Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 97–103 97 1 Izr. prof. dr. Na ta ša Tul Man di ć, dr. med., Bol ni šni ca za žen ske bo lez ni in po rod niš tvo, Preč na uli ca 4, 6230 Po stoj na; na ta sa.tul @guest.ar nes.si Na ta ša Tul Man di ć1 Utru je nost pri žen skah FatigueinWomen iZvLeČeK KLJUČNE BESEDE: utru je nost, žen ske, no seč nost, po po rod no ob dob je, so čut na utru je nost Utrujenostjenespecifičensimptom,pogostvzrokzaobiskzdravnika.Utrujenostjepo- membenzdravstveniproblem,kipopodatkihizAvstralijelahkoprizadenetudidopolo- vicoženskstarosti31–36let,medkaterimijih10%poiščezdravniškopomoč.Dokazana jepovezavamedutrujenostjoinslabšodelovnouspešnostjo,večjimštevilomdelovnih inprometnihnesrečterslabšokakovostjoživljenja.Vzrokizautrujenostsoštevilni,ven- darstaobjektivnaocenainiskanjevzrokovtežavna.Glavnavzrokazautrujenostprižen- skahstaslabokrvnostindepresija.Utrujenostjepogostejšavnosečnostiinpoporodnem obdobju,kojojetežkoločitiodpoporodnedepresije.Vzadnjihletihsejepojavilpojem sočutneutrujenosti,kinajboljprizadenemedicinskesestrenaurgentnihoddelkih.So- čutnautrujenostjetelesna,psihološkainčustvenaizčrpanostaliizgorelostljudi,kiskrbi- jozadrugeljudi.Najpomembnejšidelpriraziskovanjuutrujenostijenatančnaanamneza, sledikliničnipregled.Vsakpetibolnik,kiobiščezdravnikazaradiutrujenosti,imazna- kedepresije,priženskahpajetadeležlahkocelovišji. ABStrAct KEY WORDS: ti red ness, wo men, preg nancy, post par tum pe riod, com pas sion fa ti gue Fatigueisanon-specificsymptomandacommoncauseforvisitingadoctor.According todatafromAustralia,fatigueisanimportantmedicalproblemthataffectsuptohalf ofthewomenbetween31and36yearsofage,10%ofwhomseekmedicalhelp.Thecor- relationsbetweenfatigueandlesserworkproductivity,highernumberofworkandcar accidents,andqualityoflifehavebeenproven.Therearemanycausesoffatigue,objec- tiveassessmentanddiagnosticsofwhicharecomplicated.Themaincausesoffatigue amongwomenareanaemiaanddepression.Fatigueismorefrequentduringpregnancy andpostnatalperiodanditisdifficulttodistinguishitfrompostpartumdepression.The conceptofcompassionfatiguehasappearedduringthelastyears,towhichthenurses inurgentdepartmentsaremostexposed.Compassionfatigueisphysical,psychological, andemotionalexhaustionandburnoutofpeoplewhotakecareofothers.Themostim- portantpartofresearchingfatigueisathoroughanamnesis,followedbyaclinicalexa- mination.Everyfifthpatientthatvisitsadoctorbecauseoffatigueshowssignsofdepression andthepercentagecanbehigheramongwomen. 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 97 Na ta ša Tul Man di ć Utru je nost pri žen skah98 Raziskovanjeproblemajetežkozaradi različnega (subjektivnega) razumevanja utrujenosti,pomanjkanjanatančnihopre- delitev,diagnostičnihmetod,težavnegain nepopolnegavključevanjavraziskovalnein kontrolneskupine,težkojetudisledenje. vZroKi ZA UtrUJenoSt Vzrokizautrujenostsoštevilni,nekateri zelopomembni.Velik izziv jeobjektivna ocena,iskanjevzrokovinodpravljanjeoz. zdravljenjeutrujenosti(4).Vvečiniprime- rovjetosamoomejujočestanje. Najpogostejši nesomatski vzroki so stres,anksioznost,depresija,somatskipavi- rusneokužbeinpostvirotičnastanja,kom- biniranivzroksonpr.motnjespanja.Zelo pomembnivzroki,kijihnesmemospregle- dati,somalignaobolenja,kardiomiopatije inaritmije,slabokrvnost,bakterijskein ne- katerevirusneokužbe(npr.HIV,hepatitis C) terhemokromatoza.Pogostojeutrujenost pridruženaboleznimprebavilinsečil,en- dokriniminpresnovnimmotnjam,noseč- nosti,včasihsepojavikotstranskiučinek zdravil. Pri več kot polovici bolnikov se venemletunepostavidiagnozeinostane »utrujenost«edinadiagnoza.Podatki,kako pogostoseodkrijesomatskivzrokzautru- jenost,sorazlični,navajajoštevilko8–50%, velikerazlikesoverjetnoposledicarazličnih definicijinzasnovraziskav(4). Vmetaana- lizisougotovili,dajepriiskanjuvzrokov zautrujenostnajpogostejeugotovljenade- presija(v18%),resnesomatskeboleznise odkrijejov3%,medtemiprevladujejoane- mijeinmalignebolezni(5). Sindromkro- ničneutrujenostisopotrdilivmanjkot2%, vnekaterihraziskavahcelopod0,2%.Od- govorinavprašanja,alijesindromkronič- neutrujenostisplohločenakliničnaiden- titeta,kajjeetiologijainpatofiziologija,še vednonisojasni(5). Pomembniopozorilniznaki,ki jihne smemozanemariti,so(4): • nenadenpojavutrujenostipri»zdravih« starejšihosebah(vzrok:malignabolezen, Uvod Utrujenostjedobropoznan,aslabooprede- ljenpojem,občutekutrujenostipajezelo subjektiven. Slovenskimedicinski slovar opredeljujeutrujenostkot»zmanjšanjete- lesnih,duševnihsil,zmožnostizaopravlja- nječesa,zaradidaljčasatrajajočega,čezmer- neganapora,obremenitvealizaradibolezni (kažesevzmanjšaniučinkovitostiinnag- njenostiknezgodam),sopomenkaje»fati- gacija«(1).Nekaterikdefinicijidodajajoše motnje spanja, občutek izčrpanosti, raz- dražljivostterupadmotivacijeinambicij, močnoželjopopočitku(2, 3).Utrujenostima vMednarodniklasifikacijibolezniinsorod- nihzdravstvenihproblemovzastatistične namene(MKB-10)kodoR53.Utrujenost(lat. las si tu do)jezelonespecifičensimptomin pogostvzrokzaobiskzdravnika,patudiza izostanekzdela,izšoleinopuščanjevsa- kodnevnihaktivnosti(3–5).Dokazanesopo- vezavemedutrujenostjoinslabšodelovno uspešnostjo,večjimštevilomdelovnihin prometnihnesreč.Popodatkihizliterature je1–7%vsehobiskovosebnegazdravnika zaradiutrujenosti,pogostejesenanjobra- čajoženske,najpogostejevstarosti34–39 let.Zanimivoje,dasebolnikipogostejeste- žavamiobrnejonazdravnicekotnazdrav- nike(4). Doutrujenostipridezaradipreti- ranetelesnealiduševneobremenitveoz. bolezni. Kratkotrajnautrujenostjeobičajenpojav potelesnemaliumskemnaporuinmine s počitkom ali s spremembo aktivnosti. Nimabolezenskepodlageinnizaskrblju- joča,pojavljaseprivsehljudeh.Poznamo tudikrajšičastrajajočoutrujenostobakut- nihboleznih,npr.virozah,pomanjkanjuspa- njaalitežjihnaporih,kijepričakovanain mine,kominebolezen,naporalisenaspi- mo. Dolgotrajna ali kronična utrujenost trajašestmesecevalidljeinninormalenpo- jav,jerazmeromaredkatežava,azaposa- meznikeizjemnopomembna.Kakojebilo vpreteklosti,nevemo,asplošnomnenjeje, dajetoproblemsodobnegasveta. 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 98 Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 99 ljenjskihobdobjih,najpogostejepriženskah vrodnidobi,injepomembenzdravstveni problem,kerlahkozeloposlabšakakovost življenja. Prevladuje anemija zaradi po- manjkanjaželeza(v70–90%).Vfizioloških razmerahizgubimozodluščenimicelica- miprebavil,kože,ssečeminznojemdnevno 1mgželeza,ženskevrodnidobipazmen- struacijošedodatnih15–20mgželezana mesec.Znosečnostjo,porodomindojenjem ženskaporabi500–1.000mgželeza(6).Sla- bokrvnostjepriženskahvsajdesetkratpo- gostejšakotprimoških.Vzahodnemsvetu najbiimelovečkot80%ženskvreproduk- tivnemobdobjuobčasnoznižanerezerveže- lezavtelesu.Priokoli40%ženskvrodni dobijeserumskiferitin≤ 30µg/L,karkaže nanizkezalogeželezavtelesu. Vzrokizaslabokrvnostpriženskahso prevelikaizgubakrvioz.železa,premajhen alineustrezenvnos,slabovsrkanježeleza v prebavilih, nekatere kronične bolezni, zlastiprebavil,inredkigenetskioz.hema- tološkivzroki(neustreznatvorbahemoglo- binaalieritrocitov,prekomernarazgradnja). Večjetveganjezaslabokrvnostjeprižen- skah,kiimajozelomočnealidolgotrajne menstruacije, pri mnogorodnicah, v no- sečnosti,poporoduinmeddojenjem,terpri ženskah,kiimajoneustreznoprehranoza- radirazličnihdiet(shujševalne,izločeval- nediete,ortoreksija),revščine(tudimigra- cije)alineznanjaopravilniprehrani.Večje tveganjejeprinekaterihkroničnihbolez- nih,zlastiboleznihprebavil(gastritis,raz- jede,hemoroidi)inledvic. Polegutrujenostiseprislabokrvnosti pojavijošeštevilnidruginespecifičnizna- ki –težavevsrčno-žilnemsistemu(palpi- tacije, dispneja, stenokardija, ortopneja, nikturija, lahko celo klavdikacije zaradi kompenzatornopovišanegaminutnegavo- lumnasrcaaliishemijemiokarda),vdelova- njuosrednjegaživčevjainmišičja(glavobol, vrtoglavica,šumenjevušesih,zaspanost, slabakoncentracija,hitrautrudljivost,splošna šibkost),sstraniprebavil(slabost,razjede anemija,aritmija,sladkornabolezen,od- povedledvic), • nenamernaizgubateže(malignabolezen, HIV,sladkornabolezen,hipertiroidizem), • nepravilne krvavitve (anemija, bolezni prebavil,rodil), • dispneja(anemija,odpovedsrca,aritmi- ja,boleznipljuč), • oteklebezgavke(malignebolezni,okužbe), • povišanatelesnatemperatura(okužbe), • nenadenzačetekaliposlabšanjesrčno-žil- nih,prebavnih,nevroloških,revmatološ- kih težav. Utru je nost pri žen skah Priženskahnautrujenostvplivazunanje (gospodinjstvo,skrbzaotrokeinstarejše članedružine,služba,večizmenskodelo,ka- riera)innotranjeokolje(spremembevhor- monih,kisomesečneinvrazličnihživljenj- skihobdobjih,nosečnost,dojenje,bolezni). Čepravsozunanjivplivipodobnipriobeh spolih,sopriženskahpogostoizrazitejši. Vvelikiavstralskiraziskavi,kijezajelaveč kot8.000ženskstarosti31–36let,sougoto- vili,dajeskorajpolovicavprašanihvzadnjem letuobčutilahudoutrujenost,10%pa jihje poiskalozdravniškopomoč.Polegsplošnih zdravnikovsoobiskaletudirazličnespecia- liste,bilecelosprejetevbolnišničnooskrbo, pogostejesohodilekzdravilcem.Večinajih jekzdravilcemhodilasočasnozobiskovanjem uradnemedicine.Težavesolajšalezjemanjem vitaminovinmineralov,rastlinskihprepara- tov,zjogoinmeditacijo.Poročaleso,daje utrujenostpomembnoposlabšalakakovost življenja.Zaradipomembnegazdravstvene- gainpsihosocialnegapomenajehudautru- jenostpriženskahpriznanakotpomemben zdravstveniproblemvAvstraliji. Podatkiiz ZDA govorijo, da hudo utrujenost ali po- manjkanjeenergijeobčuti20%žensk,starih 30–40let,odstotekjeenakkotpred20leti(3). Sla bo krv nost Glavnisomatskivzrokzautrujenostprižen- skahjeslabokrvnost.Pojavljasevvsehživ- 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 99 Na ta ša Tul Man di ć Utru je nost pri žen skah100 ostalihčlanovdružine,skrbzagospodinjs- tvoinvčasihsekmalupojavijotudisluž- beneobveznosti, prinekaterih žev času porodniškega dopusta (samozaposlene, kmetice,znanstveniceindruge),karpogo- stospregledamoalineupoštevamo.Prive- činimladihmaterjemotennočnipočitek, karvplivanasproščanjemelatoninain rast- negahormona,kistaodgovornazaregene- racijo.Zatonipresenetljivo,dajeutrujenost vpoporodnemobdobjuzelopogosta,popo- datkihizliteraturejovprvihdvehletihma- terinstvaobčuti40–60%žensk.Pri10–20% ženskserazvijepoporodnadepresija.Utru- jenostindepresijastatesnopovezani,utru- jenostjeedenodvodilnihznakovpridepre- siji,inobratno,pojavdepresijenapoveduje tudivečjetveganjezautrujenostvkasnej- šihletih(8).Natančnaločitevtehdvehdiag- nozjetežka.Ženskespoporodnodepresijo navajajoobčutkepraznine,krivdeinpreti- ranozaskrbljenostzanovorojenčkaalidru- ge,česarpri»navadni«utrujenostini,sepa priobehentitetahpogostopojavljarazdraž- ljivost,občutekpreobremenjenosti,telesna utrujenostinslabšakognitivnazmogljivost. Kutrujenostisevedaprispevavedenjenovo- rojenčka.Približnočetrtinazdravihnovoro- jenčkovje»težavnih«,razdražljivih,pogosto jokajo,sezbujajoponoči,imajokratkačasov- naobdobjaspanja,karpovečautrujenostma- terintudimožnostzadepresijo.Zaradiraz- dražljivostimatersotudinovorojenčkišebolj razdražljivi,karlahkovodivzačarankrog. Materekotvzrokzautrujenostintudidepre- sijonasplošnonavajajozlastimotnjespanja inpočitka(8). Prihujšiutrujenostiselahko napačnopostavidiagnozadepresije.Razliko- vanjejepomembno,sajjepomočrazlična – pripoporodnidepresijijepogostotrebauve- stiantidepresive(karizboljšatudiutrujenost), vobehprimerihpamaterizagotovitipomoč pri opravilih in tudi psihološko podporo. Prognozajepripoporodnidepresijislabša. Vpoporodnemobdobjustapogostejša slabokrvnost in težavesščitnico, zato je smiselnoprivseh,kinavajajoutrujenost, vustihalivustnihkotičkih,flatulenca,ano- reksija,zaprtje,željapouživanjuneobičajnih stvari –ledu,gline,zemlje,zobnepaste),re- produktivnihorganov(motnjemenstrual- negaciklusa,amenoreja,menoragija,izgu- balibida),kože(suha,bledakoža,modrice, izpadanjelas,lomljivilasje,krhkinohti)(6). no seč nost Nosečnostječasintenzivnihtelesnihter čustvenihspremembinnivedno»blaženo stanje«,tudičepotekafiziološko.Nosečni- cesohitrejeutrujenekotnenosečeženske, pri redkih pa se pojavi huda utrujenost. Kutrujenostinajvečprispevajofiziološka anemija,nizekkrvnitlak,slabostiinmot- njespanja,kisoprinosečnicahpogostej- še.Prispevajopatudipsihološkespremem- be,strahovi(predizguboslužbealidohodka, predspremembami,kijihčakajo),anksioz- nostindepresija.Utrujenostposlabšaka- kovostživljenjainmedosebneodnose,po- večatveganjetežavpriporoduinzapletov vpoporodnemobdobju,zatojomoramoje- matiresnoinnosečniciponuditipsihološ- kopomočterzdravitimorebitnoanemijo. Delodajalcisonosečnicamdolžnizagoto- vitidelovnomesto,kijeprimernozanoseč- nice,zmožnostjovečkratnegapočitkain brezdelavnočnihizmenah. Kutrujenostiprispevajomotnjespanja indihanjavspanju,kinajbibileprisotne privečkot80%nosečnic,tudivzdravihno- sečnostih.Nosečnicepogostosmrčijo,kar kaženaslabšokakovostspanja.Vnosečno- stiprihajatudidointenzivnihimunoloških sprememb,kidokazanovplivajonakako- vostspanja.Dokazalisopovezavomed spre- membamivvrednostihcitokinov,motnjami spanjainutrujenostjoprinosečnicah.Utru- jenostlahkokaženaprovnetniodgovor,ki lahkoposlabšaizidenosečnosti(7). Po po rod no ob dob je Poporodusepriženskizačnejointenzivne telesnespremembe,dojenje,skrbzanovo- rojenčka.Ktemusedodajošeobveznostido 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 100 Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 101 zdravstvenetime.Najprejsojoraziskova- liprimedicinskihsestrahnaurgentnihod- delkih.Sočutnautrujenostjetelesna,psi- hološkainčustvenaizčrpanostaliizgorelost ljudi,kiskrbijozadrugeljudi,pogostejepri- zadeneženske. Pogostojepoznoprepozna- na.Ljudje,kijodoživljajo,sovslužbimanj učinkoviti,težjeseustreznoodzovejonapo- trebebolnikov,zatodobijomanjpozitivne spodbude,karšeposlabšautrujenostiniz- črpanost.Četežavenisoprepoznane,zapu- stijodelovnomesto,karpredstavljaveliko izgubo.Opozarjajo,dabodovbodočepri- zadeticelizdravstvenisistemi,neleposa- mezniki(9). Sočutnautrujenostsekažesspremem- bamivobnašanjuinvedenju(oteženo vzpo- stavljanjeempatije,pomanjkanjeobjektiv- nosti, zamujanje,pretiranazaskrbljenost, strah,težavevkoncentraciji,zlorabanedo- voljenihsubstanc,motnjehranjenja,pogo- ste bolniške odsotnosti), v čustvovanju (občutekpraznine,nebogljenosti,nemoči, brezupa,otopelost,apatija,jeza,razdražlji- vost,obtoževanje,slabasamopodoba,neiz- polnjenost,neobčutljivostzasrečoalive- selje),pojavijosetelesniznaki(utrujenost, izčrpanost,glavoboli,prebavnetežave,vi- sokkrvnitlak,bolečinevprsnemkošu,ta- hikardija,motnjespanja,mišičnebolečine innapetost,anksioznost)(9). Ljudjepotre- bujejorazbremenitevinpsihološkopodpo- ro,izključitijetrebasomatskevzroke. PoStAvLJAnJe diAGnoZe in PreiSKAve Najpomembnejšidelpriraziskovanjuutru- jenostijenatančnaanamneza,kijisledikli- ničnipregled.Odločitev,katerepreiskave bomoopravili,jetežkainodvisnaodšte- vilnih dejavnikov. Pomembni dejavniki soodvisniodzdravnika(njegovoznanje, izkušnje,osebnost,strahpredtožbami),od bolnika(zaupanje,anksioznost,osebnost- nelastnosti,dosedanjaanamneza)inod zdravstvenegasistema(stroški,dostopna tehnologija)(4). preveritihemoglobin in tirotropin (angl. thyroid-sti mu la ting hor mo ne, TSH).Poporod- noslabokrvnostpreprečujemozodkrivanjem inzdravljenjemslabokrvnostivnosečnosti terspreprečevanjemobporodnihkrvavitev. Slabokrvnostpreprečujemotudizdodaja- njemvitaminovinželezavčasudojenja,saj seželezoaktivnoizločavmleko.Zaprepre- čevanjepomanjkanjaželezasokoristnipre- hranskidodatkihemskegaželeza. hor mon ske spre mem be pri žen skah Cikličnespremembehormonovlahkovpli- vajonapočutjeinrazpoloženježensk,obča- snotudinautrujenost.Največjiproblemso močne,pogostealidolgotrajnemenstrua- cije,kiizzovejoanemijo.Utrujenostsepo- gostejepojaviobmenopavzi.Čezelootežuje življenje,selahkouvedenadomestnohor- monskozdravljenjealiceloantidepresivi. So čut na utru je nost Dopoklicneutrujenostiprihajazaradipre- obremenjenostinadelovnemmestuinne- ustreznihurnikov,kineomogočajoustrez- nega počitka. K utrujenosti pomembno prispevanočnodelo,kimotispanjeinfi- ziološkiritem.Sevedarazličniljudjerazlič- noprenašajopreobremenitveinneustrez- neurnike. Vzadnjihletihsejepojavilpojemso- čutne utrujenosti (angl. com pas sion fa ti - gue),tudisočutnealiempatičneizčrpanosti. Pojavisepriljudeh,kidelajovpoklicih,kjer jepridelupotrebnavelikasočutnost (zdravs- tvo,sociala,izobraževanje).Občuteknude- nja pomoči in sočutja daje ljudemv teh poklicihobčutekkoristnostiinzadovoljs- tva,dapomagajo.Lahkopavoditudivstres inizčrpanost,pomembneduševneintele- snetežaveteropuščanjepoklica. Sočutnautrujenostizhajaizčustvene preobremenitveljudi,kiskrbijozatravma- tiziraneposameznikeinsonenehnopriča travmisoljudi.Travmaseizposameznika lahkoprenesenaokolico,nadružinoincele 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 101 Na ta ša Tul Man di ć Utru je nost pri žen skah102 nost.Raziskavekažejo,dasoobetavniozna- čevalcioksidativnegastresainneravnoves- jaavtonomnegaživčevja.Znižaneserum- skevrednostibiološkegaantioksidativnega potenciala(angl.bio lo gi cal an tio xi dant po - ten tial,BAP)soopazilipriljudehssindro- momkroničneutrujenosti,višjevrednosti BAPpasoznakprilagoditvenaoksidativ- ni stres.Ljudje,kidelajovečizmenskodelo, imajomotnjecirkadianegaritmainvred- nosti melatonina. Vrednosti BAP so pri njihširšeporazdeljenekotpridelavcih,ki delajole podnevi.Prinekaterihnočnodelo izzovevišjevrednostiBAP(10). PrePreČevAnJe UtrUJenoSti Z nAČinoM ŽivLJenJA in S PrehrAnSKiMi dodAtKi Za preprečevanje utrujenosti se svetuje zdrav življenjski slog, upoštevanje načel ozdraviprehrani,gibanju(vsajpolurednevno nasvežemzraku),izogibanjerazvadam(ka- jenje,alkohol,droge,prevečkaveinprave- gačaja)inpočitek.Pomembnisoprimerna telesnateža,kulturaspanja,sprostitevter stvarna pričakovanja do sebe in okolice. Vštevilnihraziskavahsoiskaliprehranske dodatke,kibiizboljšalitežavepriutrujeno- sti,avvečiniugotovili,daprizdravipre- hranidodatkinisopotrebni(11). Svetujemo jih nosečnicam in doječim materam. Če obstajavečjaverjetnostzapomanjkanježe- leza,svetujemododajanjehemskegaželeza. Vsakpetipacient,kiobiščezdravnikaza- radiutrujenosti, imaznakedepresije,pri ženskahpajetadeležlahkocelovišji (5). Pomembnojeiskanjepsihosocialnihvzro- kovinznakovzaduševnebolezni.Preiska- ve občasno naredimo z namenom, da bi pacientepomirili,ažalnedosežemoved- noželenegaučinkapomiritvealirazbreme- nitve,sajsovzrokidrugje.Preiskavebrez racionalne osnove se pogosteje naročajo pri starejšihbolnikihinsopriutrujenosti pogostejše kot pri ostalih diagnozah (4). Vmednarodnihraziskavahporočajo,dase najpogostejedoločajohemogram, feritin, ščitnični,jetrniinledvičnitesti,krvnislad- korinlev15%sorezultatipatološki in vmanjkot10%privedejodokliničnopo- membnediagnoze.Določitevhemoglobina, sedimentacije, krvnega sladkorja in TSH je vprvilinijiskorajenakoučinkovitapri odkrivanju pomembne problematike kot razširjenepreiskave. Priljudeh,kjerjena podlagi anamnezemajhna verjetnost, da bomospreiskavamiugotoviliresnebolez- ni,selahkoobprvemobiskuopravijoos- novniambulantitesti –urinskitestnilističi, hemoglobininkrvnisladkorizprsta,med pregledomsevedaizmerimokrvnitlakin ocenimoindekstelesnemaseterpacienta natančnopregledamo,sepogovorimoinga naročimonapregledčezmesecdni.Čeutru- jenost ostaja, naročimo razširjen spekter preiskav(4). Kersoobjektivneocenezelotežke,ra- ziskovalciiščejobiooznačevalcezautruje- 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 102 Med Razgl. 2020; 59 Suppl 2: 103 LiterAtUrA 1. Ka li šnik M. Slo ven ski me di cin ski slo var. Ljub lja na: Me di cin ska fa kul te ta; 2002. p. 939. 2. Sted man’s Me di cal Dic tio nary. 28th ed., Bal ti mo re, Mary land: Lip pin cott Wil liams & Wil kins; 2006. 3. Sib britt DW, Leach M, Chang S, et al. Health care uti li za tion among young Au stra lian wo men with se ve re tired - ness: Re sults from the Au stra lian Lon gi tu di nal Study on Wo men’s Health (ALSWH). Health Care Wo men Int. 2017; 38 (9): 983–995. 4. Wil son J, Mor gan S, Ma gin PJ, et al. Fa ti gue–a ra tio nal ap proach to in ve sti ga tion. Aust Fam Physi cian. 2014; 43 (7): 457–61. 5. Stad je R, Dor nie den K, Baum E, et al. The dif fe ren tial diag no sis of ti red ness: A syste ma tic re view. BMC Fam Pract. 2016; 17 (1): 147. 6. Zver S. Bo lez ni krvi in kr vo tvor nih or ga nov. In: Ko šnik M, Šta jer D. In ter na me di ci na; 5. iz da ja, Ljub lja na: Medi - cin ska fa kul te ta, Slo ven sko zdrav niš ko druš tvo, Bu ča 2018; 1099–248. 7. Kaar ti nen M, Karls son L, Paa vo nen EJ, et al. Ma ter nal ti red ness and cyto ki ne con cen tra tions in mid-preg nancy. J Psycho som Res. 2019; 127: 109843. 8. Wil son N, Wynter K, Fis her J, et al. Re la ted but dif fe rent: Di stin guis hing post par tum de pres sion and fa ti gue among wo men see king help for un sett led in fant be ha vi our. BMC Psychia try. 2018; 18 (1): 309. 9. So ren son C, Bo lick B, Wright K, et al. An evo lu tio nary con cept analy sis of com pas sion fa ti gue. J Nurs Scholarsh. 2017; 49 (5): 557–563. 10. Eba ta C, Tat su ta H, Ta te mic hi M. Po ten tial ob jec ti ve bio mar kers for fa ti gue among wor king wo men. J Oc cup Health. 2017; 59 (3): 286–291. 11. Haß U, Her pich C, Nor man K. Anti-inf lam ma tory diets and fa ti gue. Nu trients. 2019; 11 (10): 2315. 23 Schrottovi dnevi_Mr10_2.qxd 9.3.2020 10:14 Page 103