promovirala sta te dni na vseučilišču v Gradcu gg. V. Baltič in V. Pegan. — Tridesetletnica zdravnika gosp. Finza. Okrožni zdravnik, v obče priljubljeni gosp. Finz bo praznoval dne 10. maja t 1. tridesetletnico svojega sodelovanja v ljubljanskem prostovoljnem gasilnem društvu Gosp. Finz je najstarejši izvršujoči član ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva in ima dokaj neprecenljivih zaslug za društvo. Društvo — kakor se čuje — mu priredi o tej priliki primerno ovacijo, kateri se baje pridružiio tudi ljubljanski zdravniki. Če kdo zasluži za svoje humano delovanje priznanja, zasluži to gosp. Finz, in dne 10. maja se z veseljem pridružimo njegovim gratulantom. — Prememba posesti. GraišČina Mirna in Galenek pri Zagorju sta prodani. Galenek je kupil gosp. Celestina iz Kranja, v čegave roke je prišla Mirna, nam še ni znano. — Upravni odbor dolenjskih železnic naznanja deželnemu odboiu, da bode dne 1. junija 1902 zapaili kupon prijoritet docela izplačan iz obratnih prebitkov, tako da deželi iz naslova deželne garancije ničesar plačati ne bode treba. v — Železniško ministrstvo je v soglasju z notranjim ministrstvom izdalo stavbeni koncens za električno napravo ob Radovni. Ob jedkem so se odstopili akti c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici* da izvede vodopravno postopanje. — Trboveljska rudarska delniška družba izkazuje za lansko leto samo 4000 kron manj Čistega dobička, nego prejšnje leto. Zato bodo znašale najbrže di viden ie zopet 24 kron. — Delavske hiše v Idriji. Ker primanjkuje v Idriji delavskih stanovanj, hoče erar zgraditi za delavce tri hiše z 12 stanovanji. — Zasledovanje premogove žile v Rovtah nad Logatcem vodi rudarski tehnik iz Ljubljane gosp. Eodlicher. Oibor je imel do zdaj okolu 3000 gld. izdatkov. Uspehi so zadovoljivi. — Zoper poroštvo dežele Štajerske za 14 milijonsko posojilo Gradcu se je oglasil prvi nemški občinski zastop v Knittelfeldu. Svoj zelo ostri sklep je razposlal vsem deželnim poslancem. V graških in diugih nemških političnih krogih je napravil odločni nastop Knittelfelda mučen vtis. — Lahi na Koroškem. Od 7 do 13 m m. je prišlo 10.709 laških delavcev čez mejo pri- Pontablju na Koroško, od začetka spomladi pa že 36.640. Dne 14 aprila se jih je pripeljalo zopet 3240. V prej imenovanem času se je skozi Beljak peljalo 1197 izseljencev v Ameriko, od Velike noči pa okrog 3000, večinoma delavcev. Lahi tedaj v tako ogromnih tropah prihajajo v Avstrijo, domačini pa morajo s trebuhom za kruhom v — Ameriko ! — 1000 psov postreljenih. V zadnjih tednih je bilo na Štajerskem in Koroškem radi stekline postreljenih nad 1000 psov. Okoli 70 oseb je bilo letos v teh dveh deželah popadenih od oteklih psov, več jih je umrlo. Pasji kcntumac je proglašen za vse ozemlje med Beljakom in Semmeringom. — Aretirani odvetnik. V Celovcu so aretovali odvetnika iz Murave (Murau) dr. Diauniga, ki je poneveril večje svote, ter zbežal. K — Kdo postane nadškof v Gorici? Doslej so se imenovali trije Lahi kot kandidatje za mesto goriškega nadškofa, namreč tridentski škof V a 1 u s s i, ki je rojen Goričan, a ni zmožen slovenskega jezika, poreški škof Flap p, rodom iz Kormina, in goriški prošt J o r d a n. „Naša Sloga" imenuje kot četrtega kandidata profesorja na goriškem bogoslovju in furlanskega deželnega poslanca dr. Faiduttija, ki bi menda rad prišel pod mitro, in katerega tudi na tržaškem namest-ništvu radi vidijo. — Novo politično društvo v Trstu. Ustanovilo se je politično društvo „Domenico Rossetti", kateremu je predsednik bivši župan Dompieri in ki si je postavilo za svojo glavno nalogo, izvrševati strogo kontrolo nad občinsko upravo. — Umrl je gosp. Ljudevit Tomšič, ravnatelj mestne ljudske šole v Zagrebu. Član saborskega stenografskega bu-reaua i urednik „Bršljana" itd., po dolgotrajni težki bolezni v 59. letu v soboto, dne 26 aprila ponoči. Pokojnik je bil brat pokojnpga učitelja in urednika „Vrtca", gospoda Ivana Tomšiča Naj v miru počiva! — Požar v Zdenski vasi. Strašna katastrofa je v soboto zadela prijazno Ziensko vas pri Dobrepoljah. Na3tal je požar, ki se je s čudovito hitrostjo razširil po celi vasi in navzlic vsem obupnim prizadevanjem gasilcev in prebivalcev upepelil 146 poslopij in vse pohištvo, obleko, oioije itd., kar se je v njih nahajalo. Celo denarja v raznih hišah niso mogli rešiti in se je pozneje našlo v razvalinah mnogo raztopljenih kron Škode je več kakor pol milijona kron, in zavladala je strašna beda. V celi vasi je samo še nekaj hiš, ki so se mogle ognja obvarovati, ker so krite z opeko. Ljudje nimajo niti prebivališč, niti hrane, niti obleke. Razšli so se po sosednih vaseh, kjer so odvisni od milosrčnosti drugih posestnikov. Ogenj je nastal, kakor se nam poroča, vsled slabega dimnika v neki hiši. V dotični hiši je začelo že pred kakimi 14 dnevi goreti, a tedaj so ogenj pravočasno pogasili. Sedaj pa je veter kar bliskoma hitro raznesel iskre po celi vasi in vse gašenje ni nič zaleglo. Gasilci so delali toliko časa, da se je začela vnemati njih obleka. Štle potem so popustili brizgalno, ki jo je ogenj tudi uničil. Bivši župan gospod Žnideršič je bil pri požaru težko poškodovan Šel je kakor lev v ogenj za svoje, ne preveč hvaležne sovaščane in bil strašno opečen Utekel je smrti samo, ker je skočil v neko greznico. Neki 651etni gluhi mož in neka deklica sta zgorela. Mož je bil mnenja, da pri njem ne bo gorelo. Šel je v hišo in se zaklenil — ni pa slišal prasketanja na strehi. Ko je ogenj preglodal lesovje, se je strop udri in pokopal moža. Čudovito hladookivno se je vedel neki 6- ali 71etni dečko. Mpj tem ko so odrasli tarnali in jokali, je fantič šel v gorečo hišo in ponesel iz nje mlajšega bratca. Ko ga je spravil iz obližja ognja, se vrnil v gorečo hišo in rešil iz nje še sestrico, naposled pa šel v hlev, odklenil živino in jo odpeljal na varen kraj. Pogorelci so bili zavarovani večinoma pri „Feniksu". pri graški vzajemni zavarovalnici in pri škofovi zavarovalnici v Ljubljani. Upamo, da bodo zavarovalnice kulantno postopale tudi s tistimi, ki so zamudili plačati zadnjo premijo ter da bodo zavarovalnino hitro izplačale. — Veliko poneverjenje so baje razkrili pri posojilnici v Št. Lenartu v Slovenskih Goricah. Po poročilih graškili listov je poneveril bivši posojilnični knjigovodja in trški župan Anton Mravlag, ki je pred nekaterimi meseci umrl, okoli 200.000 kron Brat pokojnika, odvetnik dr. Mravlag zavrača to obdolžitev kot neosnovano. — Zakoten mazač v Beli Krajini. V vaseh ob hrvaški meji se klati neki mazač iz novomeškega okraja in „zdravi" ljudi. Pretečeni teien je „zdravil" v vasi Zilje, prvo moža in potem še njegovo ženo. Moža je zdravil v eni sobi s tem, da ga je mazal s kolomazom po životu, ženo je pa v drugi sobi mazal z mešanico jajc in masla. Možu je računal par kron, ženi pa, pri kateri je imel več posla, pa tudi več kron. Ženo je mazal v posebni . sobi po vseh delih života in sicer toliko časa in tako temeljito, da je pričela kričati, na kar je mazač pobegnil. Pravijo, da se je tak slučaj tudi v drugi vasi ob Kulpi dogodil, a radi ženske sramežljivosti se ne da dokazati. Mazača že zasledujejo. Letnik LX. — Job na gnojišču. V Češeniku pri Dobu je minolo soboto umrl neki Matija Marinček. Bil je slaboumen in zato ga njegov oče Franc ni mogel trpeti. Ljudje pripovedujejo čudne reči, kako je lastni oče ravnal s svojim nesrečnim sinom. Matija je bil Že leto dni bolan, toda po zimi in po leti je moral ležati zunaj na kupu gnoja, ali pa v hlevu pod jaslimi. Vsled mraza in nesnage je bil ves njegov život pokrit z ranami in oteklinami. Oče mu ni hotel dajati niti jesti več, pa tudi drugim, katerim se je siromak smilil, ni pustil da bi mu prinašali jedila, hoteč se ga čimpreje iznebiti. Ljudje so zelo ogorčeni nad brezsrčnostjo takega „očeta". — Roparski napad. Nenavadno predrzen rop se je izvršil na okrajni cesti med Celjem in Laškim trgom blizu vasi Tremerje. Tam je zaskočil neki potepuh pot kmetici M. Lečnik iz laške okolice, jo pobil s težkim kamenom na tla ter jo oropal za 12 gld. Ropar je na to slekel svojo krvavo srajco, jo vrgel proč ter šel naravnost k brivcu, kjer si je dal obriti brado. Tudi je prosil brivca, naj mu preskrbi srajco, Češ, da je svojo zavrgel, ker je bila zamazana. Brivec mu je ugodil, za kar ga je ropar dobro plačal. Ker je pozneje tudi v gostilni trosil denar neobičajno, prijeli so ga takoj, ko se je raznesla vest o zločinu V ječi je slekel tudi telovnik ter ga skril. Napadena je mati 5 otrok. l»< SBBR- » -i — Najden mrtvec. Dne 21. m. m. so v nekem gozdu v Rovih nad Domžalami našli mrtvega mokarja Gašperja Dolarja iz Ljubljane, kateri se že od 16. marca t. 1. pogreša. Umrl je v gozdu od lakote. Kakor je obdukcija dognala, bil je umobolen. Taval je okoli po gozdu in tudi prenočeval v gozdu. Živel je le od vode in sladkorja, katerega so še našli košček pri njem. Na mestu, kjer so ga našli, je imel ležišče, napravljeno iz mahu in smerečja. — Pijanec na verigi Delavec A. P. v Ljubljani si ga je naložil tako, da je domov grede izgubil cesto in padel v precej globok jarek ob Opekarski cesti. Vpil je na vso moč: „fantje, možje, lumpje, ravbarji pomagajte mi, zdaj bodem tukaj crknil, zadnja ura mi bije". To upitje je slišal vendar neki človek in šel v jarek gledat. Našel je A. P. na trebuhu ležečega v vodi in blatu. Opiral se je na roke, da je imel še glavo nad vodo in klical na pomoč Došlec ga ni mogel sam rešiti iz jarka in Šel iskat pomoči. Vrnivši se še z jednim Človekom in z dolgo verigo, šel je na delo, da reši pijanca iz neugodnega položaja Rešitev se je posrečila. Z verigo sta potegnila pijanca na suho in ga potem spravila domov. • — Tatvina amerikanskih trt. V nedeljo so zaprli v Badenu pri Dunaju dva posestnika Gleichwein. Ta dva sta že več časa zaporedoma kradla po tamošnjih vinogradih amerikanske kolČi, zarad Česar so bili posestniki vinogradov jako vznemirjeni. Konečno so jima prišli na sled in ko so preiskali nju stanovanje, našli so kakih 60 000 kolči, ki so bile že pripravljene, da se jih odpošlje odjemalcem. Tatvine se zato ni dolgo slutilo, ker sta bila obadva tatova dobra posestnika. — Samomor iz nesrečne ljubezni. Metlar Anton Schwarzenberger na Dunaju se je zaljubil v dežnikarico Ano St. Ker ga ta ni marala, je postal silno melanholičen Na velikonočni ponedeljek je pa izginil; v svoji sobi je pustil pismo, v katerem pravi, naj se proda njegovo pohištvo, polovica tega denarja naj bo za zaostalo stanarino, polovica pa za pogrebne stroške. Schwarzenbergerjevi stariši se tolažijo s tem, da jih je poslal sin morda venderle samo po — 1. aprila. — Odkrijte se! V pisarno dunajskega odvetnika Izidorja Schleisingerja je prišel igralec Rihard Grossman pokrit ter se ni odkril ves čas. Odvetnik je igralca tožil radi raz-žaljenja časti, češ, da ga je igralec hotel žaliti s tem, da klobuka ni vzel z glave ter se je vrhu tega še ironski smejal. Pri obravnavi pa je igralec izjavil, da se je pozabil odkriti Stran 177. ter da odvetnika ni hotel žaliti. Odvetnik je nato igralcu odpustil. — Grozna samoobtožba. Iz Brna poročajo, da se je pri orožnikih v Litovlji (Littau) oglasil 18 let stari dninar Fran Steiner ter povedal, da je v marcu t. 1. zadavil in oropal nekega potujočega rokodelca ter ga vrgel v Dunav. Nato je naropani denar zapravil ter dospel v Litovljo raztrgan in sestradan. Ker ga peče vest, se je javil sam. Orožniki fantu niso verjeli, a ker je Steiner opetovano zatrjeval, da je njegova samoobtožba resnična, so ga izročili sodišču, da začne preiskavo ali se fant ni zlagal. Morda ga je lakota primorala, da je hotel v ječo, kjer ima vsaj hrano. — Vsled bolezni.v smrt. Predzadnjo sredo je legel 561etni Emanuel Herschmann z Dunaja v Badnu na tir pred brzovlak, kateri ga je popolnoma zmečkal. Vzrok temu je dolgotrajna, neozdravljiva bolezen v glavi. — Nenavaden nagon. „Neue Fr. Presse" poroča, da je pokazal pri zadnji seji družbe zdravnikov na Dunaju primarij dr. Török mlado dekle, ki si je porinila v nogo 19 igel. Zdravniki so gledali z Röntgenovi žarki te igle in so jih res našli v nogi deklice Baje je nagon, zabadati si šivanke v život, pri ženskah jako razvit. — Dvoboj Stein wender-Walz. V četrtek se je na Dunaju vršil dvoboj med poslancema Steinwender in Walz. Steinwender je dobil udarec s sabljo in sicer na čelo. Udarjen je s ploskvo. Vzrok dvoboja je bil naslednji: Ko je Bareuther v zadevi češke obrtne šole v Budjejevicah in nemške v Hebu predlagal ločeni glasovanji, je Steinwender glasoval z desnico. Walz mu je zaklical: „Sramujte de, da to storite kot nemški mož". Steinwender je na to napovedal Walzu dvoboj. — V škafu utonil. Pri Maria Grünu na Gorenjem Štajerskem je Katarina Steinguber čistila sobina tla. Škaf poln umazane vode je nesla v kuhinjo, kjer se je igral njen otro-čičeK. Ko se je zopet vrnila v kuhinjo, našla je otročiča — utopljenega v škafu. — Prva milijarda minut po Kristusovem rojstvu je preteklo po nekem računu, ki ga objavlja „Neuer Wiener Tagblatt", dne 30. aprila letos ob 10. uri 40 minut dopo-ludne. Ker je pa dotičnik štel 460 prestopnih dni v 1901 letih, v resnici jih je pa 14 manj (vsakih 400 let namreč odpadejo tri) račun ni pravilen in bomo dosegli prvo milijardo še le 14. maja. — Klingerjev »Bethoven«. V dunajski „Secesiji" bo razstavljen kip Klingerjevega Bethovna. Težak je 4200 kg in so ga pripeljali v dveh velikih vozovih za pohištvo. Kip je iz brona in marmorja, Bethoven je iz belega syra-marmorja, njegov plašč iz onixa, podstavek iz rudečega pyrenejskega marmorja, prestolu slični stol je iz brona z mozaikom in slo-nokostenimi glavami angeljev, orel pa je iz črnega pyrenejskega marmorja. Ta kip se postavi bržčas na Lipskem. Posamezne kose je v „Secesiji" sestavil Klinger sam. Ta kip je največja privlačnost umetniške razstave v „Secesiji" na Dunaju. — Nasledki izseljevanja. Pri zadnjem novačenju je prišlo iz sinajskega okraja na Ogrskem izmed 595 pozvanih samo 268 mladeničev k naboru, ostalih 327 se je izselilo v Ameriko. Vsled tega se je dobilo iz celega okraja samo 37 vojaških novincev. — Zraščena dvojčka. Iz Vojnega Križa na Hrvatskem poročajo, da je rodila ondi kmetica Štefanija Beiinec zraščena dvojčka, dečka in deklico, ki pa sta umrla. Mati je nevarno bolna. — Vsa vas zgorela. Vas Stanovice pri Marijinih toplicah je skoraj popolnoma pogorela, kajti ostale so le 3 majhne hišice. Požar je bil čin maščevalnosti. Neka še ne 15 let stara dekla Marija Schöa je hotela pred svojim časom ostaviti službo pri kmetu Köhlerju. Ker je Köhler ni hotel odpustiti, se je maščevala nad njim s tem. da mu je zažgala NOVICE mmmmmmt —wrm—m—a—mm—mmmmmmmmm—mm* " ~~ Stran 178. Letnik LX. Vsled viharja pa se je požar hitro razširil ter uničil spomeniku spoznali so zgodovinoslovci, da so pekli kruh v te- kozolec malone vso vas. Požigalka je svoj zločin že priznala ter je danjih Časih na ta način, da so položili testo med dva raz- zaprta. beljena kamena, da se je speklo. Omenjeni hleb je rujavkasto )e v Bajni Morilka dveh otrok, Iz Budimpešte poročajo, da črn in zelo razpokan. dekla Ana Pavkal umorila dva otroka Stariši Veliki ruski knez Potemkin je imel navado, otrok, trgovec Gressler in žena, sta ji naroČila, naj otroka, ko da je sprejemal vsakterega, kdor je imel kako opravilo pri se zbudita, obleče in pripelje za njima k sosednji družini. Ko njem. Njegov znanec mu je očital, da se to ne spodobi za je dekla oblačila dečka 15 mesecev starega, ga je sestrica su- tako velikega kneza. „Imaš prav" odvrne Potenkin „to moram nila za šalo, da je deček padel z mize ter se ubil. Dekletce, premeniti". staro Drugi leta, je začelo jokati in vpiti: „Ti si kriva! Bom že ne pusti k knezu. dan »Kako pride ravno isti znanec, a sluga ga to" vpraša mami povedala!" Prestrašena dekla je vzela nož in prerezala dekletu vrat, nato pa vrgla obe trupli v vodnjak. Mrtvecu prebodli srce z vilami. V Karansebesu na Ogrskem so neznani storilci po noči odkopali grob nedavno umrlega vaškega notarja Aleksandra Popovicsa. Odprli so rakev in mrtvecu z železnimi vilami prebodli srce. Storili so to nje- govi sovražniki, so se v svoji babjevernosti bali, da se umrli notar kot vampir ne povrnil med nje. nikdo njemu?" „O da n u Ali danes ne sme vsi, samo vi ne" odvrne sluga. Skrivnostna smrt ruskega milijonarja. V Moskvi so našli zadnjega dne minulega mesca v mestnem parku mrtvo truplo elegaotnega mladega moža. Po kratkem so spoznali, da isti dobro poznam moskovski milijonar N. Uškov Poleg niso našli nikakega orožja ter je torej samomor izključen. Tudi se je našel pri njem denar in dragocenosti, iz česar se more sklepati, da ga niso roparji ubili. Vsa stvar je zelo skrivnostna Ali se oženi ali pusti službo. Lastnik neke velike ter jo policija strogo zasleduje. trgovine na Ogrskem izdal je svojim uradnikom prav amerikansko okrožnico, v katerej jim veleva, da se morajo v teku jednega leta vsi oženiti, ker on da neče neoženjenih uradnikov, ali pa naj gredo v pokoj. Mladi uradniki niso bili v zadregi radi te naloge, toda stari, radi še nadalje služili, a se na stara leta ne morejo odločiti za zakonske spone, oni bodo pa vže morali nekoliko premišljevati, kaj stiti službo ali oženiti se. bilo bolje: ali pu- Konji za južno Afriko. Ubogi konji morajo vedno več žrtev iz svojih vrst pošiljati v pomoč krivičnim Angležem zoper hrabre Bure Zadnje dni odšel je iz Reke parobrod Devona" z 796 konji, da jih popelje na bojišče. Vseh paro- brodov s konji odšlo je do sedaj 61 8 skupnim številom 45.611 konj. Da to še ne bode zadostovalo, vidijo tudi Angleži sami, ker ravno na Eeki stoji parobiod, na katerem se pripravlja prostora zopet za 800 konj. Njuhanje. Njuhanje se zopet razširja kot moda. Njuhala je kraljica Viktorija, njuha Leon XIII, zdai je prišlo na dan, da na skrivnem njuha tudi kralj Edvard VII. Naj- imenitnejši firmi za njuhalni tobak Fribourgova in Frajenova na Angleškem plemstvu dobavljata ž 3 200 let blago angleškemu Ponarejalci denarja. Italijanske sodnijsko oblasti zasledovale so te dni po raznih goratih vaseh in okolici Vidma ponarejalce italijanskega in avstrijskega papirnatega denarja. Pri tej priliki je bilo tudi nekaj oseb zaprtih; našli so pri njih pripravljen papir za ponarejanje denarja. Dobili so tudi razna pisma, iz katerih je razvidno, da so se ti ljudje bavili z razpečavanjem ponarejenega denarja. Dotičnih priprav za izdelovanje denarja pa niso še zasledili. Tujci v Rimu. Letošnji papežev jubilej in pa krasno vreme v Italiji privablja baje v Rim tako mnogo ptujcev, da jim skoro ni mogoče preskrbeti prenočišč, tako da celo milijonarji ne morejo vsakokrat dobiti stanovanja, kajti tako zasedeno kot letošnjo pomlad bilo ni še nijedno leto to večno mesto. V zadnjem Času došel je amerikanski parobrod z 500 Američani, iskati prenočišč po potujejo okoli sveta in ti vsi so morali privatnih stanovanjih, katere so seveda morali zelo slano plačati. Da je za opere, koncerte, sploh zabave pri tolikih ptujcih tudi čas žetve, se razume. Velik golobnjak. V Kaliforniji v Los Angelos se velik golobnjak, v katerem zrede na leto 400 000 go- nahaj lobov Samo za hrano teh golobo daj na leto 3600 dolarj Španski pisatelji počnejo štrajkati. Iz Madrida poročajo, da je društvo španskih pisateljev zagrozilo, da ne dovoli noben španski skladatelj igrati ali peti svojega dela na španskih odrih, ako vlada ne dovoli večjega prispevka za gradbo novega opernega gledališča. Španski avtorji smatrajo novo opero za neobhodno potrebno, ako naj se dvigne produktivnost skladateljev in kvaliteta španskih opernih del. Truplo v zaboju. V Kralj na Pruskem je je delal pred 1 in pol letom izginila žena delovodje Becka, v livarni „Union". Zakonska se nista razumela, mož je ženo pretepal. Nakrat je izginila brez sledu. Mož je trdil, da ga je zapustila in odpotovala. Beck se je kmalu na to preselil neki ženski, v kleti bližnjega stanovanja pa je pustil velik , češ da je v njem razno orodje, za katero v novem sta- zaboj novanju nima prostora pa Nedavno torej po 1 in pol letu začelo v hiši strašno smrdeti. Smrad je prihajal iz kleti. Policija je zaboj odprla in našla v njem pločevinasto, rakvi podobno stvar. Ko so pločevino nekoliko odprli, so videli naj- prej svileno žensko nogavico in nato nogo Nato so prenesli ves zaboj v mrtvašnico ter našli v zaboju res žensko truplo, zakrito v več oblek. Okoli vratu je imelo truplo vrv. Beck je izginil iz Kraljevca, sedaj obesil. bival ekaj časa v Stutgartu se ie Dvorni škandal v Petrogradu. Poroča se, da je velika kneginja Helena hči carjevega s trica velikega kneza Vladimira, začela ljubavno razmerje z nekim dijakom in ga pregovorila, naj ž njo pobegne v inozemstvo Velika kneginja Helena znana zaradi svojih emancipacijskih nazorov ; bila nevesta princa Viktorja Napoleona in tudi careviča, a je oba ženina popustila. Beg se veliki kneginji in dijaku ni po- srečil. Policij iu je, ko sta prišla čez Varšavo, blizu meje prijela; veliko kneginjo je poslala nazaj v Petrograd dijaka pa v Sibirijo. Mesarja se je igral. Middletowna se poroča : Malo je manjkalo, da ni te dni šestletni John Haner iz Marsch- land umoril svojega mlajšega brata, s katerim se je igral „mešatja". Deček, čegar oče mesar, je večkrat gledal v klavnici, kako se usmrti živina in je natančno vedel, kako se to stori. Ker pa ni imel v to svrho potrebne živali, vzel je s seboj svojega mlajšega brata, mu privezal vrv za vrat in ga s težkim železom udaril po glavi. Da pa svoje delo do- konča, je potreboval nož, katerega pa v klavnici k sreči ni našel Najstareji hleb kruha hrani Radi tega je odšel domov in pripovedoval materi, da se v berolinskem se igra „mesarja", ter da potrebuje nož, da vzame kožo raz muzeju. Našli so ta kruh v grobu nekega Menthuhotepsa, ki telo. Mati je postala nemirna in je odšla z dečkom v klavnico, je umrl v Egiptu 1. 2500 pred Kristusom. Narejen je ta hleb kjer je postala skoraj nezavestna, videč svoje dete na pol iz debelo zmlete ječmenove moke, kar dokazuje, da je ječmen mrtvo. Ko je dete oprostila, odnesla ga je zopet domov, kjer jedna najstarejših vrst zrnja za živež. Po napisu na nekem se je počasi zavedlo. Letnik LX. NOVICE Stran 179. Ruski dijaki v ječi v Moskvi so si hoteli pomagati do svobode. Ker so tako zastraženi, da ne morejo ni- Tržne cene. kakor uiti, so hoteli zanetiti velik požar, da v zmešnjavi V Ljubljani dne maja ušli. Nobeden ni mogel uiti. Zapalili so, a požarna bramba je ogenj hitro pogasila. K 7 40 h, ječmen K 7 50 h 1902. K Pšenica h, ajda 9-50 6-50 proso K 6 — h, turšica K 6 10 h, leča Tragika. Splošno sočutje vzbuja v danskem glavnem Vse cene veljajo za 50 kilogramov, mestu vest, da so grofa Danneskjold Samsö prepeljali v blaz- nico. Grofu se je zmešalo, ker je vedno mislil na nek strašni fižol K 7 dogodek na morju. Peljal se je nekoč na neki danski vojni ladiji, ko skoči nek mornar v morje. Grof se ne pomišlja dolgo in skoči za mornarjem, da ga reši. Zagrabil je mornarja in se dolgo časa z njim boril v vodi, a da je grof rešil svoje življenje, moral je mornarja, ki se ga je nakrat krčevito oklenil in ga skušal spraviti pod vodo, pahniti od sebe. Mornar je pred njegovimi očmi utonil. Tega prizora grof ni mogel po- zabiti, postajal ie vedno bolj zamišljen in sedaj je zblaznel. Dve vrsti zob. V Hagerstownu v Ameriki rastejo neki deklici dve vrsti zob v spodnji čeljusti. Angležki turisti. Pretekli teden se je usidral v Zadru v Dalmaciji angleški pamik „Argonaut" z 130 angleškimi turisti. Pregledali so mesto ter nakupili mnogo hrvaških narodnih noš, katere so se jim posebno dopadale. Drugi dan odpluli so dalje proti jugu ter se nameravajo vstaviti v vseh lukah Dalmacije. Angležinje posebno občudujejo čvrste in zdrave devojke ob hrvatskem primorju. Za najstarejšega moža na svetu označuje neki list 1301etnega Noaha Radya, ki živi v sirotišnici v Novem Brunšviku Mož je oslepel. Napad na stražo. V petek zjutraj po 4. uri je šel redarstvenik Jakob Treven v Trstu iz službe na dom. Stanuje v ulici Belvedere. Da si prikrajša pot, šel je blizo novozidanih hiš v ulici „Miramare" in ko je dospel na zapuščeno zemljišče za hišami, &ta skočila nanj dva moža in ga vrgla na zemljo. Jede ga je pritisnil pod se, drugi pa je izvlekel nož in zabodel Trevena v levo stran prsij. Ko je to napravil je rekel: „Zdaj je izvršeno" na kar sta oba zločinca pobegnila. Stražnik je uže popred skušal izvleči sabljo, a ker ležal na hrbtu, ostala je sablja pod njim Ko sta napadalca zbežala, je stražnik potegnil sabljo in hitel za njima Manjši od teh je bil že skoraj v stražaikovih rokah, ali naenkrat se obrne in vstreli stražnika v prst, vsled bolečine se je stražnik moral vrniti in šel v stražnico v ulici Belvedere. Ondi so videli, da Treven krvavi in so poklicali zdravnika, kateri je konstatiral, da je Treven močno ranjen na prstu. Svoji uradni knjižici pa mora zahvaliti življenje, ker je nož. katerega mu je napadalec za- sadil v prsi prebil suknjo in se zaril v knjižico nedotaknivši se telesa. Napadalec pa je mislil, da ga je zabodel v srce Redarstvo poizveduje o napadalcih, ki sta bežala proti Rojanu. Padla pod vlak. Predzanjo nedeljo je neka 191etna Terezija Vodopivec med postajama Zdravščina-Zagraj, hoteča prestopiti iz jednega železniškega voza v drugi, tako nesrečno pod vlak, da jej je kolo jedno nogo popolnoma proč odtrgalo, druga pa jej je še nekoliko obvisela na telesu. Prinesli so jo najprej v bližnjo stražnico, potem so jo prepeljali v goriško bolnico usmiljenih bratov, kjer je umrla. glavni dobitek glediščnih 50 000 kron znaša igralcev loterije. Opozarjamo naše cenjene Čitatelje, da se vrši srečkanje nepreklicno dne 19 unija 1902 in da bodo dobitki od denarju izplačani. pošiljateljev proti 10 % odbitku v gotovem nepreklicno Glediščnih igralcev loterija. 1 glavni dobitek . ä 50000 1 » , " ä 5000 1 » v v 3000 2 n n ä 2000 5 dobitek . . . ä 1000 10 ä 500 20 ,, . . . ä 200 60 . . . ä 100 100 » . . . ä 50 300 y> ... ä 20 8500 % J9 • # ä 10 kron » v ?? ?? 5? Srečke krono Maver 91 po priporoča menjalnica v Ljubljani Loterijske srečke. V Brnu dne 30. aprila t. 1. Na Dunaji dne 26. aprila t. 1. V Gradci dne 26. aprila t. 9, 48, 40, 63. 50, 80, 90, 28, 36, 77, 46. 46. 81, 14, 11 Sleherni dobitki se od pošiljateljev proti o o odbitku denarju izplačajo. t f Stran 180. NOVICE Letnik LX. /Ov / JUl «n t. J m JlpwfL . . J Odgovorni urednik Rajko Pirkoyiß. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.