*2Vu ŠTEVILKA 46 MENGSAN GLASILO OBČI NE MENGEŠ LETNIK V • DECEMBER / GRUDEN • 1997 KNJIŽNICA DOMŽALE p.o. S KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 Kl K< INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Menges • Telefon: 738 956 P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mengeš«Telefon: 738 036,73S 0]5 Posredujemo pri nakupu in prodaji nepremičnin ter najemu poslovnih in stanovanjskih prostorov, vodimo celoten inženiring /a gradnje in adaptacije. Vsem našim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje, vsem pa želimo pvijetne božične praznike in uspešno novo leto 1998. AVTOMOBILSKI PROGRAM LAĐA V industrijski prodajalni HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: 061 715 233 Studentski Servis »omzale Posredovanje dela dijakom in studentom z rednim ali Izrednlm statusom Ljubljanska 70, nasproti blagovnice Vele, tel.: 711-790 vsem dijakom, studentom, obrtnikom, podjetjem w .. mdrugimorganizacijam zehmo vesele božične praznike tersrečnoinuspehov poino Novo leto W\SHSIS3M Božić in Novo leto KO ZEPNINA NI DOVOU... Naj se vam izpolnijo vse želje! MENGŠAN UVODNIK Srečno 1998! Pa je pri koncu to leto 1997, dobro ali slabo, srečno ali ne. /daj je pravi trenutek za razmislek, kaj nam je to lelo jmnoslo, kakšne napake smo delali in katerih ne smemo ponoviti. Največ vročih raz-prav v lem letu je bilo vsekakor povezanih s posebno šlevilko Mengšana, kar je ironično glede na lo, da je imel uredniški odbor tako malo upliva (nič) pri urejan-ju le te. Na koncu lahko ugolovimo le lo, da se bo v hodoče posebnih številkpotrebno lotevati drugače ali pa sploh ne. Violu 1998 se borno ludi rednih številk Mengšana lotili nekoliko drugače. Uredniški odbor je o tem že razpravljal in odločili smo se za nekaj iebnično-oblikovnih sprememb (baruna naslovnica, tisk na belem papinu). Vendar pa homo nekoliko omejili število sirani in poskrbeli, da bo na njih res listo najbolj zanimivo. Takšni so torej naši prednovoletni sklepi in upamo, da nam jih bo uspelo uresničiti. Ste se že odločili, kje boste silvestrovali? Tuđi lelos bo v Mengšu organizirano silveslrovanje na prostom. lani je bilo tam zelo veselo in prijatno, zakaj lorej ne bi bilo ludi tokral. Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike, predvsem pa naj bo prijetno, zdravo in veselo tuđi vse leto 1998! Urša Bleje kazalo UVODNIK H OBČINSKA UPRAVA 4 OBČINSI SVET (> ŽIVLJENJE VOBČINI 7 ŽUPAN NA OBISKU 9 113 POLICIJA 10 DRUŠTVA 11 NAŠA ŠOLA 13 POLITIČNE STRANKE 14 PROMET 15 DOBROTA NE POZNA MEJA 1(> KULTURA 17 KMETIJSTVO 21 EKOLOGIJA SŽ3 PRI SOSEDIH 14 POTOPIŠ 24 ŠPORT 26 VAŠA POŠTA Hl MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Urša Bleje (odgovorna urednica), Taljana Sivec Strmšek, Ljubica Rožman, MiliCa Tomšič, Jože Vahtar, Blažjanežič, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. 737 081 • Tehnična urednica: Sabirni Kotnpare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epih • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagelj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE tel. & fax: 713 074 • Fotografija na naslovnici: MENGEŠKE JASLICE, loto: Peter Škrlep Razglednici sta last Marka Korenčana. • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhajn v nakladi 2600 izvodov. l'rejemajo p?\ vsa goNpoelinjsIva v ohčini Mengeš brezplačno n:i dom, • Distribucija: Primož Kržan, tel. 737 296 • Prispcvke lahko oddpjale osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali odgovorni urednici, vsak petek od 14.30 do 16. ure, v sejni sobi Občine Mengeš. Lahko pa jih pošljetc tuđi po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30,1234 Mengeš. Sprejcmamo jih do 12. v mesecu. 3 MENGŠAN O.BČIN S K AU.P RAVA Spoštovane občanke, spoštovani občani! & Ob koncu leta in inventurnem pogledu nazaj v dogajanja dvanajstih mesecev, ki so nas nemalokrat pretresla, lahko poudarim: veliko ste pripomogli, da v občini tako intenzivno živimo, delamo in si prizadevamo biti ustvarjalni na kar najrazličnejših področjih. & Skupno prermoremo precej življenjske moči in hotenja po ustreznem mestu in vlogi v prihodnosti. @ Prvi pogoj za zdrav razvoj tako doma kot v občini je trdno zaupanje vaše, pripravljenost sodelovanja in sklepanja spre-jemljivih kompromisov. Vselej sta nam' potrebni odločna moč in razumna presoja. & Prizadevamo se obračati v čim obetavnejše smeri, čeprav se je treba ob vsem nenehno soočati z nestrpnostjo do naših prizadevanj, največkrat zaradi nepoznavanja našega dela. ■& V tem mesecu se zaključujejo dela na Kamniški cesti, ki se že ponaša z novo asfaltno prevleko in jo krasi prenovljen most preko Pšate. <@ Naslednja pridobitev je dodaten semafor na tipko pri starem Traku - z namenom, da se ublažijo posledice vse gostejšega prometa skozi Mengeš. @ Tlakovana ploščad pred Mežnarijo že daje slutiti pravo podobo tržnega prostora pred cerkvijo, ki bo zaokrožen v prihodnjem letu s parkirnim prostorom do Pšate. <@ Tako zaključujemo leto zaznamovano z vzponi in padci, se spravljamo med seboj in umirjamo misli. Mora obstajati čas, ko potegnemo crto pod opravljenim, da si oddahnemo in pozabimo na naraščajočo nestrpnost. & Srečajmo se na silvestrovanju na prostem, kjer se ponuja-jo vsem enake možnosti in je nebo dovolj široko za vse. & V miru in zdravju praznujte božične praznike in stopite v novo leto z novim upanjem! Vaš župan Janez Per Nalijmo si čistega vina Mengšan Št. 45, listopad 1997, str. 4 ■ Gospod podžupan Peter Jancžič, kcr me omcnjatc poimen-sko, skupaj z nekaj posamezniki, Vam moram v svojem in nji-hovem imenu odgovoriti. Odgovoriti Vam moram tuđi zaradi Vaših izrečenih neresnic, saj nekatere zaslužijo naziv laži. In končno odgovoriti Vam moram, da v resnici nismo množica posameznikov, imamo imena in priimke, izobrazbo in tuđi nekaj razgledanosti in izkušenj, poleg poštenosti, odgovornosti in občutka za realnost. Tuđi "Vi" ste samo skupina posameznikov, ki naj bi delala v javnem interesu in v javno dobro in z upoštevanjem javnega mnenja. Rezultat glasovanja za samoprispevek za novo veliko športno dvorano je pokazal porazno podporo Vašim in županovim predlogom. Zasluge za to nosite predvsem sami, ker niste imeli resnega namena preučiti tuđi druge rešitve, ker ste pomanjkljivo in enostransko seznanili ljudi s projektom, širili demagogijo o zavzemanju za mlade in odvraćanje mladih od mamil in podobno. In zelo nacrtno, kar očitate nam, ste določili kratek čas, ko ste prišli v javnost s projektom in ko ste določili datum za glasovanje mesec dni pred predsedniškimi volilvami. Na koncu ste upora-bili se vse nedemokratične metode, tuđi cenzuro. Pri tem ste imeli večinsko podporo .svetnikov SLS, LDS in ZLSI) v Svetu Občine Mengeš. Vaša največja demagogija in napaka pa je bila, da ste, s pomočjo strokovnjakov, povsem nestrokovno zavračali naše predloge in načine reševanja problematike. Poimensko in javno pred referendumm, se je na demagoški in izjemno nes-trokoven nivo spusti!, žal, gospod Janez Urbane, d.i.a. s trcli-tvijo, da je obstoječo telovadnico nujno porušiti zaradi neu-strezne kvalitete betona! ■ Mi nismo podtalno načrtovali, sploli pa nismo ničesar prikrivali. Naša stališča in tuđi predlogi so Vam morali biti znani naj-manj od aprila 1997. leta, ko smo v.se zapisali v obrazložitvah predloženih amandmajev v proračun za leto 1997. Potem ko je Občina Mengeš z nezakonitim ravnanjem ignorirala amandmaje, smo jih dobesedno in z vsemi originalnimi obrazložitvami objavili ludi v junijski številki glasila Mengšan. Hnaka stališča in obraz-ložitve smo želeli v dopolnjeni obliki objaviti v posebni številki Mengšana. Članek je uredniški odbor sprejel v objavo. Potem pa je bil zavrnjen na predlog župana na korespondenčni seji Svela Občine Mengeš. In vsa naša načrtnost je bila v tem, da smo povsem naravno odreagirali na to očilno nedemokratično potezo - cenzuro javnega glasila in ignoriranje odločitev njegovega uredniškega odbora. Izrabili smo svobodo govora in združevanja in pravico obveščanja in občanom posredovali tisto, kar so v bistvu že lahko probrali v junijski številki glasila Mengšan. Đ MENGŠAN DBČINSKA UPRAVA OBČINSKA UPRAVA ■ Gospod podžupan, prosim Vas, da ne širite laži še v občin-skem glasilu Mengšan, ki jih je ponavljal župan gospod Janez Per javno pred referendumom o samoprispevku za veliko športno dvorano. Nikoli nisem sodeloval pri dogovarjanju, niti pri odlo-čanju o prvić propadlem projektu gradnje velike športne dvorane v Mengšu. V tistem času sem bil običajen odbornik v družbenop-olitičnem zboru trodomne skupščine, brez kakršne koli vod-stvene (ali oblastne po Vašem realsocialističnem žargonu) funkcije. Nikoli se o tem nisem pogovarjal ali izražal mnenje. Interese sta takrat neposredno lahko predstavljala in zagovarjala dva druga gospoda iz Mengša: eden je bil predsednik zbora krajevnih skup-nosti in predstavnik krajevne skupnosti Mengeš v tem zboru skupščine, drugi pa je bil član izvršnega sveta. ■ Predsednik izvršnega sveta sem postal marca leta 1993, ko je bil proračun že skoraj pripravljen in je vključeval tuđi predlog postavke za polovično sofinanciranje prizidka k osnovni soli. Ta-koj sem prevzel tuđi vođenje gradbenega odbora za gradnjo in sodeloval, z ostalimi člani, pri izboru izvajalca, sklepanju pogodbe in gradnji. Poleg običajnih težav je bil največji problem zago-toviti finančna sredstva iz proračuna. Od 27 krajevnih skupnostih v občini Domžale je bilo v času ukinjanja prejšnjih občin zelo težko zagotoviti postavko za investicijo, ki je bila edina s pod-ročja šolstva in takrat druga največja v bivši občini Domžale. ■ Strokovnemu svetu 00 SDS Mengeš očitate, da smo predlagali nestrokovne rešitve. Ni res. Predlagali smo, da občina resno preuči tuđi druge, manj megalomanske možnosti reševanja problematike in da poleg zagotovitve proslorskih pogojev začne resno in prioritetno reševati druge zelo perece probleme v občini. Očitno pa je, da poražen rezultat glasovanja ni vplival na razmišljanje vodilne in odgovorne garniture v občini, skupaj z večino v Svetu Občine Mengeš, ki je dosegla nadaljevanje aktivnosti za gradnjo velike športne dvorane. ■ Druge rešitve in drugi problemi teh ljudi, Vas žal, ne zanimajo. Nas pa zanimajo in zato smo pripravili projektno nalogo za izdelavo elaborata predprojekta razširitve telovadnice v skladu s potrebami in normativi za pouk telesne vzgoje in tuđi ostalih uporabnikov v Občini Mengeš in v skladu z možnostmi Občine Mengeš in njenega gospodarstva. Izdelavo borno, ob sodelovanju naših strokovnjakov, zaupali zato ustreznemu strokovnemu in izkušenemu profesionalnemu izvajalcu! ■ Z Vami, /. gradbenim odborom in z Vašimi slrokovnjaki smo se o vsem pripravljeni pogovorili. Seveda, če nas boste na pogovor povabili. ■ Gospod podžupan Peter Janežič. Nalijmo si čistega vina, v čiste kozarce in s poštenimi nameni! Na zdravje pa lahko pijeva ludi ob pivu, za kalerega sva slavila na Vaš predlog v Topolah, 13. oktobra 1997. Stavo ste izgubili, zato že od 19- oktobra nestrpno pričakujem, da me boste povabili na pivo. V letu 1998 Vam želim obilo zdravja in sreče! Mag. Tomaž Šlebe, dipL ing. Predsednik Občinskega odbora SDS Mengeš Zbiranje ponudb za upravljanje s kmetijskim strojem Hatzenbichler - univerzalni strgalnik (brana) za nego poljščin. Stroj je last Občine Mengeš, namenjen pa je za opravljanje storitev kmetom v strojnem krožku. Za upravljalca stroja se lahko prijavijo kmetje iz območja občine Mengeš. ZA DELO S STROJEM POTREBUJETE: - primerno močan traktor, najmanj 50 KM moči, - primerno slrokovno usposobljenost upravljalca (sole, izkušnje, druge reference), - zaželeno je, da bi bil upravljalec zavarovan kot kmet, saj bo tako lažje upravljal sloritve za vse mengeške kmete, po dogovoru ludi za ostale naročnike, - stalno prebivališče na območju Občine Mengeš, - upravljalec mora biti kmetovalec in član Strojnega krožka. Interesenti naj vloge za upravljanje vložijo oseb-no ali po pošti najpozneje v 15 dneh po objavi tega oglasa v Mengšanu, v zaprti kuverti na naslov: Občina Mengeš, Komisija za kmetijstvo, Slovenska 30, 1234 Mengeš, s pripisom "Univerzalna brana". Vlagatelji morajo navesti vse zahtevane podatke, ki jih bo komisija po potrebi tuđi preverila. Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo in oceno škod na kmetijskih površinah. Z izbranim kandidatom bo občina sklenila ustrezno pogodbo. Občinska uprava MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA W ® W ® SIT v Zdravstveni postaji Mnegeš 3. novembra 1997 je predsednik Ob-činskega sveta Občine Mengeš gospod Alojzij Janežič na krajši slovesnosti odprl vrata zasebne fizioterapije v Zdravstveni postaji Mengeš. Program fizioterapevtske dejavnosti, ki jo na po-dlagi koncesije in sklenjene pogodbe z ZZZS, vodi višja fizioterapevtka gospa Mira Skitek, je namenjen vsem z bolečinami akutnega in kroničnega izvora na kostno-mišičnem in živčnem sistemu ter izboljšanju funkcij gibljivosti pri porušenem ravnovesju zaradi bolez-ni ali poškodb. G. Janžič otvarja ordinacijo. Notranjost fizioterapevtske ordinacije. Za vse paciente - občane Mengša, ki so doslej obiskovali fizioterapijo v Zdrav-stvenem domu Domžale, bo torej pot do teh uslug precej skrajšana, vsi bodo napoteni v ordinacijo v Zdravstveni dom Mengeš. Obenem pa se seveda lahko za obisk ordinacije v Mengšu odločijo tuđi pacienti samoplačniki. Ordinacija je odprta vsak dan in sicer v dopoldanskem času od 7.30 do 13.30 ure, ražen v ponedeljek, ko je ordinacija odprta popoldne od 12.30 do 18.30 ure. Občinska uprava OBČINSKI SVET Spoštovane občanke in občani Zopet se bliža konec leta, uj>am, da smo ga preživeli zdravo, uspešno in z optimizmom v srcu. Živimo v obdobju, ko je optimizem potreben, vendar je največ odvisno od nas samih, kako uspešni smo kotposamezniki in skupnost. Letos smo prvič podelili občinska priznanja. Dobila so jih društva, ustanove in posamezniki, ki so jih za svoj dolgolelni obsloj in uspešno delo ludi zaslužili. Da pa bodo vsako lelo dobili priznanja res pravi, to je tišti, ki so v danem trenutku največ storili za koristi in ugled naše občine, mora v postopku predlaganja sodelovati kar največ občanov. Kol veste, smo lansko lelo podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju z mestno občino Novo mesto. Tako v lanskem letu kot ludi lelos je to sodelovanje potekalo bolj ali manj protokolarno. Da bi sodelovanje }x)globili in nadgradili, jmporočam, da vsi oddelki občinske uprave, vsa društva in ustanove ler drugi, ki si to želi/o, vzpostavijo neposredne slike in se dogovorimo za medsebojno sodelovanje. Priporočam, da bi organizirali konkretna srečanja oziroma priredilve, ki nam bodo omogočile pregled našega uslvar-janja ler krepila naše sodelovanje. Žal nam akcija s samoprispevkom ni usj)ela. Pa ne gre samo za denar, čeprav je ludi ta polrcben, pač pa za zavest in prepričanje, da so naši občani trenutno spregledali, da gre za naj>redek in razvoj naše občine. Vendar, športno halo bo potrebno zgradili, žalo si bom prizadeval še naprej, najli je potrebno le najboljši način, da to slorimo. Tuđi v letošnjem letu se je Občinski svet, poleg rednih zadev, ki jih mora ojnavili, največ ukvarjal s sjnejemanjem občinske zakonodaje, ki je nujno potreb- na za dobro delovanje naše občine. Tuđi v bodoče borno skušali usklajevali in spre-jemati lake sklepe oziroma odločilve, ki bodo koristile nadaljnjemu razvoju naše občine. Vsi svetniki Občinskega sveta, vsi člani odborov in komisij, župan z občinsko upravo in drugi prizadevni občani, za-služijo vse priznanje za delo, ki so ga opravili v lem letu. Obenem pa je j)otreb-no izraziti ludi pričakovanje, da bodo tako uspešni in prizadevni tuđi v novem letu. Naj vam na koncu tega jmspevka, drage občanke in občani, zaželim blagoslovljene božične praznike in srečno novo lelo 1998. <> SREČNO 0 A lojzijJanežič Predsednik Občinskega svela Občine Mengeš VESELBOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1998 VAM ŽELIJO ČLANI OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ Đ MENGSAN Ž I V L I E N J E V O B Ć i N I SILVESTROVANJE NA PROSTEM Tudi ob letošnjem slovesu od starega leta vabimo občanke in občane občine Mengeš, da se z družino, prijatelji in znanci udeležite SILVESTROVANJA NA PROSTEM ki bo na silvestrski večer, na prostoru pred Zdravstveno postajo Mengeš. Skupaj se borno poveselili ob zvokih dobre glasbe ansambla bratov Razpotnik in požirku rujne kapljice. Z županom Občine Mengeš Janezom Perom borno odštevali zadnje minute starega leta in si ogledali ognjemet ob vstopu v novo leto 1998. VABLJENI! Organizator: OBČINA MENGEŠ Izvajalec: Društvo Mihaelov sejem D MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI OBCINA MENGES Spoštovane občanke in spoštovani občani! V zdravju in miru preživite srečen božič, novo leto pa naj bo nova priložnost za ustvarjanje doma, v službi in v občini! Z najboljšimi željami, župan Janez Per Všem poslovnim ^partnerjem voščimo vesele * praznike ter svecno in uspešno novo leto 1998 /O ljubljanska banka BANKA DOMŽALE D.D. DOMŽALE i MIKIAVŽ NA OBISKU Miklavž je 5. decembra s svojim spremstvom prišel v dvorano Kulturnoga doma v Mengšu. Pričakala ga je neučakana množica otrok. Hrup je bil velik in zelo težko je bilo slišati, kaj govorijo nastopajoči na odru. Toda vseeno so vsi razumeli, ko se je bilo potrebno povzpeti na oder po darila. Tuđi tam je bila velika gneča in zmašnjava, ki jo tuđi dva velika rdeča parklja na odru ništa mogla povsem ukrotiti. Morda jih bi moral drugo leto Miklavž pripeljati s seboj več. U.B. | 8 MENGSAN ŽIVLJENJE V OBČINI MiMavževanje v Mengšu V potok, 5. decembra, je mengeške najmlajše v Kulturnom domu obiskal Miklavž. Njegov obisk pa ni potekal tako, kot je bilo načrtovano. Zgodilo se je namreč najhujše: /manjkalo je daril: Tako kot lani smo imeli tuđi letos pripravljenih 400 daril. Lani nam jili je ostalo 80, letos pa jih je vsaj toliko zmanjkalo. Kje je razlog za to neslavno dejstvo? Žal moram na prvom mostu izpostaviti nekorektnost Obdne Mengeš, ki nas ni obvestila, da smo edini v občini, ki pripravljamo Miklavževanje. Lani je še eno potekalo v Loki v organizaciji Kl) Antona Lobode, letos pa oni nišo pripravili ničesar. Od Občine Mengeš smo prejeli določeno vsoto denarja za izvedbo Miklavževanja (160.000 SIT), ki smo ga porabili za že omen-jenih 400 daril. Žal nismo imeli nobene informacije, koliko otrok bi utegnilo priti na Miklavževanje. Povsem razumljivo je torej, da so nas obiskali tuđi otroci iz Loke in Dobena. Drugo, kar bi opozoril, je, da je Miklavževanje namenjeno najmlajšim, se pravi predšolskim otrokom in pa nemara še učencom prvih razredov osnovne sole. Zato je nekako nesprejemljivo, da veliko zmedo delajo slarejši otroci, ki že veclo, v čem je čar Miklavža. Prav bi bilo, da bi na vrsto najprej prišli res najmlajši otroci, za katere je pač Miklavževanje velik dogodek. V Kl.) Franca Jelovška smo to prireditev prostovoljno vzeli na svoja ramena in želeli bi, da bi to vsaj malo ludi upoštevali. Upam, da v prihodnje ne bo prišlo do takšnih oziroma do kakršnih koli zapletov. 5 spoštovanjem Rok Burja ŽUPAN NA OBISKU IFni$nm2išIk$i Stojp^iip Gospa Stopar mi je povedala, je bila rojena na Pristavi v Mengšu. Tam je živela do leta 1940, ko se je poročila in prišla živet v Loko. Ima tri sinove in hčero, 11 vnu-kov in kar sedem prav-nukov. Zdaj živi pri sinu. V družini je bilo pet otrok. Imeli so kmetijo, tako da se je vedno našlo dosti dola žanje. Oče je padel v prvi svetovni vojni, ko je bila stara štiri leta. Tuđi mama je kmalu zbolela in ni jim bilo lahko. Tuđi ko se je poročila, je prišla na kmetijo in je tako vedno živela in clolala doma. Zdaj so njen hobi gobelini, naredila jih je že okoli dvajset, štiri Zadnje večerje. Pravi, da je bila vedno zdrava, le kolke so ji že trikral operirali. Z življenjem je zadovoljna, čas si krajša tuđi s poslušanjem radin in gledanjem televizije. Moti jo le hrup iz okolice. Ob njenem 85. rojstnem dnevu se je zbrala vsa družina. Deset otrok je bilo v družini, v kateri se je leta 1912 rodila gospa Narat, odraslo jih je pet. Iz rojst-nega kraja, Šmartna v Tuhinjski dolini, je odšla že s štirinajstimi leti v Ljubljano kot gospodinjs-ka pomoćnica. Po sestrini smrti se je zopet vrnila domov na kmetijo, kasne-je pa se je poročila v Mengeš. Spominja se, kako je mož dolgo časa hodil pod njeno okno, kakor je bilo takrat v navadi. Zaposlena je bila v pečariji in pravi, da delo tam ni bilo lahko. Živcti pa je bilo treba skromno. Od leta 1957 živi v Mengšu. Vdova je že dvajset let, a ji ni dolgčas, ukvarja se tuđi s tremi pravnuki. Včasih je veliko plet-la, sprva je morala (med vojno), kasneje pa ji je bilo v veselje. Zdaj predvsem rada bere. Đ MENGSAN ŽUPAN NA OB T'S "K*' IH Gospa Jerič je konce oktobra praznovala 91-rojstni dan. Obiskala sem jo nekoliko z zamudo, a me je kljub temu prijazno sprejela. Pozdravile so me tuđi siničke v ptičji hisici na oknu, ki jih sama rada opazuje. Zadovoljna je v svojem prijetnem domu, kjer se sama "komandira", zgoraj v hiši pa živi tuđi sin z družino. Njena hči živi v Ljubljani. Dvakrat je bila poročena, zdaj pa je žc deset let vdova. Rada kaj speče za družino in tega so vsi veseli. Uživa tuđi v naravi. Pravi, da ima dobre sosede, znance, prijatelje in družino. Dopisuje si s prijatelji«), ki živi v Argentini. V cerkev ne more več, zato jo gospod župnik obišče doma. Tuđi starost je lahko lepa, mi je zagotovila, ko sem se odpravila domov. M$iiFijj$i TBimT(BiEi Gospa Traven mi je povedala, da v njenem življenju ni bilo veliko dobrega. Oče ji je umri v prvi svetovni vojni leta 1917, leto kasneje pa ji je umrla se mati, zato je živela pri sorodnikih. Ze od malega je morala de-lati. Po končani šestraz-redni soli v Mengšu pa je odšla delat v Šentvid pri Slični. Poročila se je leta 193H v samostanski cerkvi v Stični, nato pa je prišla ponovno živet v Mengeš, saj sta z možem oba Mengšana. Imata tri otroke in šest vnukov. Vesela sta, da so otroci dobro preskrbljeni. Drugo leto bosta z možem praznovala že 60-to obletni«) poroke. Živita sama v hiši na Kamniški cesti. Vesela je bila, da se je župan spomnil ludi nanjo in jo obiskal ob njenem 85. rojstnem dnevu. M$hf3j)$i ^mjp^MiSiž Gospa Župančič je sestra iz reda Ilčerc kršćanske Ijubezni, ki imajo svoj dom tuđi v Mengšu, poznamo jih kot sestre us-miljenke. Prijazno so me sprejele, ko sem obiskala gospo Župančič, ki je pred kratkim praznovala 93 let. Rojena je bila v župniji Mirna peč, v vaši Ilrastje. Njeni spomini segajo daleč nazaj. Spominja se časov, ko je v Novem mestu prvič videla sestre in ko se je odločila, da se jim pridaiži. Spominja se svoje prve poli v Ljubljane), v Marijin dom, odkoder so jo poslali v Mengeš, kjer je preživela svoj postulat. Nato jo je pot zanesla v Begunje, kjer je delala s kaznjenci, Kasneje pa je odšla v Beograd in tam delala z bolniki. Ni še pozabila druge svetovne vojne, ki jo je doživela tam, in vseh strahol, ki so se dogajale med vojno in po njej. Osjek je bil naslednji kraj, kjer je živela in delala. Vse življenje je pomagala vsem, ki so pomoć potrebovali. Leta I99I pa je spet prišla v Mengeš in pravi, da se tu počuti dobro. '^^^^Ji^^Ji^.d^L^^, ■ Voznik C.B. iz Vodič je 3. decembra zvečer vozil po nasprotni strani in pod vplivom alkohola. Trčil je v nasproti vozečega Š.|. iz Kamnika, ki je bil lažje poškodovan. Materialna škoda na vozilih znaša 1.800.000 SIT. ■ V križišču pri gasilskem domu v Mnegšu je 1. decembra prišlo do nesreče. Ugotovili so, da je J. 13. iz Mengša vozil skozi križišče, ko je za njegovo smer vožnje na semaforju gorela rdeča luč. Trči! je v osebni avto voznika iz )arš. Voznika ništa bila telesno poškodovana, nastala pa je materialna škoda za okoli 400.000,00 SIT. 113 POLICIJA MENGŠAN 113 P O L I C I ) A DRUŠTVA Bliža se tuđi čas božičnih in novoletnih praznikov, ko vsako leto pokajo petarde in razna druga pirotehnična sredstva. Pogosto pri uporabi teh sredstev nastanejo tuđi telesne poškodbe, kar občani lahko razberejo iz sredstev javnega obveščanja. Policisti bodo v tem času temu posvetili več pozornosti in v primeru ugotovljenih krši te v tuđi ustrezno ukrepali. Še posebej pa apelirajo na starše, naj bodo pozorni do otrok in jim naj ne puščajo, da bi sami in nekontrolirano uporabljali petarde, kajti nesreča najraje priđe, ko jo naj ma nj pričakujemo. S poki vznemirjamo tuđi svoje bližnje in pa razne hišne Ijubljence. Zato še enkrat, bodimo previdni, da ne borno vstopili v praznični čas z nesrečo, ampak z veseljem. ■ VLOM V AVTO Na parkirišdi pred Lekom v Mengšu je neznanec 7. novembra dopoldan vlomil v avto, lako da je razbil steklo na vratih. Ukradel je mobilni telefon znamke Beneton Delta, avdioradiokasetofon je le poškodoval, vzeti pa mu ga ni uspelo. Kriminalisti so pričeli z zbiranjem obveslil. ■ DENAR IN ZLATNINA Med 17.30 in 19.15 uro je 7. novembra na Kolodvorski ulici v Mengšu nekdo vlomil v stanovanjsko hišo. Dvignil je rolete okna v spalnici in tako prišel v stanovanje. Odnesel je gotovino in zlatnino. Kriminalisti so si prizorišče ogledali in bodo po zbranih obvestilih podali ovadbo. ■ TELEFON IN RADIO Skozi delno odprto okno avtomobila v Mengšu na Solski ulici je neznani storilec 9. novembra med 0.30 in 1.30 uro segel z roko v notranjost in odprl vrata. Iz avta je vzel prenosni telefon (GSM Sony) in avdioradiokasetofon znamke Pioneer. ■ V HIŠO PO ŠPORTNE COPATE V stanovanjsko hišo v Loki je neznani storilec vlomil 16. novembra med 12.00 in 15.30 uro. Notri je prišel tako, da je razbil steklo pritličnega okna, pregledal in razmetal je vse prostore, vzel pa je hranilno knjižico, nekaj gotovine in šporlne copale Count Dovvn. ■ BOBI TATOVI V noči iz 28. na 29. november je neznanec razbil steklo na vratih avtomobila na Slamnikarski ulici v Mengšu. Ukradel je že izpol-njene čeke, manjši gotovinski znesek, kartico Magna in deset kartonov Bobi palčk. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je na enak način vlomljeno v še en avto, vendar tu nišo ničesar odnesli. ■ LE NEKA) GOTOVINE Na Levčevi ulici v Mengšu je neznanec med 17.05 in 21.30 uro 1. decembra s primernim orodjem zlomil vložek cilindrične ključavnice vhodnih vrat stanovanjske hiše in prišel v notranjost. Pregledal je prostore in vzel le neznatno količino denarja. Ob prijavi oškodovanec še ni odkril, da bi mu ukradli še kaj drugega. Policija opominja občanc, naj zavarujejo iz vrat štrleče zunanje dele vložkov cilindričnih ključavnic, saj so tovrstni vlomi pogosti. Mengeška godba danes Lcto 1997 so napovedovali kot leto sprememb in delček teh napovedi se je resnično odrazil tuđi pri nas, v Mengeški godbi. Ob zamenjavi vodstva v začetku leta smo sredi poletja dobili še novega kapelnika, tako da sedaj to vlogo opravlja gospod Primož Kosec. Mislim, da ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je med Mengšani in okoličani poznan kot vodja Slovenskega kvinteta ter nenazadnje ludi kot dolgoletni član Jvlengeške godbe. Takoj po imenovanju na to mesto se je zavzeto lotil dela in za začetek uredil arhiv godbe. Ta je bil resnično zelo potreben ureditve, za kar sta morali preteči ćeli dve desetletji, da se je končno našel nekdo z dovolj dobre volje in požrtvovalnosti. Za zares dobro opravljeno delo, v katero je vložil kar nekaj 100 delovnih ur, se mu sedaj tuđi javno zahvaljujem. Pod njegovo taktirko je bila godba deležna tuđi precejšnjih strukturalnih in konceptualnih sprememb, saj je njena zasnova temeljila na nekaterih arhetipskih vzorcih, ki pa so bili za današnji čas že povsem zastareli. Hkrati je to močno vplivalo na samo kvaliteto igranja, ki se po nekaj letih stagnacije zopet dviga. O vsem tem se boste lahko kaj kmalu sami prepričali na našem Novoletnem koncertu konec decembra. Ob glasbeni podobi pa godbi dajemo hkrati še neko novo - bolj človeško podobo, ki je prijaznejša do ljudi. V mislili imamo predvsem odnose med godbo in posameznikom. Želimo si ustvariti ambient, v katerem naj bi se vsi kar najbolje počutili in se seveda tuđi radi vračali. V naše člane skušamo priklicali zavest oz. občutek pripadnosti društvu, ki naj ne bi temeljila zgolj na inštrumentih in oblekah. Clani bi morali malo bolj poudarjati moralno odgovornost in se v skladu z njo primerno vesti. Seveda ne gre prezreti dejst-va, da je naša dejavnost amaterska ter da nihče za uclejstvo-vanje ne prejema nikakršnih finančnih sredstev. Naša vizija temelji na neizkoriščenih talentih, ki smo jih sele pričeli dobro odkrivati. Hkrati ne gre pozabiti na določene probleme, s katerimi se srečujemo na naši poti. V preteklem času smo bili deležni kar nekaj šikaniranj vplivnih posameznikov Jvlengša, ki so oz. bi radi še vedno vplivali na delovanje godbe. Še enkrat poudarjamo, da smo Mengeška godba in ne čigar koli druga godba, skozi katero bi drugi uveljavljali svoje interese. Verjemite nam, ne želimo si prepirov, temveč predvsem miru, ki je pogoj za uspešno delo. Nasprotnikom priporočam, naj svojo energijo porabijo v kakšne bolj humane namene. 11 MENGŠAN DRUŠTVA Drugi večji problem je finančne narave. Tako kot vsa ostala društva v Meng.šu, tuđi mi prejemamo dotacije Občine Mengeš. Hvaležni smo za vsak poklonjeni tolar, vendar bi za lažje razumevanje navedli, da ta znesek komaj zadostuje za plačevanje strokovnega vodstva. Ta znesek je še vedno pod povprečjem konkurenčnih godb. Kje pa je potem še vse ostalo? Sprašujemo se, ali je to dovolj za normalno delovanje naše in ludi vaše godbe. Odgovore o tem prepuščamo vam, drage bralke in bralci Mengšana! Na koncu bi k sodelovanju povabil še vse tište, ki bi jih veselilo igranje na tolkalih. Morebitni interesenti naj se zglasijo v prostorih mengeške godbe, vsak torek in četrtek med 20.00 in 22.00 uro. Lep pozdrav predsednik Marko Cetinski ■ N0VOUETITNI KONCEM Mengeška godba vabi, ob sodelovanju s Turističnim društvom Mengeš, na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo na Dan državnosti, 26.12.1997 ob 20.00 uri v KD Mengeš. Godbeniki se vam bodo predstavili s pestrim programom. Turistično društvo pa bo podelilo priznanja posameznikom, ki so z urejenostjo svojih hiš in okolice jjrispevali k lepši podobi našega kraja. DRUŠTVA Vabita Mengeška godba in Turistično društvo Mengeš 1 j fTuristično društvo 3Cengeš žefi vsem j oGčcmom vcsefc Gožične praznike tcr srečno in uspešno (eto 1998! Društvo prijateljev mladine Mengeš V letošnji jeseni smo v okviru društva začeli z umetniškimi dejavnostmi. Obiskujejo jih otroci naše sole, pripravili smo tuđi manjšo razstavo (slikanje na svilo). • Učenki, ki obiskujeta delavnice, pa sta takole predstavili dejavnosti: 7 x hura Tukaj delamo zelo zanimivc stvari na svilo, steklo in tako naprej. Spoznavam prijatelje, ki jih prej nisem poznala. Zelo, zelo je lepo. Vesela sem. Spoznala sem Tino, Moniko, Gregorja, Blaža, Špelo in Lucijo. Uči nas Rosana. Zelo je prijazna, zato rada hodim. Marija Mehle, 2.a Polona Vučko DPM 7 x hura - ČAO Pozdravljam vas iz delavnice ročnih spretnosti. Do sedaj smo risali na svilo. Caka nas še slikanje na steklo, ustvarjanje izdelkov iz nepredene volne, svilenega papirja, izdelovanje jaslic, šivanje dojenčka ali preproste punčke iz blaga. Naša mentorica je Rosana Kleindienst-Premk. Krožek imamo vsak torek od 17.00 do 19.00 ure. Vsak teden komaj čakam, da se zopet zberemo in ustvarimo nekaj novega. Tina Radulovič, 2.a Blagoslovljen bozič in zdravja polno novo leto 1998 želi svojim članom, prijateljem in krajanom Loke Kulturno društvo Antona Lobode 12 MENGŠAN D R U Š T V W Morda v letu 1998 končno do vseh pravic? ■ Društvo izgnancev Slovenije ima 23.530 članov, ki združuje prve mno-žične civilne žrtve nacizma in Hitlerjeve genocidne politike do Slovencev v drugi svetovni vojni. V to društvo se z nekaj ■sto nekdanjimi izgnana in internirana vključuje tuđi domžalska krajevna organizacija, ki združuje člane z vseh štirih občin nekdanje občine Domžale, torej tuđi Mengša. ■ Njeni člani ob koncu letošnjega leta z veseljem ugotavljamo, da smo uresničili ves program, ki smo ga sprejeli v začetku letošnjega leta, žal pa še većino ne niore-mo biti zadovoljni z uresničevanjem sprejete zakonodaje. Še manj pa smo lahko zadovoljni z zakoni, ki so že cllje časa v proceduri, pa nikakor ne najdejo poti do poslancev v Državnem zboru. ■ Danes bi želeli vse naše člane opozo-riti, da se pripravljajo spremembe in dopolnitve Zakona 0 žrtvah vojnega nasilja, in sicer so predlagane naslednje dopolnitve: Pri uveljavljanju pravice do varslvene-ga dodatka k pokojnini in pri uveljavljanju socialnovarstvenih pravic se cloživljenj-ska mesečna renta iz 16. člena tega zakona ne upošteva za ugotavljanje pretnoženjskega cenzusa oziroma zneska skupnih dohodkov, ki je predpisan kol pogoj za pridobitev teli pravic. Žrtvi vojnega nasilja se starostna pokojnina, uveljavijena po 14. členu tega zakona, odmeri v odstotku polne poko-jninske osnove glede na dopolnjeno pokojninsko dobo lako, da znaša za 15 let pokojninske dobe za zavarovance 45% pokojninske osnove, za zavarovanke pa 47,3 % pokojninske osnove, za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe pa se pokojnina poveča zavarovan-cu za 2%, zavarovanki pa za 2,5% pokojninske osnove s tem, da tako odmerjena pokojnina lahko skupno znaša največ 85% polne pokojninske osnove. Vse pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja gredo od prve-ga dne naslednjega meseca po vloženem zahtevku za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Žrtvam vojnega nasilja se prizna povećanje pokojnine za vsako leto nad dopolnjeno pokojninsko dobo (40 let moški, 35 let ženske) za 1%, vendar največ 5%. ■ 0 vseh teli predlaganih spremembah, kakor ludi o sprejemanju zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine, borno vse naše člane sproti obveščali. Iskrena hvala Občini Mengeš za finančno pomoč v letu 1997, vsem našim članom in prijateljem ter vsem občanom Občine Mengeš pa veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v letu, ki prihaja! Društvo izgnancev Domžale NAŠA ŠOLA ŽAŠČITA IN REŠEVANJE -MLADI CASILCI NA DELU Začelo se je v mesecu požarne varnosti, ko so v soli gasilci prikazali, kaj se zgodi, ko priđe do požara in kako je požar mogoče ukrotiti. Takrat je nastala ideja, da bi na razrednji stopnji učenci napisali spise in risbe na temo zaščita in reševanje. Natečaj, ki ga je razpisala Gasilska zveza Mengeš (CZM), se je končal z razstavo najboljših izdelkov v pred-verju Kulturnega doma. Odziv je bil velik in težko je bilo izbrati najboljšega. Zato sta pri izboru pomagala tuđi akademski slikar Vinko Železnikar in študentka filozofske fakultete Mateja Jemec. Avtorjem 38 slik in 24 spisov so ob odprtju razstave izročili simbolične nagrade. Veliko gasilskega znanja so pokazali vsi sodelujoči na natečaju, da pa bi se to znanje še bolj poglobilo in razširilo, so pri CZM ustanovili Komisijo za delo z mladimi. Morda bo to prvo sodelovanje učencev z gasilci koga spodbudilo, da bo tuđi sam stopil v gasi Iske vrste. Tako se nam ne bo treba bati za našo varnost. U. Bleje Gasilska zveza se zahvaljuje vsem sodelu-jočim: učiteljskemu zboru in ravnatelju OŠ Mengeš, Vinku Železnikarju in Mateji Jemec za pomoč pri izboru najboljših in Francu Jeriču za razstavni prostor. 13 MENGŠAN SDS POLITIČNE STRANKE Letna konferenca Socialdemokratske stranke Slovenije -Občinskega odbora Mengeš 00 SDS Mengeš je imela 28. novembra letno konferenco, ki je bila tako kot vsako leto tuđi volilna. Za predsed-nika je bil tretje leto zapored izvoljen Tomaž Štebe. Poleg njega sta v predsedstvu dva podpredsednika, gos-pod Ludvik Prelovšek, ki je tuđi gospodar, in gospod Franjo Roje, ki je tuđi blagajnik, tajnik gospod Lojze Miklavčič; dva nova člana: gimnazijec Gorazd Bezlaj in student Tomaž Jernejčič; ena članica Zlatka Zebec ter 6 članov: Anton Cetinski, Franc Gregorc, Marko Jerič, Lojze Selan, Stanislav Šorn in Franc Veider. Od zadnje letne konference, 13. decembra 1996, je bila aktivnost 00 ; SDS Mengeš usmerjena v ponovne » poizkuse, s pisnimi predlogi vzpostavi- * ti koordinirano delo pomladnih strank I v Občini Mengeš. Pobude na začetku * leta 1996 so bile uspešne vsaj toliko, * da je prišlo do nekaj skupnih ses-l tankov in skupnih sklepov, ki pa * potem nišo bili uresničeni in nekateri zelo pomembni se danes nišo. Do ; ponovnih sestankov ni prišlo zaradi nezainteresiranosti SLS. Na koncu je ; predsedstvo 00 SDS sprejelo sklep, da : smo vedno pripravljeni sodelovati s ■ strankami slovenske pomladi, da pa naj iniciativo in povabilo na tak ses-tanek poda župan kot predstojnik uprave in predsednik podaižnice SLS v ■ Mengšu. Druga pomembna aktivnost pred-sedstva je bila razčiščevanje nejasnih, , negospodarnih in normativno spornih odločitev občine oz. sklepov * Občinskega sveta, vključno z nereali-zacijo sklepov še iz časov krajevne skupnosti. Odgovorov in pojasnil na večkrat ponovljena vprašanja, ustna in pisna, nismo prejeli, zato smo se maja 1997 odločili, da predamo celotno zadevo računskemu sodišču. Mera potrpežljivosti in tolerantnosti je bila presežena, ko je bila podpisana pogodba 0 izdelavi dela dokumentacije za spremembe prostorskih planov brez javnega razpisa in za izjemno visok znesek in drugo, ko so bili nezakonito izvzeti iz postopka amandmaji pri spre-jemanju proračuna Občine Mengeš za leto 1997. Stalna in najpomembnejša aktivnost je bilo redno spremljanje dela Sveta Občine Mengeš. Pred vsako sejo Sveta občine smo imeli sestanke predsed-stva, na katerih smo podrobno obrav-navali gradivo in nanj pripravili pisna vprašanja, predlogc in pripombe. Med predlogi, ki jih je predsedstvo posredovalo svetu, sta dva, ki sta z zavrnitvijo pokazala na razumevanje demokracije, na strah pred odgovornostjo in pred javnostjo članov sveta, ki so glasovali proti. Prvi zavrnjen predlog za spremembo poslovnika sveta je bil, da se v zapisnik navede tuđi priimke tistih, ki so glasovali za in proti oz. so bili vzdržani. To je običajno v vseh demokratičnih družbah. Drugi zavrnjen predlog pa je bil, da lahko posredujejo pisno vprašanje ali podudo svetu ne le člani sveta, pač pa tuđi civilno-pravne in pravne osebe (npr. daištva, stranke, ipdj s področja občine Mengeš. To sicer omogoča 19. člen statuta Občine Mengeš, kar pomeni, da je poslovnik sveta, zaradi ekskluzivnosti, v nasprotju s statutom. 00 SDS Mengeš je bila stranka v svetu, ki je predlagala največ amand-majev na proračun za leto 1997. Predlogi so bili usmerjeni v reševanjc bistvenih problemov občine in v reševanje prostorske problematike za izvajanje telesne vzgoje in športnih aktivnosti, prcdvsem mladih, s širitvijo telovadnice in preučitvijo drugih vari-ant. O vseh aktivnostih redno obveščamo javnost s prispevki v občinskem glasilu Mengšan. Velikokrat je to edino, kar lahko storimo. Socialdemokratska stranka Slovenije pridobiva vedno več podpore v občini Mengeš. Največjo javno priznanje in velikokrat izrečeno zahvalo in hvaležnost posameznikov smo si zaslužili zaradi strokovnega, odločnega in poštenega prikaza zadeve v zvezi z gradnjo velike športne dvorane v Mengšu. Občanke in občane vabimo, da se nam oglasite ali nas obiščete v društveni sobi Kulturnega doma Mengeš, pravilo-ma vsak petek od 18.00 do 19.30 ure. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš Lojze Miklavčič, tajnik Doživet božič, veselo praznovanje, zdravno in srečno novo leto 1998 želimo vsem mengeškim občanom. Pošteno delo prinaša zadovoljstvo in napredek na dolgi rok. Želimo Vam ga obilo! 00 SDS Mengeš ■a MENGŠAN POLITIČNE STRANKE SKP MIRU, NOTRANJEGA ZADOVOLJSTVA IN OSEBNE SREČE VAM ŽELIMO (XANI OO SKD MENGEŠ Lep božič in srečno v letu 1998! OOLDSMengeš LDS Ob dnevu osamosvojitve Republike Slovenije čestitamo vsem občankam in občanom občine Mengeš. OOLDSMengeš .»SLS Slovenska ljudska stranka Cenjenim občankam in obcanom, prijateljem in simpatizerjem želimo blagoslovljene božične praznike ter mirno in zdravo leto 1998! SLS OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO USPEŠNO NOVO LETO 1998 IN VELIKO OSEBNE SREČE. ZLSD PROMET ZABOJNIKI ZA SMETI NA NEPRAVEM MESTU Člani Pododbora za varnost v cestnem prometu so na svoji 14. redni seji sklenili, da bodo s sliko v Mengšanu opozarjali na določene nepravilnosti in ovire v prometu. 1-na od teh so postavljeni zabojniki za smeti na prehodih -pločnikih južno od MARO Marketa na Slovenski cesti (št. 24). Ti ovirajo pešce, posebno v zimskem času, pa tuđi sicer nišo v "okras" kraju. Lastniki zabojnikov (4 kosi) naj te posta-vijo na bolj primerno mesto, kot so sedaj. Pododbor za varnost v cestnem prometu. OBNOVITEV KAMNIŠKE CESTE IN MOSTU ČEZ RAZBREMENILNIK PŠATA V 44. številki Mengšana je bil na 14. strani v rubriki Promet objavljen članek Minister na obisku. V članku je bilo govora tuđi o obnovitvi Kamniške ceste z opisom obnovitvenih del. Obnovitev Kamniške ceste z mostom čez razbremenilnik Pšata je v glavnem končan in promet je že stekel. Zaključuje se še delo na zahodnem hodniku za pešce - pločniku (ki pa bo verjetno ob iziđu 46. številke Mengšana že zaključeno). Vzhodni del pločnika je praktično v celotni dolžini obnovljene Kamniške ceste ostal neurejen. Občani ob tem delu Kamniške ceste negodujejo, da je sedaj ta del izpadel, čeprav je bilo na raznih nivojih zagotovljeno, da bo imela obnovljena Kamniška cesta v celotni dolžini obojes-transki asfaltirani pločnik. Po zagotovilu merodajnih na občinski upravi bo vzhodni del pločnika na obnovljenem delu Kamniške ceste dograjen spomladi leta J99H. Sama izvedba je časovno ocenjena na približno 3 ljudi, 5 delovnih clni + asfaltiranje. Občani ob tem delu Kamniške ceste pričakujejo, da bo dana obljuba do roka izpolnjena. O sami izvedbi obnove mostu in Kamniške ceste pa kdaj drugič. Srećko Hribar o MENGŠAN R R ,O ME T Odbor za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik ■ Problematika javnega prevoza potnikov je tuđi v Sloveniji bolj ali manj stalno pri-sotna. Tuđi na področju severne ljubljanske regije, ki vključuje občine Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik, ni nič drugače. Težave se ob izgradnji slo-venskega cestnega križa še povečujejo. Da bi se temu vsaj delno v določenem času izognili, se je na področju vseh naštetih občin na nivoju županov, Ministrstva za promet in zveze, Slovenskih železnic in Kam-busa že jeseni leta 1995 začela aktivnost za približevanje konkurenčnega javnega prevoza potnikom. S tem name-nom je bil 16. januarja 1996 ustanovljen Odbor za urejanje primestnega potniškega prometa občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Kamnik s sedežem v Domžalah s predsednikom dr. Markom Starbekom in s po enim članom iz vsake občine, Ministrstva za promet in zveze, Slovenskih železnic in Kam-busa. ■ Naloga Odbora je bila, da sodeluje pri pripravi in usklajevanju pogodbe o izva-janju primestnega potniškega prometa sev-emega dela ljubljanske regije (ki obsega vseh 5 občin) na osnovi enotne vozovnice. Med občinami, Slovenskimi železnicami in Kam-busom ter s podporo Ministrstva za promet in zveze, je bila 26. julija 1996 podpisana tripartitna pogodba z izraženimi cilji, in sicer: • potnikom ponuditi enotno vozovnico, po enotni ceni obeh prevoznikov, • potnikom omogočiti prosto izbiro pre-voznika in s tem čim večjo fleksibilnost potovanja, • zagotoviti potnikom okolju prijazen javni prevoz, • v interesu zniževanja stroškov racionalizirati prevoz tako, da se izkoristijo komparativne prednostni posameznega pre-voznika, tako da avtubus nadomesti vlak v času manjšega povpraševanja po prevozu (sobote, nedelje, prazniki, izven konic), vlak pa avtubusne linije, ki so vzporedne z železnico, • s konkurenčno ponudbo in usklajenim voznim redom obeh prevoznikov prispe- vati k preusmerjanju potnikov iz osebnega na javni prevoz. ■ SI. septembrom 1996 je bila uvedena enotna vozovnica za vlak in avtobus. Ob uveljavljanju enotne vozovnice je prišlo ludi do spremembe cen prevozov. Vlak se je podražil, kar ni ugodno vplivalo na uvedbo vozovnice, avtobus pa se je nekoliko poce-nil, še danes je nekoliko cenejši od ostalih avtobusnih prevoznikov, kar posebej ob-čutijo potniki iz občine Mengeš. Železniški prevoz je za občane Mengša, vsaj žele-zniška postaja Jarše-Mengeš, nekoliko od-maknjen, kar precej občanov Mengša pa uporablja železniško postajo Trzin. ■ Konce leta 1997 omenjena pogodba poteče in kakšni so rezultati? Cilji, izraženi v pogodbi, so se le delno uresničili. ■ Število potnikov na območju enotne vozovnice se ni povečalo (indeks 99,51). Osnovni cilj je bil povečati število potnikov v javnih prevoznih sredstvih. Kaže, da cena še ni konkurenčna osebnemu prevozu in tuđi finančni rezultat obeh prevoznikov (SŽ, Kam-bus) ni ugoden. ■ Za uspešno nadaljevanje projekta Enotna vozovnica, ki je širšega družbene-ga pomena, je potrebno p(Jeg zdajšnjih podpisnikov pogodbe tvorno vključiti (s finančno podporo) Ministrstvo za promet in zveze, Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Občine od omenjenih mini-strstev pričakujejo subvencioniranje javnih potniških prevozov (tako kot v večjih evropskih mestih), da bodo cene enotne vozovnice čim nižje in s tem dosežen osnovni cilj - preusmeritev osebnega prometa na v vseh ozirih konkurenčnejši javni ' "" Član Odbora Občine Mengeš Srećko Hribar DOBROTA NE POZNA MEJA IMIttM8POTI!J: predavanje Andreja Balagiča v Mengšu ■ Predavanje sem poslušala predvsem kot mama, ki želi razumeti svoje otrokc. Njihovo razpotje je tuđi moje razpotje: izbi-ramo različne poti, dobre in slabe, polne uspeha, pa tuđi porazov. Kakršne koli že so, je prav, da se kot starši odločimo in gremo skupaj - z roko v roki, pripravljeni drug dru-gega razumeti, drug drugemu pomagati, tuđi v stiski. ■ Med udeleženci je bilo premalo staršev odraščajočih otrok, več pa starih staršev. Seveda je prav, da tuđi ti sodelujejo pri vzgoji, s svojo Ijubeznijo, strpnostjo, razu-mevanjem in nasveti. ■ Zaupanje in pogovor sta tišti balzam, ki pomaga mlađemu človeku, da svojo neiz-merno energijo usmeri prav. Tuđi iz stiske se mora naučiti česa pozitivnega - predvsem, kako jo premagati. ■ Mladi radi povedo, da jim veliko pomeni kakovost življenja in ne toliko materialne dobrine. Vemo pa, da je prav današnji čas tišti, ki je poln negotovosti. Družba mladih ne sprejme takih kot so, polnih idealov. Zato se zatekajo k mamilom, alkoholu, cigareti. To je najbolj preprosto "prilagajan-je", pri tem pa izničijo svojo domišljijo. Odrasli tega bega na kriva pota še ne razumemo kot opozorilo, kot sporočilo. ■ Vzgajati bi jih morali predvsem starši v družini, s poudarkom, da je tuđi mladostnik sam odgovoren za svoja dejanja. Pot do lastne soodgovornosti je težka, polna odpovedi. Vendar je treba vztrajati. Mlade moramo naučiti, da ne živijo le za trcnutek užitka, da gre za življenje. Sicer bodo zašli v začarani krog, krog stiske, nezadovoljstva s samim seboj in vojne s tistimi, ki jih imajo najrajši. Prav v adventu, času pričakovanj, je primerno, da se v nas kaj spremeni. Prav je, da se najdemo v skupni sreči, sledimo otroškemu srcu, se bogatimo v medseboj-nem doživljanju. Vsak trenutek, ki ga pola-gamo v mozaik življenja, naj bo strpen, poln razumevanja in Ijubezni. Bogdana RženiČnik ni MENGŠAN DOBROTA NE POZNA M E]_A, Slovensko društvo Hospic Pri Karitas Mengcš smo se oclzvali vabilu Centra za socialno elelo Domžale na predstavitev Slovenskega društva Hospic. Njegovo zgodovino in elejavnosti sta nam predstavili sodelavki društva gospe Tatjana Fink in Tatjana Žargi. Prvotno je heseda hospic pomenila zavetišče, pribežališče. Romarska matrona Fabiola je že v 4. slolelju odprla vrata svojega doma pomoći potrebnim. V srednjem veku so bili to prostori, v katerih so dobili pomoč revni, bolni in pa pobožni romarji. Vodili so jih redovniki in redovnice. Hospici so bili mešanica gos-tileljske hiše in bolnišnice, popotniki so prejeli hrano, zavetje do smrti ali dokler se nišo odpočili, ozdraveli in nadaljevali poti. V Angliji so začeli razvijati hospice za umirajoče že konce prejšnjega stoletja. Zamisel se je razmahnila po letu 1967, ko je v Londonu gospa Cedlv Saunders ustanovila prvi sodobni hospic sv. Krištofa. Njegovo geslo je: "Dodajamo življenje dnevom, ne dneva življenju." Spomladi 1992 je bila pri Škofijski Karitas Ljubljana ustanovljena skupina za spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Julija 1995 se je preoblikovala v samostojno Slovensko društvo Hospic. Prireja predavanja, seminarje za svojce bolnikov, zagotavlja pros-tovoljce in zdravstveno osebje, individualno svetuje svojcem, organizira skupine za samopomoč za žalujoče, pomaga pri izda-janju literature s tega podroeja ter si prizadeva za odpravljanje tabujev in bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v družbi. Društvo se zavzema za izboljšanje kakovosti življenja umira-jočega prav do zadnjega trenutka: lajša holečinc bolniku in mu daje psihološko, socialno in duhovno oporo. Smrti ne zavlačuje niti ne pospešuje. Pomaga oblikovati razmere, da bi čim več ljudi lahko umiralo tam, kjer si želijo umreti. Za bolnika in njegovo družino skrbijo zdravniki, medicinske sestre, fizioterapcvti, delovni terapevti, socialni delavci, duhovniki in šlevilni prosto-voljci. Bolnikovi družini pomagajo med bole/.nijo in kasneje med žalovanjem. Na predavanju smo slišali marsikaj o izobraževanju prosto-voljcev, o deki z umirajočimi na njihovem lastnem domu. Holnik mora biti še komunikativen in se mora strinjati s tako obliko pomoći. Sicer pa jo navadno poišče družina na predlog lečečega zdravnika. Prvi stik družine z dežurnima sestrama gospo Fink in gospo Žargi je navadno telefonski pogovor, s katerim ugolovijo potrebe družine in bolnika. Potem priđe iz društva na bolnikov dom prostovoljec, ki skrbi za bolnika in pomaga njegovi družini. Delo članov društva je brezplačno. Redno sta zaposleni le omen-jeni gospe. Na razpolago sta vse dni, ražen sobote in nedelje. Društvo se financira iz donacij, sponzorstva, članarine in prosto-voljnih prispevkov. Minka Colnar DOBROTA NE POZNA MEJA wDS©lill© Ob letošnjem božicu želimo zlasti vsem bolnim, invalidom, trpečim in osamljenim, pa tuđi našim dobrotnikom in zvestim sodelavcem ter vsem občanom, da bi se božična skrivnost globoko dotaknila Vašega srca. Leto 1998 pa naj bo za Vas zdravo in uspešno. Župnijska Karitas Mengeš Zahvala dobrotnicam Kar poznam gospo Ivanko, je moje življenje bogatejše, lažje, lepše, srečnejše. Kajti gospa Ivanka zna poslušati, razume me in s svojim zgledom usmerja moje korake. Je močna žena, z izrednim notranjim bogastvom in polnostjo. Je tuđi modra in ve, da je smiselno le življenje po evangeliju. Boga ljubi z vso predanostjo. Rada ima tuđi mene, to čutim, ker se mi posveča z vso skrbjo. Zato zasluži pohvalo kot dejavna članica mengeške Karitas. K njej prihajam z vsemi problemi, strahovi in stisko. Odhajam pomirjena. Spretnija me njen nasmeh. Draga Ivica, hvala Ti za vse, kar mi daješ, pa tuđi gospem Lužar, Kokalj, Guna in Kompare. Katarina Ribič KULTURA ZA KNJIŽNE MOLJE Odlomek iz povesti iz turskih časov iz Mengša pisatelja Ivana Sivca Krvava grajska svatba Res so še lislega dne z veliko muko pripeljali na mengeški grad srednje velik top ler ga postavili lik ob dvižna vrata - za obrambo proli 'iurkom. Pa tuđi pet velikih sodov smodnika so varno spravili v spodnjo klet. Zataknilopa se je pri podložnikih. "Mi, graščak Friderik Mengeški, vam zapovedujemo, da se jutri zjulraj, ko vzide sonce, vsi zberete pred gradom na tlaki. S seboj prinesite orodje za popravilo gradu." ■B MENGŠAN KULTURA "Pha, kar sam naj ga popravlja - tišti svoj neumni grad!" je na glas bleknil nekdo, ki je stal zraven glasnika. Dva stražnika sta čvekača bliskovito zagrabila, biričpa mu jih je lakoj naložil na pleča dvajset: deset po gospodarjevem ukazu, deset pa po svoji volji. "Dokler ne dogradimo tabora okoli cerkve, ne borno šli nikamor!" je dejal župan in se na široko poslavil pred biriča Leopolda, češdaj, naloži jihšemeni, česiupaš. Leopold, ki je bil nekdaj, ko je bil župan še bližji grajskemu gospodu, tako rekoč njegov prijatelj, ni okleval niti trenutka. Naložil mu jih je krepkih deset čez [)leča. Stražnika pa sta j)azi-la, daje bila kazen res izvršena. "Jojmene!" so si zakrile oči ženske. "Župana tepejo. Tok se ne bo dobro končalo." Župan je osramočen stopil med množico, stisnil pesti in zažugal proti gradu: "Gospod Friderik, tokral si šel čez rob! Prekleto dobro si bošše zapomnil današnji dan! Ne poznaš še Župana!" V njegovem glasu ni bilo nobenega spoštovanja več. Slišalo seje, kot biprek-linjal grajskega psa, ne pa gospoda Friderika. Ko se je prebudilo naslednje jutro, še vse krmežljavo in zas-pano, sta bila glasnik in birič spet v vaši. "Mi, graščak Friderik Mengeški, vam oznanjamo, da spotoma, ko priđete na tlako, vrnete ludi orožje, ki smo vam ga razdelili." Podložnika so se nemo spogledali. Graščak ni več čisto pri pravi. Še pred nekaj leđni, po turškem napadu, jim je orožje delil, da bi se lahko vsak sam boril proti dednemu sovražniku, zdajpa naenkrat zahteva orožje nazaj. Jutranji poziv je bilseveda ludi ponovni opomin, da ne bi kdo manjkal na tlaki. Res sta bobnar in birič f>rebudila prav vse podložne vaši, toda videti je bilo, kot bi se vsi tlačani zmenili, saj so skoraj vsi odšli na delo - k cerkvi! "Če borno tabor tuđi vnaprej gradili vsi, ga borno v šlirinajslih dneh dokončali!" si je zadovoljno mel roke vikar Malej Stiski. "Kdo bi si mislil, da so moji Ijudje lako pridni." "V vojakih vidijo dober zgled," je napeljal vodo na svoj mlin Sovdat. "Dobro pa je, da je tabor zgrajen do zime. Borno vsaj lahko mirno počivali, ko bopadelsneg." Bilo je res nenavadno: na grad je odšlo na tlako le trinajsl ljudi. Graščak Friderik je pihal kot ris. "Takoj v vas po tlačane! Privedite mi vse s silo sem gor. Ce se bo kdo ujnral, ga pobijte na tla. Tuđi če se mu zgodi kaj hujšega, ničzato. Leglej, Leopold, da ne boš varčeval z udarci!" Ob lakih priložnostih se je birič čisto zguhil. Dobro se je zavedal, da je njegova služba povezana z graščakovo dobro voljo, v krvi pa je imel, da se je rad znašal nad neposlušnimi Ijudmi. In tako se je zgodilo, da so prišli birič in grajski stražniki kar k taboru ob cerkvi. "Nagradi Na tlako! Kaj pa vam je naročil gospod graščak!" je besno vpil birič ter tako udrihal s svojim oštrim bičem po Ijudeh, da se ga je marsikdo uslrašil in se je raje, da ne bi bil jireveč tepen, nevoljno jKidal proti gradu. "0, takole pa ne boš delal z mojimi Ijudmi!" se mu je naproti postavit župan Župan. "Grad je že utrjen in ne jiotrebuje veliko popravit, mi pa smo Turku noč in dan izposlavljeni. Mi in cerkev! Kar lepo reci grajskemu gospodu, da borno tlako že opravili, a prav ničveč, kot je zapisano v urbarjih. Dvanajst dni in pika! linajst smo jih lelos že naredili, dvanajsli pa je na vrsti [)reb hožičem. In če nas bo takole jmganjal, se homo ludi za redne kine dajalave prej še pošteno pogovorili." Birič je dvignil bič in silovito zamahnil. Župan je udarce pričakoval, zato je bič spretno ujel v roko in ga jiolegnil k sebi. Z njim vred jm ludi biriča. Tako je Leojndd padel jned žujiana na tla kot spodrezana trava. Ceprav se je lakoj pobral, je biljired vsemi navzočimi osramočen. "Župan ima več moči v rokah kol Leopold v glavi!" so se rogati Ijudje s sirani. "No, zdaj se pa vidi, koliko je kdo vreden. Da ga ni sram, Leopolda!" "Samo na zunajso močni, drugačepa so navadne reve!" K županu sta priskočila dva stražnika, mu zvila roki na hrbet ter ga odpeljala z gradbišča. Ob lem so drugi hitro sprevideli, koliko je ura. S seboj so vzeli orodje, ki so ga potrebovati pri gradnji tabora ter se napolili proti hribu. Ko so birič in stražnika videli, da množica vendarle gre na tlako na grad, so žuj>ana lik pod hrihom spustili ter se raje jx)svetili prihajajočim. "Vi bosle f)oj>ravili dvižni most! Vi pa sleno na zadnjem delu gradu! Ribnik pred vrlom je treba očistili in poglobili. Pa jarek pod dvižnim mostom ludi. Alo, hitro vsi na delo!" Kljub temu, da jih je na llako prišlo le nekaj ducatov, je grad v hipu oživel. Podložniki so se razdelili na vse strani in res je bilo videti kol v starih časih. "Kje pa imajo orožje?" je vjnašal graščak Friderik, ki je poleg oskrhnika Tilna tokral osebno nadzirat popravilo gradu. "Nimajoga s seboj. Spravljenega imajo doma!" "Vsakomur j)osebej j)ovej, naj ga prinesejo jutri in naslednjega dne, ko hom pobiral veliko jrravdo. Orožje mora bili spravljeno nagradu, ne po hišah in bajlah." Tilen je graščakovo nalogo vestno opravil, loda kaj, ko se njegovo o[)ozorilo spet niprijelo. Župan Lovrenc Župan je tislega dne sloril korak, ki bi ga ma-lokdo v njegovi koži. Osebno je odšel k Blejcu, jirav v listo kajžo, kamor je zahajal njegov sin. Kajžaje bila res nadvse uboga. Pravzaprav je bila holjpodobna pokrilemu ognjišču kol pa hiši. V njej je bil en sam prostor. Na sredini je bilo ognjišče, ob sirani je bil prostor za lončeno /josodo, na drugi pa je bilo nametane nekaj slame, kijimje bila BI MENGŠAN K U .LjJ^Bi^............,............ ■ za posteljo, V istem prostoru pa sta meketali tuđi dve kozi. "0, gospod župan, gospod župan!" se je ob prihodu od pre-senečenja zalresel Blejec, droben možic z živahnimi brki. "Kaj pa je vas prineslo pod našo uborno streho?" Rada se imala, so zazvenele v županovi glavi ženine besede. Rada že, rada, toda revščina, kolje ni nikjer več v Mengšu. Zato ni bilo čudno, da se je Marija toliko raje. menila z županovim sinom. Žaloslna revščina, pa ludi čudna Ijubezenska zveza! Tako si je rnislil župan, na glas pa je rekeh "Kako pa to, da niste odsli na tlako, oče Blejec?" Pomenljivo ga je premeril od nog do glave in dodal: "Ali niste stišali graščakovega razglasa?" Gradnja tabora okoli mengeške cerkve Vinko Železnikar .1r-w,rav.,,1,i„i,„-r-i„1.1-............ ni ..m ■ '"ajSSmTrff^gm Knjiga Ivana Sivca ^ KRVAVA GRAJSKASVATBA- poučno, prijetno in napeto branje za zdajšnje in poznejše mengeške rodove! Ne bi smela manjkati v nobenem mengeškem domu! Z dvanajstimi ličnimi ilustracijami akademskega slikarja Vinka Železnikarja! Knjigo naročite po telefonu 738 642 ali 041 68 94 94. Takoj vam jo dostavimo na dom. Za Mengšane po 2.500 SIT, ^ za druge pa po 2.960 SIT. KULTURA Liparjev večer V kulturnem domu je 5. decembra izzvenel koncert, ki so ga ob 85-letnici rojstva Petra Liparja ml. organizirali Moški komorni zbor, Mengeški Zvon in MPZ Svoboda Mengeš. Na koncertu so sodelovali: APZ France Prešeren Kranj, MoKZ Kranj, MePZ Iskra Kranj, MoKZ Mengeški Zvon, MePZ KD Svoboda in ZPZ Dupljnnke Naklo. Prireditev je povezoval Janez Dolinar. Prireditev je finančno podprla Občina Mengeš. Prireditelji se zahvaljujejo podjetju ETI. cl.cl., SVIT Kamnik za lične spominske izdelke in firmi MI AMIGO za podporo pri organizaciji. Prav posebna zahvala pa gre gospodu Petru Krušniku za domisclno izvedbo scene in cvetličarki Marjeti Suštar za okra-sitev odra. Ob koncu koncerta je približno 200 obiskovalcev zadovoljno zapuščalo prireditev, saj so se nastopajoči zbori maksimalno potrudili, da so opus Petra Liparja ml. odpeli na najvišji možni kvalitetni ravni. Koncert je bil pripravljen tuđi 12. decembra v Gimnaziji Kranj. Tako je Liparjev večer prvič prerasel v projekt sodelovan-ja kulture med občinama Kranj in Mengeš. To pa sta kraja delo- vanja in življenja Petra Liparja ml. „ ' Joze Vahlar m MENGŠAN K U L T U R A Knjižnica Domžale Knjižnico Domžale v enem dnevu obišče od 350 do 400 bralcev. Vsak dan si izposodijo od 800 do 100 enot knjižničnega gradiva, predvsem knjige. Približno polovica teh knjig je otroških, polovica pa je namenjena odraslim bralcem. Poleg izposoje knjižničnega gradiva imajo uporabniki možnost prebrati v časopisni čitalnici revije in časopise, dnevno časopisje, tednike in strokovne revije. Naročeni so na 200 naslovov revij in časopisov. Bralci imajo tuđi možnost iskanja po katalogih drugih knjižnic in po drugih bazah podatkov, ki so dostopne preko Cobiss/Opaca. V ta namen imamo poseben terminal. Knjižnica Domžale je že dve leti vključena v kooperativni bibliografski sistem Cobiss. Lokalni katalog knjižnice je tako dostopen vsem knjižnicam in njihovim uporabnikom, ki imajo dostop do Cobiss/Opaca, dostopen pa je tuđi preko Interneta. Po enem letu smo si pridobili licenco za kreiranje novih zapisov in tako postali aktivni člani sistema in prispevajo v skupno bazo kataložne zapise. V letošnjem letu smo do novembra inventarizirali 5600 enot knjižničnega gradiva. Knjižnica Domžale je po številu članov na drugem mestu v državi. Po količini knjižnega gradiva pa je v spodnji polovici splošno izobraževalnih knjižnic, kar kaže na njen slab finančni položaj. Knjižnica Domžale je med tednom odprta od 7. do 19. ure, v soboto pa v dopoldanskem času. «wt ama mm mm mm mm va* mm mm mm mm wm vnm mm ■ Knjižnica Domžale je s spremembo Zakona o lokalni samoupravi postala javna večobčinska knjižnica za občinc Domžale, Lukovica, Moravče in Menge.š. ■ Oktobra letos smo v Knjižnici Domžale pričeli izposojati gradivo z novim računalniškim programom Cobiss/Izposoja, katerega je kreiral Izum iz Maribora. Knjižnično gradivo smo v programu Cobiss obdelovali že od leta 1996. ■ Hkrati s spremembo načina izposoje smo vodili še zamenja-vo članskih izkaznic. Te so enotne za vse enote naše knjižnice in so opremljene s črtno kodo. Izdeluje jih Papir Radeče. ■ Pomemben projekt pri širjenju knjižnične mreže smo opravili že v letu 1996 (nakup in izdelava mobilne knjižnice skupaj z Matično knjižnico Kamnik), vendar pa je v svoji stvarnosti zaživel sele letos. ■ Mobilna knjižnica vozi na območju občine Lukovica in se ustavlja vsakih 14 dni v 15 krajih občine (Prevoje, Šentvid, Sp. Koseze, Gradišče, Lukovica, Krajno Brdo, Vrh, Vošce, Blagovica, Krašnja, Zlato Polje, Češnjice, Šentožbolt, Trojane, Zg. Loke, Rafolče). Obisk knjižnice je velik, saj jo je v prvi polovici obiskalo preko 2000 bralcev, ki si je izposodilo 6450 enot knjižničnega gradiva. ■ V Knjižnici Domžale vršimo korak tuđi v svetu komunikacij. Z Ictošnjim letom smo uporabnikom naše knjižnice omogočili preko Opac-a in Interneta v najra/.ličnejše baze podatkov. Knjižničarji smo izdelali svojo predstavitveno stran na Internetu, kjer njegove obiskovalce sproti obveščamo 0 dogajanju v knjižnici. ■ Letos smo precej časa posvetili tuđi izobraževanju kadrov. Gre za oblike permanentnega izobraževanja, ki vključujejo pridobivanje dodatnih znanj s področij knjižničarstva, računal-ništva, stikov z javnostmi in bralne kulture. Kot osrednja srednje velika javna knjižnica si moramo permanentno prizadevati za čim kvalitetnejše delo tako na području obdelave gradiva kot tuđi dela z uporabniki. Trenutno imamo dve bibliotekarki, ki sta si pridobili strokovno licenco za izdelavo katalogov v vzajemno bazo Cobib. ■ V letošnjem letu smo organizirali kopico prireditev za otroke in odrasle in tako še dodatno promovirali našo knjižnico. Med najbolj odmevnimi so bili etnološki večeri, kjer smo gostili Dušico Kunaver, Ljubo Jenče, goste iz Prekmurja in Bele krajine, predstavili izdelovanje idrijske čipke in leda... ■ Posebno pozornost smo posvetili zdaj že tradicionalnemu dnevu knjige (23. april) in dnevu knjižnice (26. november) kot spornin na leto 1986, ko je bila na ta dan odprta nova knjižnica na Ljubljanski 58. ■ Popularna so pri nas tuđi potopisna predavanja, s katerimi smo obšli domala že ves svet. ■ Poleg uspehov je seveda tuđi nekaj problemov: - pomanjkanje prostora (knjižnica je brez sklaclišča!); - omejena obremenjenost stropov (nišo armirani); v sodelovan-ju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije nameravamo v letu 1998 ponovno izdelati statični izračun obremenjenosti stropa; po neuradnih ocenah je strop neprimeren; - naša želja je pridobiti prostore v prizidku, ki pa so lasl kra-jevne skupnosti; - neustreznost prostorov je očitna tuđi v podružnicah Mengeš in Moravče (nacrti za razširitev v omenjenih občinah obstajajo); - kadrovska podzaposlenost (trenutno 10 zaposlenih stro-kovnih delavcev); - kadrovski problem bi delno resili z dogovorom dveh sosed-njih občin, da bi za svoji enoti zaposliti obe skupaj enega strokovnega delavca. Marjan Gujlman, ravnatelj 20 MENGŠAN KULTURA Mladinski oddelek Knjižnice Domžale ■ Mladinski oddelek knjižnice Domžale že dolgo ni več samo prostor, kamor si pridejo olrod in mladina izposodit knjige, ampak je tuđi kraj, kjer se vedno dogaja kaj zanimivega. ■ Redne oblike bibliopedagoškega dela so: ure pravljic, vrtec na obisku in razred na obisku. Ure pravljic potekajo dvakrat tedensko, otroci prisluhnejo pravljici in jo navadno na različne načine tuđi nad-gradijo. V maju pravljične urice zaključimo z razstavo likovnih stvaritev otrok in krajšo prireditvijo. Vrtec na obisku je organiziran obisk skupine iz vrtca, ki jim na igriv in primeren način predstavimo knjigo in knjižnico. Razred na obisku pa je organiziran obisk razreda v knjižnici, najpogostejši so obiski petih in šestih razredov osnovnih šol. Spoznavanje knjižnice vodimo tuđi s pomočjo priroč-nika Blazno resno o knjigah in knjiž-nicah, ki je nastal v naši knjižnici in za katerega sta avtorja letos prejela republičko nagrado Kalanovega sklada. ■ Izvajamo še obliko dejavnosti, to je Miškin vrtiček, tu se prepleta več vsebin, pravljice, pesmice, risanje, oblikovanje ... Občasno prirejamo tuđi lutkovne predstave in ustvarjalne delavnice. Te obiščejo tuđi otroci, ki sicer nišo obisko-valci naše knjižnice, torej pridejo do knjižnice po posredni poti. ■ Otroke in slarše spodbujamo k branju z rednimi mesečnimi razstavami, s knjižno uganko meseca in s sestavljanjem lestvice najljubših knjig. Poleg teh rednih oblik dela z mladimi bralci sodelujemo tuđi pri različnih projektili, tako npr. pri Med-narodnem knjižnem kvizu, ki ga je letos reševalo rekordno število otrok, in sicer kar 523. Izžrebali smo štirideset reševal-cev in jih popeljali na literarno obarvan izlet. Jeseni pa smo se lotili tuđi projekta Predšolska bralna značka, vodi ga naša knjižnica v povezavi z vrtci, ki so se odločili sodelovati. Odziv je nad vsemi pričakovanji. Seveda pa smo slavnostno proslavili tuđi slovenske dneve knjige, saj smo pripravili kar štiri večje prireditve, naslop pesnice Neže Maurer in klovnese Eve Škofič Maurer tuđi v naših enotah, to je v Lukovici, Mengšu in Moravčah. Sedaj nas caka še Veseli december. Božično vzdušje nam bo pričarala razstava likovnih del učencev slikarske sole Vere Terstenjak-Jovičić z božično fematiko, lutke in obiski Božička pri urah pravljic. I;rancoski pisatelj in učitelj Daniel Pennac v knjigi Cudežno potovanje pravi: "Majhen otrok čuti željo pozgod-bah. Starši so prvi otrokovi romanopisci, svet izumljajo zanj, ko mu pripovedujejo pravljice." Otrok uživa ob pravljici za lahko noč in ta obred primerja Pennac z molitvijo. Zato mora biti knjižnica tista ustanova, ki vabi starše in otroke, da vstopijo v čaroben svet knjig. KMETIJSTVO KMETIJSKI NASVETI PREDELAVA MESA - klanje Na podeželju, zlasti pa na kmetijah, ki vzre-jajo prašiče, je bila nekoć priprava kolin pravi družinski praznik. Čeprav to danes v okolici Ljubljane na kmetijah skoraj ni več v navadi, pa većina gospodinjstev v zimski sezoni meso prašičev, ki jih vzredijo doma ali kupijo, in v zadnjem času tuđi večje količine govejega mesa, predelajo v mesne izdelke. Če iz kvalitetne zdrave živali naredimo slabe ali nekvalitetne izdelke, si naredimo veliko gospodarsko škodo in si nenazadnje lahko ogrozimo tuđi zdravje. Kako do zdravih in kvalitetnih izdelkov? -,i mm *xh nm mm ma «■> mm mm mm- mm PRAVILNA PREHRANA Mesec dni pred zakolom prašiča prene-hamo pitati z raznimi pomijami, sirotko, prevelikimi količinami koruze. Takšno meso ni primerno za predelavo, ker je slanina mehka, mazava, aroma takega mesa je slabša. V intenzivnih rejah, kjer pitajo prašiče s krmno mešanico, te vsebujejo 50 do 70% ječmena, kar vpliva na kvaliteto in trdoto slanine. Tuđi na kmetijah, kjer je pitanje manj intenzivno z okopavinami, pri-poročamo, da živalim vsaj v zadnjem obdobju pitanja dodajate ječmen. Tako kot ostalim živalim tuđi prašičem dodajamo mineralne mešanice kot Kostomin, Pravi-min... Na kmetijah je navada, da se prašiči pitajo na višjo težo ravno zaradi priprave suhomesnatih izdelkov. mm mm. —m m-. wm xm, nm* tmt wtm mat umi KAKOVOST PRAŠIČEV Čim debelejša je hrbtna slanina, tem manjši je delež mesa v polovici. Mesnati prašiči imajo 25 % trupa v zadnjem delu, mastni pale 15%. .v* mm mm mm ima naum «a» ma mat mm POST Večer pred zakolom prašiču damo samo vodo, da bodo prebavila ob zakolu čim bolj prazna, vendar pa post, daljši od 16 ur, lahko negativno vpliva na kvaliteto mesa zaradi stresa. 21 I MENGŠAN K M E T I J S T V O STRES Imenujemo stanje, ko je porušeno fiziološko stanje v organizmu. Nadledvična žleza izloča večje količine hormona adrenalin, ki spodbudi razgradnjo glikogena v mišicah v mlečno kislino, ki povzroči prezgodnje zakisanje mišić. Ker je temperatura telesa 35 do 42°C, postane tako meso bledo, mehko, vodeno v belih mišicah (stegno, hrbet) in temno, čvrsto, suho v rdečih mišicah (vrat, pleče). Vsa opravila pred izkr-vavitvijo (nakladanje, razkladanje, prevoz) naj bodo čim bolj humana in kratka. VETERINARSKI PREGLED Nekatere kužne bolezni se iz živali prena-šajo tuđi na človeka. Veterinarsko sanitarni pregled živali ob zakolu je nujen, če je meso teh živali namenjeno javni prodaji (kmečkemu turizmu, gostilni...) ali če ob zakolu sumimo v zdravje živali. Ob taki pri-liki vam svetujemo, da se obrnete najavni veterinarski zavod, da bo pregledal žival in vzel vzorec za Trihinelo. Ne razmišljajte, kaj bi storili v dilemi, vaše življenje je pomembnejše. S pregledi živali in nato izdelkov želimo preprečiti prenos kužnih bolezni (antraks, salmoneloza, bruceloza, rdečica, ikričavost, trihineloza) in zajedal-cev (garje, uši, gliste). PRAVILEN ZAKOL Žival na hitro omamimo z udarcem po čelu, modernejši način je s strelnim nabojem. V manjših obratih uporabljajo električne kleš-če. Nato klavec prereze vratne žile, po možnosti vene, po kateri se kri vrača nazaj v srce. Pri tem naj z nožem ne sune predaleč, da ostane srce nepoškodovano, da žival čim bolj izkrvavi. Meso, ki ni dobro izkrvavljeno, je temno, z nadpovprečno vsebnostjo krvi, ki je kot beljakovina pod-vržena zelo hitremu kvaru. Tako meso ni za predelavo in tuđi rok obstojnosti v zamrzo-valniku je omejen, porabimo ga v roku dveh mesecev. ODIRANJE KOŽE Na našem območju prašiču oderejo kožo na posebnem stojalu "stol za klanje", pred tem pa odstranijo rep, glavo, kremplje, ki jih pri nas "mavžamo", tako da vse dele omočimo, natremo s kolofonijo in polijemo z vrelo vodo in nato s topim delom očistimo ščetine. Nato se odere slanina "špeh", ki ga pustimo na koži, ali pa ga obesimo, da se čim bolj ohladi. Nato prašiča dvignemo in odstranim vse notranje organe, nakar prašiča razpolovimo, odstranimo prekrvav-Ijene in nečiste dele in polovici operemo pod prho mrzle vode. HLAJENJE Želimo, da je meso v 24 urah po zakolu ohlajeno na 0 do 6 °C. Takšna temperatura je potrebna za pravilno oblikovanje kosov in rezanje mesa za izdelke. Ker pa nam na kmetijah vreme ni vedno naklonjeno, prašiča lahko ohladimo do okoliške temperature in ga nato razkosamo na večje glavne kose ali ga razkosamo na večje dele takoj po klanju. Če je možno, zakol na kmetiji opravite v čim bolj mrzlih dneh. Če se vam klavec lahko prilagodi, klanje živali prestavite na ugodno vreme. Mnogi kmetje ne koljejo ob polni luni, dežju, toplih dnevih. Meso za zamrzovanje in izdelke se mora ohladiti, delno pozoriti. Glede na to, da ste v glavnem zaključili s kolinami, vas borno v naslednji številki opozorili na nekatere napake pri predelavi mesa. Marta Kos, (lipi. ing. Vsem kmetom na območju t Občine Menges tcr vsem, ki se s ' pridelouanjem hrane ukvarjate %\ predvsem lakrat, ko [>ride na i j krožnik: || Blagoslovljene božične praznike in srečno, zdravo ler uspešno novo lelo vam voščiva Anton Jagodic, ing. in Marta Kos, dipl. ing., vaša svet ovale a za kmelijslvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. , KMETIJSTVO Znanja ni nikoli preveč! ■ Zaradi vedno večjih novosti na področju poljedelstva smo se v Kmetijsko svetovalni službi Komenda odločili, da pripravimo tečaj iz poljedelstva I., ki je potekal po vnaprejšnjih prijavah, na lokaciji KDZ Komenda, ob petkih, in sicer: 7.11., 14.11., 21.11., 28.11., 12.12. 1997 od 9. ure dopoldan do približno 12. ure. Udeleženci so prisluhnili vrhunskim strokovnjakom s področja poljedelstva v Sloveniji. ■ Obravnavali smo sledeča izbrana poglavja iz poljedelstva: I.Tla: obdelava zemlje,ohranjanje rodovit-nosti tal, kolobar, obdelava tal, gnojenje in apnenje in še marsikaj. 2. Kmetijska mehanizacija: pogonski stroji, trendi, razvoj, novosti pri obdelavi tal, škro-pljenju, obdelavi in negi, sušenju, skladiščenju, varnost pri delu. Ekonomika pridelave poljščin. 3. Tehnologije pridelave (pisno) in izbira naj-ustreznejšjh sort poljščin: krompirja, koruze, pšenice, ječmena triticala, ovsa, ajde... 4i YMitY^P[?ipJ§ye[[]n_|kgdJjivcj: osnovni principi (škoda, varnost uporabe), tehnika varstva (naprave, sobe, pritisk, napake), varst-vo žit, krompirja, koruze... 5. Zaključek predavanj: pisni test, izdaja potrdila o opravljenem tečaju in predavanje: Tuđi to je Amerika (nove tehnologije, zani-mivosti, potopisno predavanje). ■ Predavatelji so bili: KIS: Z. Čergan, P. Dolničar, IPH Žalec: A. Simončič, KSS: J. Bencc, I. Bantan, O. Oblak, A. Ogorelec, Novartis: I. Hafner, Fertil:). Povšič. ■ Vsi udeleženci so dobili potrdilo o opravljenem tečaju. Anton lagodic, ing. Foto: A. Jagodic Tečaja so se udclcžili tuđi naši kmetje. 22 MENGSAN EKOLOGIJA Jesen se počasi postavlja, narava se umirja in preureja svoje sile za novo pomlad. Nekako smo si od-dahnili in pripravili svoja bivališča za čas, ko se borno posvetili sami sebi, svojim bližnjim. Vedno potrebujemo svežino svojega bivalnega okolja, nove stvari potrebujejo svoje mesto ob nas in okoli nas. V naši naravi je, da se naša čut za lepo dograjuje in kar je bilo se včeraj lepo in ne-pogrešljivo, je danes že nepotrebna navlaka, saj smo vendar "Ijudje sodobnega časa" in ne zbiralci stare krame. Torej, proč z odpadki... In ko tako doma urejujemo svojo sobo, hišo, dvorišče, vrt, ulico, trg,., nam vedno nekaj ostane. V delavnicah nam ostaja zmeraj več odpadkov, kajti sodobna tehnologija je zmeraj bolj razvejana in hkrati specializirana, potreba po "več, bolje in najnovejše" pa se stopnjuje. Pri prenavljanju hise se pojavljajo zmeraj boljši in zmeraj bolj "naravni materiali", stari, nezdravi pa morajo proč. Stari avtomobili ali pa samo njegovi posamezni ostanki, morajo izza drvarnice, ki jo borno prav tako sesuli, da borno naredili nov prizidek za "ta mlade". Na vrtu morajo biti drevesa in grmovje obstriženi vsaj dvakrat na leto, da bo naša ulica zmagala kot najlepša, centralno ogrevanje pa nam poganja olje, kompostnik smrdi in privablja muhe, Iako da z vejevjem in odpadlim listjem nimamo kam. In ob "romantičnih" večerih, ko nam hormoni začno premikati možgane in je lepa soseda v enakem psi-hofizičnem stanju, stisnemo v žep sredstva za zaščito pri delu iz sto-procentnega lateksa, zavojček ali dva paloma robčkov, buteljko pol-sladkega vina za moč in da se družini nekako opravičimo, tuđi crno vrečo pozabljenih smeti, češ, peljem smeti stran. V zatonu rumeno-rdeče-rjavih odtenkov se gozd odpravlja na počitek. Letos nas je pošteno obdaril s koštanjem, želodom. Saj tega je več kot toče, porečemo, ko se odpravimo v gozd po vseh mogočih opravkih. Toda letošnja jesen se odlikuje še po drugem presežniku. Ce bi se pojavil na ulici novinar in bi vas vprašal, kaj vam pomeni gozd, sem prepričan, da bi večina odgovorov opevala svezo vodo, zrak, kisik, pa oddih, trimčkarski podvig ali romantičen sprehod in še mnogo drugih stereotipov, ki malodane diše po preteklem načinu materialnega razmišljanja, ki se nikakor noče umakniti iz naših glav. vsi nekaj samo pričakujemo od gozda, od sočloveka in nenazadnje «d države. Malokdaj nam priđe na misel, kaj borno pa mi pustih zanamcem in okolju, v katerega se bodo rodili. Mnogi, ki nam je opazovanje in nenehno spremljanjc dogajanja v gozdu tuđi poklič, ki nam ga skoraj vsi prislovično zavidajo, opažamo močno povečano "divJe odlaganje" ostankov človeške materialne zasvojenosti. Ne znam si pojasniti, kaj žene posameznika, da se odloči za tako absurdno dejanje. Le katera temna sila obsede človeški um, da odvrže vse, česar ne potrebuje več, nazaj v svojo zibel in zatočišče pred hudo uro in v vsaki žalosti. Nedvomno je res, da se bodo prav vsi materiali, ki jih poberemo in izločimo iz prvin te Zemlje, povrnili nazaj vanjo, pa naj mi to hočemo ali ne. Ostaja samo vprašanje, čez koliko časa se bo to zgodilo. Narave načeloma ne skrbi časovna dimenzija, skrbeti je pričelo samo človeški rod, ker se v svojem kratkem veku samo-zavedanja okoli njega prehitro nabira njegovo lastno prekletstvo -odpadki. Prav nič nam ne koristijo pometene ulice in brezhibno dvorišče, saj s prelaganjem ostankov nekaj sto metrov naprej problema ne borno resili. "Spredaj uj, zadaj fuj!" se je nedolgo nazaj slišalo iz ust naših babic. Stari avtomobili po obronkih, na pomožnih lesnih skladiščih - "holz-placih", po jarkih in v potokih nas bodo opominjali še nadaljnjih 10 do 20 let. Z ostanki gradnje kaj radi zavažamo jarke ob gozdnih cestah, mokrišča in manjše vodotoke, ne pomislimo pa na kapeljne in žabji rod, ki nam je bil v otroških letih v poduk in kratek čas. Bujno zaraščeni gozdni rob ni nikakršna estetska napaka, da bi potreboval dodatno olepšanje s polnimi polivinilastimi vrečami. Gotovo se ne boste več ustavili tam, kjer ste ob zadnjem sprehodu pustili nerabno kramo, gnijoče odpadke z vrta ali pa ćelo ostanke domaćega praznika kolin. Gotovo je res, da se v zadnjem času stopnjuje problem organizi-ranega in slrokovnega dela z našimi odpadki. Vsi vneto prikimavamo, da potrebujemo smetišče, samo na "našem pa ne". Iščemo sto ekoze-lenih razlogov in opravičil na zborih občanov v petek zvečer ob skup-nem iskanju lokacije za novo smetišče, v soboto dopoldne pa za cesto ob gozdni rob odložimo vse, kar bi nam kazilo naš estetski čut. Skoraj vsi, ki kadar koli opazijo ta greh sodobne družbe, so ogorčeni, čeprav nekateri samo za nekaj minut. Nekakšna otožnost in brezup me preveva ob vseh velikih besedah o nevemkakšni ekološki zavesti, spodletava pa nam tam, kjer se ta vrsta filozofije začne, v našem vrtu, na dvorišču, travniku, v gozdu. Osebno mislim, da nima noben sanitarno-komunalni predpis, noben komunalni nadzornik in nobena kazenska določba pravega učinka, če borno sami sebe za taka dejanja opravičevali in potem s svojim molkom podpirali tuđi druge, pa čeprav nas bodo zasipali in zastrupljali z vsem mogočim. Če te ugotovitve abstrahiramo v jeziku neprizadete logike kritiziranja tretje osebe, si lahko priznamo, da izrivamo z obličja te Zemlje navsezadnje sami sebe. , .... gozdar Mina 23 MENGŠAN PRI SOSEDIH P OTOPIŠ Kjer blestijo Andi Tradicionalna ■ Prebivalci krajevne skupnosti Vrhpolje smo znani po tem, da veliko damo na kulturno delovanje v svojem kraju. Rezultat tega je ćela paleta prireditev vse leto. Na posameznih medsebojnih srečanjih smo začutili željo, da bi to bogastvo, ki ga ohranjamo, podarili najširšemu krogu ljudi. ■ Gasilsko društvo Vrhpolje pod pokroviteljstvom Občine Moravče je v soboto 22. novembra 1997 ob 19. uri v Gasilskem domu (dvorani) Vrhpolje, priredilo VII. vrhpoljsko veselo jesen. Ta prireditev je bila že sedma po vrsti, ki postaja že tradicionalna prireditev za Vrhpolje, občino Moravče in ostale kraje. Udeležba je bila številčna, v nabito polni dvorani in odru nastopajočih ansamblov. Kljub slabemu jesenskemu vremenu je bila udeležba dobra, za kar gre javna pohvala organiza-torjema Janezu Mihelčiču in Pavletu Barliču, plakatiranju in javnim občilom (radio). Na prireditvi so nastopali znani ansambli Francija Zemeta, ansambel Svet-lin, ansambel Vrhovec, Duo Sonček in Franc Flere. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z aplavzom v dvorani, za njihovo petje in glasbo. Kot vsako leto je bilo letos žrebanje vstopnic z lepimi nagradami. Zreb je opravila komisija: Pavel Barlič, Janez Mihelčič in dvanajstletna učenka Špela Peterka, glavna nagrada oz. dobitek je "zlata ogrlica". Po končani prireditvi je bila zabava z živo glasbo ansambla Svetlin iz Spodnjega Tuštanja, pozno v noč. ■ Prireditev so finančno podprli: Občina Moravče, Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale, M-market Moravče, Martnik pre-vozništvo Ljubljana Stožice, Kam-bus Kamik, Gostilna pri Mostnarju Krtina, Cestno podjetje Ljubjana, Natura, Dušan Grošelj Domžale, Ivan Jurkošek Domžale, Dušan Štupar Lukovica, Napredek Domžale, Avtoprevozništvo in TGM Lukovica, Gostišče Rok Krtina, Lavaco d.o.o. Ljubljana, Peter Korošec Domžale, Termit Domžale, Tiskarna Emil Kiselak Turnše in drugi. Hvala vsem, ki ste finančno ali drugače omogočili kulturno prireditev VII. Vrhpoljsko veselo jesen. Hvala povezoval-cema programa Iči in Matevžu, vsem nastopajočim in drugim. ■ Na svidenje na VIII. prireditvi Vrhpoljska vesela jesen 1998. Upokojenec lože Novak » S pristopom v alpinistično solo se mi ■ je oclprl nekoliko drugačen svet. Sprva * sem imel vse skupaj samo za hobi in * šport, vendar je alpinizem še veliko * več. Vsako potovanje, vsak vzpon na ,. goro je zgodba zase, ki nikoli ne preide "* v pozabo. Vedno znova sem si želei * spoznati gore, ki so višje, še bolj oddal-» jene in bolj nedostopne. Poleg evrop- * skih sem si želei spoznati gore še nekje * clrugje. Večkrat sem razmišljal o Južni * Ameriki in pri njej je tuđi ostalo. * Porazdelili smo si delo in organizacija * odpravo je stekla. Po raznih zapletih je I končno prišel tuđi dan odhoda. Težave « pa so nastale tik pred odhodom, ko ' smo ostali brez šoferja, ki bi nas moral :, odpeljati v Benetke na letališče. Po neskončnem iskanju voznika, nam ga je ! zadnji trenutek le uspelo dobiti. Zaplet I pa se je ponovil še na carini. Čakalna "■> doba za prehod je bila predolga tako, : da smo rajši odšli na drugega, kjer pa so nas italijanski cariniki pregledali do » potankosti. Na letališče smo prišli pet " minut pred odhodom letala, kjer so nas '.-, že nestrpno čakali še člani domžalskega - odseka. Pot nas je vodila preko Amsterdama v Peru . Štirinajsturni let je hitro mineval. Pogled na džunglo in na verigo Andov ob sončnem zahodu je I bil čudovit. Po pristanku v Limi smo z I avtobusom nadeljevali pot proti severu v štiristi kilometrov oddaljeno naše izhodiščno mesto Huaraz. Počitka po - dvodnevnem potovanju skorajda ni bilo, saj smo si vsi želei i najprej ogledati mesto. Za razliko od Lime so tukaj i Ijudje zelo prijazni in skromni. Nekajdnevno bivanje v Iluarazu mi je ,: že dodobra umirilo napetost in skrbi š od potovanja I Za klimatizacijo smo si izbrali ne ■ preveč zahteven 5752 m visoki Pisco. ; Pot do baznega tabora je bila zaradi '- nahrbtnikov, ki so presegali težo :: tridesetih kilogramov in visine, ki je še I nismo bili vajeni, zelo mučna, Naslednji * dan je eden od članov hudo zbolel za » visinsko boleznijo, ostali pa srno obćutili le glavobol. Vreme je bilo slabo, padlo je ćelo nekaj novega snega. Kljub temu je nckaj članov zgo-daj zjutraj odšlo na goro in so se proti večeai utrujeni vrnili z vrha. Na Pisco sem se odpravil še sam s ■•' članico našega odseka. Po prečenju * ledeniške morene se je izza gora začelo * daniti. Gore naokrog so ob zori rdeče * zažarele. Kina hi sva dosegla mejo I snega, ki je precej višja kot v naših I Alpah. Z vzponom sva hitro napre- * dovala in po dobrih petih urah dosegla vrh. V kristalno čistem ozračju so z I ostrimi potezami oblikovane in s son- * cem obsijane visoke gore oddajale * odsev v vsej okolici. Po eni uri sva morala sončni vrh zapustiti in se vrniti do baznega tabora. I'roli Piscu sva * odšla še enkrat, tokrat sva imela v mis-l lih preplezati južno steno. Ponoći v » taboru ena je bila noč zelo hladna tako, :; da se mi je na spalni vreči nabralo ivje. I Ledenik pod steno je bil razpokan zato * sva se morala navezati, težave pa so se * začele že na začetku smeri. Sneg je bil « še mehak in nepredelan. Po prvem * neuspelem vstopu sva se morala * umakniti malo na levo v poledeneli ': žleb. Dobrih šestdeset metrov je plezan-je potekalo po lepo zamrznjenem ledu, ; nato pa zopet cei sneg. Gaženje do I pasu v šestdesetstopinjski naklonini je bilo za dekle preveč, zato se je malo pod vrhom odločila, da se vrne. Sam sem nadeljeval vzpon po še večji -> naklonini. Tik pred koncem se je nad * mano nagnil petinosemdesetstopinski I skok. Skala je bila krušljiva in sneg je * bil odstopljen od podlage. Lažji prehod m MENGŠAN POTOPIŠ scm iskal najprcj na desni, a me je zaustavi! mehak snežni zamet na navpični steni, nato še na levi, kjer sem naletel na previsno gmoto. Torej sem izbral sredino in po puhli tanki ledeni skorji, ki je prekrivala krušljivo skalo, preplezal preko roba vrh stene. Za Irenutek sem se oddahnil in se po drugi sirani vrnil nazaj do sotoni. Utrujen od napornoga dne sem zvečer hitro zaspal. Klimatizacija mi je dobro uspela. Glavobol je izginil in zopet se mi je vračal apetit. Zadovoljna sva se vrnila v Iluaraz in presenećena onemela ob pogledu na bolne prijatelje, ki so kar v vrsti dežurali pred straniščem. Nekaj prostili dni v mestu je zelo hitro minilo še posebej zabavno je bilo ob večerih v Tambu (majhno zabavišče), kjer je vedno kakšna skupina igrala njihovo narodno glasbo. Na eni izmed teli zabav sem spoznal tuđi svojo sedanjo ženo Gloria. Coprav sva imela veliko težav z jezikom sva se kar dobro razumela. Prijateljem se je stanje izboljševalo zelo počasi, zato sva morala na naslednji vrh sama. Na mestni tržnici sva si nakupila vse potrebno in se zjutraj s polnimi nahrbtniki vkrcala vmanjši kombi enega izmed tamkajšnjih prcvoznikov. Po kakili štirih urah zelo slabe makadamske ceste naju je odpeljal na preko štiri tisoč molrov visoko planoto, od koder sva pot nadaljevala peš. 1 loja do baznega tabora je potekala po zame do sedaj najlepši dolini, dolini Paron: ledeniško jezero turkizno modre barve z živo oranžnim obrežjem, obdano s petimi šesttisočaki mi je dajalo občutek neskončno lepe narave. Za cilj sva izbrala najlepšega izmed njih 6025 m visoki Arlesonraju . Do tabora dve sem ta vrh piramidaste oblike lahko ves čas občudoval. Šotor sva postavila na snežišču ob jugozahodni steni. Velik serak pod vrhom se je močno nagiba! nad strmim pobočjem gore, zato sva morala zaradi vamosti vzpon začeti ponoći. Ob pol treh zjulraj sva bila pripravljena: noć je bila mirna in brez oblačka. Nešteto zvezd nama je iskrilo dovolj svetlobe. Tišino je kalil le rahel piš vetra in škripanje ledu izpod oštrih derez. Poiskala sva najprimernejši prehod čez * razpoke in si pod steno s stiskom roke zaželela srečo. Med « vzpenjanjem po ledeni strmini je tišino prekinilo nekaj mojih * kietvic, saj se mi je nepričakovano, v najbolj neugodnom trenutku, na enem izmed cepinov zlomila konica. Z lepega lednega plezanja sem se moral umakniti nekoliko desno v 2 mehak sneg, kar je še otežilo vzpon. Termoter na uri je kazal I dvajset stopinj pod ničlo. Začelo se je daniti in vrhove okoliških hribov so že obiskali prvi sončni žarki. Smer sva nadaljevala mimo ogromnega seraka prek roba na že s son-cem obsijano jugovzhodno stran gore. Z vzhajanjem sonca se je večala tuđi moč vetra. Močan sunkovit snežni veter mi je „ zamedel vse odprtine. Vidljivost je postala zelo slaba, gaz v snegu pa je za nama sproti izginevala. Vedel sem, da pred nama ni več kakšnih večjih tehničnih težav, tuđi smer je bila , logična, zato sva nadaljevala. Vreme se je izboljšalo sele proti * vrhu. Veter je slabel in kmalu izginil. Premagovala sva še zadnje težave in končno prišla na vrhu. Ob pogledu na Cordillero sem pozabil na vse tegobe. Nebo je bilo jasno. S snegom in ledom prekriti vrhovi z vsemogočnim pragozdom ■» reke Amazonke v ozadju, ki se je razprostiral v neskončnost proti vzhodu, je okolici dajal edinstven čar. Na žalost časa za * ogledovanje na takom vrhu ni ravno veliko, nakar sva na hitro naredila nekaj posnetkov in se vrnila. I- Tište dni so se v Huarazu vrstile številne kulturno prireditve ; za njihov največje praznik "rojstvo države". Na glavni paradi * so sodelovali policisti, gasilci, studenti pa tuđi čistilci « čevljev, kmetje in delavci. Po enem tednu praznikov se je * bližal tuđi konec mojega potovanja. Za zadnji dan sva se z * Glorio namenila ogledati še kakšno izmed dolin. Izposodila sva si motor in se odpeljala v dolino največje gore te inkovske države Huascarana. Okrog njega kroži legenda, ki govori, da 4 je gora dobila ime po močnem vojevniku Huascarju ki je bil » na vso moč zaljubljen v princeso Huendz. Ker ništa bila iz istega kraljestva je bila njuna ljubezen prepovedana. Sestajala * sta na skrivaj, vendar ta sreča ni trajala dolgo. Huendznov oče * je to ljubezen opazil in ju obsodil. Ločena ju je pustil v šamoti toliko časa, da bi od lakote in mraza umrla. Bogovi so vse to videli in se ju usmilili. Dekletove solze so se spremenile v prelepo dvojno jezero Llanganuco, onadva pa sta tako spre-menjena v gori Huascaran in Huandoz za vedno ostala skupaj. Na jezeru se še vedno ob vsaki mladi luni Huendz prebudi in če dobro pogledamo, se na vodni gladini vidi, kako si češe svoje zlatorumene lase. Dolina Ulte je v primerjavi z drugimi zelo mirna in malo obiskana. Vzclolž nje pelje dolga in prašna makadamska cesta, ki se proti koncu kot kaca zavita začne vzpenjati na 5200 m visoki prolaz. Šeststo kubični motor je zaradi visine začel MENGŠAN POTOPIŠ izgubijati svojo moč in proti vrhu tako oslabel, da je potreboval ćelo najino pomoč. Skozi ozek prelaz se ja na drugo stran vzdlož reke razprostirala dolina Potaka. Utrujena od vožnje sva za kratek čas počakala na jaši med dvema jezeroma. Edinstven primerek narave, ki se je tukaj malo poigrala. Prvo jezero zelenkasto rjavo obarvano in kalno, drugo pa le nekaj metro od-daljeno ledeniško kristalno čisto, modre barve. Barva obeh pa se zaradi spre-minjajočega se kota sončnih žarkov ves čas spreminja. Ob cesti, ki je vodila vse nižje v dolino so bile le osamljene kmetije, kjer ne poznajo ne elektrike ne mehanizacije, pa vendar imajo vsak košček zemlje skrbno obdelan. Časa nama je že začelo primanjkovati in sva se morala v neki majhni vaši Chacas že obrniti. Primanjkovalo pa nama je tuđi bencina, zato sva poiskala še črpalko. Kar nekajkrat sva jo obkrožila in le s težavo našla, saj sva bila vajana malo drugačnih. Majhna baraka brez reklamne table, le s kredo napisanim sporočilom na vratili "GASOLINA", kjer nama je prijazen mozak rezervoar napolnil kar z navadnim vedrom. K sreči je motor še deloval, saj sem ime I zvečer že rezerviran avtobus za Limo. Med čakanjem na letalo sem v mislili premleval vtise dežele, ki ima tako kruto zgodovino in tako bogato kul- "■> turo. Dežela, ki jo je politika privedla v * revščino in, ki se le s težavo vzpenja. * Ob pomisleku na gore, pa se mi zopet 'ft. * prebudijo želje, da bi spet obiskal. Ti I simboli narave, ki so porasli v višave, t zato da bi jo krasili, so v meni utrdili * trdnost in odločnost, ter prebudili I občutek svobode in miru. ;; Najina potovanja pa se s tem še nišo ; končala! V okviai Planinskega društva :' bova v letu 1998 (točneje konce febru-l arja) Marjan Malus in Gloria Luna še I enkrat odpotovala v Južno Ameriko. * Najin glavni namen je obiskati zgornje ;; porečje reke AMAZONKE, ter na tem * področju, ki je pri nas še večinoma nez->■ nano, spoznati njeno zgodovino in kulturo. Potovanju se bosta pridružila še Matej Pajnič in Šonja Bokalič. ■':;■ 1 IMa voljo pa stil še clve letalski karti, 2 zato se lahko še kdo pridruži in se javi * na telefon 739-053 (Marjan ali Gloria). * Stroški potovanja so nekje 2600 dolar-jev na osebo. Ob tej priložnosti bi se * zahvalila še Občini Mengcš, pred- ' vsem županu, ki najin projekt pod-pira in pa še vsem ostalim sponzor-jem, ki so kar koli prispevali za ta ; projekt, njihova imena pa bodo objavljena v eni izmed prihodnjh i številk Mengšana. Marjan Malus BALINARSKE NOVICE Čeprav je sezona igranja na prostem že končana, imamo tekmovanja in tumirje še kar naprej, in sicer v pokritih prostorih. Tako se je naša ekipa v novembru ude-ležila turnirja, kjer je sodelovalo 24 ekip. Skozi kvalifikacije so se uvrstili v finale, kjer so igralci Štefan Kovač st, Štefan Kovač ml., Janez Koželj in Jože Šuštaršič osvojili drugo mesto. ■ Rezultati finala: Mengeš: KU - BU Vodice 11 :7 Mengeš: Domžale 11 :3 Mengeš: Mengos 1 11 :2 Mengeš: Huje 3:13 1. mesto: Huje 2. mesto: Mengeš 3. mesto: Mengos 1 4. mesto: KU - BU Vodice ■ Naj dodam, da ekipa Huje igra v super ligi. Torej lep uspeh naših balinarjev. ■ V novem klubskcm prostoru smo organizirali klubsko prvenstvo v šahu. Prijavilo se je 17 šahislov. Vodi ga član športne komisije Ludvik Mikola. Igrajo po principu "vsak a vsakim". Tekmovanje bo zaključeno 12. decembra, razultate boste izvedeli v naslednji številki Mengšana. Za prva tri mesta smo pripravili pokale, za vse ostale pa manjšo zakusko. Vsem članom sekcije, njihovim svojcem in simpatizerjem ter našim sponzorjem, želim veliko sreče, zdravja ter poslovnih uspehov v letu 1998. Marjan Tomazin, predsednik BS |26 ŠPORT MENGŠAN MIŠEL ZUPRHCIC Državni prvoh v CHD - cestno hitrostnih dirkah Uvodni članek ene izmed avtomobilističnih revij izpred petih let: "Mišel Zupančič, star le 19 let, sodi po mnenju poznavalcev razmer v slovenskem avtomoto športu med najboljperspektivne voznike." Svojo kariero je mladi Mengšan pričel s tekmo-vanji v rallyju z Yugom 55. Že v naslednji sezoni je presedlal na Suzuki jevega Swifta FTi. Lelo za tem na Peugeota 309 GTI16V in nazadnje za volan Mazdc 323CTK 4WD. Udcležcval se je dirk državnega prvenstva ter tuđi evropskega prvenstva doma in v tujini, kjcr je posegal tuđi pi> najvišjih stopničkah. Vrh uspeha je bilo irctjc mcslo v skupnem seštevku za državno prvenstvo Slovenije v rallvju skupine N. Pred dvema letoma se je odločil, da bo preizkusil svoje znanje še v hitrostnih dirkah. Z novim, odllično pripravljenim avtomobilom, BMW 320i, najmočnejšega, kraljevega razreda ST (Super Touring) mu je to več kot uspelo. Že v prvi, debitantski sezoni je osvojil trojni naslov državnega prvaka (ceslno-hitrostne dirke v skupni razvrstitvi in v razredu ST, gorsko-hitroslne dirke v razredu ST). Letošnjo sezono se je odločil tek-movali samo v CHD. Ponovno je postal državni prvak v razredu ST, kakor tuđi v skupni razvrstitvi (slednji rezultati še nišo uradni). Mišel, kdaj se je pojavila prva iskrica sodelovati na avtomobilskih dirkah? Začelo se je s spremljanjem rallvjev Salurnus, nadaljevalo s šoferskim izpitom in končno s solo rallvja, ki sem jo obiskovnl v Italiji. Ali je dovolj biti samo dober voznik, da uspeš v tej disciplini? V Sloveniji smo samo amaterski vozniki. Poskrbeti moramo za praktično vse: od nakupa in priprave avtomobila, zagotoviti tehnično ekipo, se odločati, na katerih prvenslvih in dirkah sodelovati. Lahko rečem, da smo kot podjetje v malem. Rezultatov brez dobrega vozni-ka pa seveda ni. Katere tri lastnosti bi moral imeti voznik - tekmovalec? Prvič- Občutek za avto kot šesti čut. Drugič. Zmožnost kontroliranja samega sebe v ekstremnih pogojih. In tretjič. Biti dober koordinator (izbira pravilnih plaš-čev, nastavitve podvoz-jn in aerodinamike in biti še dober (beri hiter) voznik. Koliko časa se pripravljate za posamezno dirko? Zaključne priprave pri-čnejo približno 14 dni pred vsako dirko. Potekajo v popoldan-skem času, izjemoma tuđi v nočnem. Kajti vsi člani ekipe smo redno zaposleni in vse to počnemo v prostem času. Kot zanimivost lahko povem, da smo v začetku novembra že pričeli s pripravami avtomobila za prihodnjo sezono. Ali ti ostane še kaj prostega časa? Malo. Vendar dovolj, da obiščem fitnes center, kateremu v zadnjem času posvečam veliko pozornosti. Tu so še prijatelji... Kako bi lahko našim bralcem predstavil prvenstvo CHD in avto razreda ST (Super Touring)? Cestno-hitrostna dirka je krožna dirka. Na diraki odpeljemo več enakih krogov. Sama dirka traja približno pol ure. Podobno kot pri formuli 1, le da so tam dirke daljše. Takšno prvenstvo je zelo popularno tuđi v Nemčiji (STVV cup) in v Veliki Britaniji (BTCC), ki ga lahko gledamo tuđi na eni izmed naših komercialnih televizij. Avto razreda ST mora biti dolg najmanj 4,2 m, imeti 4 vrata in največjo prostornino motorja 2000 cem, ne srne imeti turbo polnil-nikov ali kompresorjev (atmosferski motor), ima lahko le fiksne aerodi-namične dodatke. Na zadnjo, odločilno dirko ste se še posebej pripravili. Kako? Res je. Za nekaj kilogramov smo še zmanjšali maso avtomobila. K dodatnemu zmanjšanju mase pa sem pripomogel kar jaz osebno. Tako smo dosegli zmanjšanje skupne mase za 25 kg. Trud ni bil zaman. Dosegli smo večjo povprečno hitrost in skrajšali čas kroga za 0,4 s. ŠPORT MENGŠAN SPORT Vse meritve opravljamo na dirkališču na Grobniku pri Reki. Torej bi lahko rekel, da se je taktika hujšanja poplaćala? Več kot to. Ponovno smo osvojili naslov državnega prvaka. Kako bo z avtomobilom in ekipo v prihod-njem letu? Ali ostaneta ista? Ekipa je enaka že vseh šest let in ni razlogov, da bi se spreminjala. Avto bo verjetno še isti. V vsakem primeru pa bom ostal zvest BMW-ju. Ob tem bi se še zahvali! za podporo svojim sponzorjem: Tehnounion avto, Maxi-market, Plamtex, Lema, Alf šport in Colmar. Nacrti za prihodnje leto? Ponovitev naslova prvaka državnega prvenstva in s tem največje priznanje v domaćem prvenstvu, osvojitev zlate čelade. Čisto za konec še kratek komentar o odloćitvi FIA, da odvzame Schumacherju vse toćke v letošnjem prvenstvu formule 1! Kazen je precej kruta. Lahko, da je tuđi malo sporna. Vendar je res, da vožnja, kakršno je pokazal Schumacher, ni za avtomobilske dirke in pelje v kaos. Sicer pa, naj si s tem vprašanjem belijo glave tišti, ki so za to odgovorni. Jaz se bom raje posvetil vprašanjem, kako biti še hitrejši. Prav imaš! Hvala za pogovor. Uvodni članek ene izmed avtomobili-stičnih revij v naslednjih petih letih: "Mišel Zupančič postal prvak evropskega prvenstva (srednjeevropske c.one)." Ne verjamete? Mišel se nasmehne in pravi: "Se bom potrudili" Ničše ni izgubljeno. Urhan Demšar Drama na Nuptseju Janez Jeglič nekaj dni pred usoclnim vzponom. V sreclo ob 20.30 uri sin se s Himalaje vrnila slovenska alpinista Tomaž I iu-mar in Marjan Kovač, žal pa je /a vedno ostal na Nuptseju Janez Jeglič Mešana odprava Piimori-Nupt.se je odpotovala v Nepal 10. septembra. Šest dni kasneje so iz letališča v Lukli odšli proti Kutnbuju. Po manjših akli-matizacijskih turah so 24. septembra pod Pumorijem postavili bazni tabor (5400 ni). Med 27.9. in 1.10.1997 so Tomaž Ilumar, Jane/. Jeglič in Carlos Carsolio preplezali novo smer na Vzhodni [.obuče (6119 m). Zaradi smrtne nesreće trch Slovakov in skraj-no napornega reševanja četrtega, ki so ga spravili v dolino, je odprava prvenstveno smer opustila, nakar so [lumar, Kovač, Jeglič, Berčič in Kokalj po dveh dneh plezanja po normalni smeri 15.10. ob 10. uri dopolclne dosegli 7165 m visoki vrh Purnorija, Vse dni je bilo na obeti gorah slabo vreme. ■fontfj^Stiiift^ temtffitftt& jgfogftsffiffiift jjffiff&ffi^ijijjlii !$riiiffiiffffi$j Wjffl$$Sffi§ £3^^ Kolesarsko društvo Mengeš želi vsem občanom vesel božič in srečno ter zdravo novo leto, zato - vsi na kolo za zdravo telo! Kamniška odprava je v glavnem izpol-nila svoj nacrt in odšla proti domu, I lumar, Jeglič in Kovač pa so ostali v bazi. Od 19. do 25.10. je snežilo in vse druge odprave so zapustile Kamini in odšle proti Katmanduju. V nedeljo, 26. oktobra so vsi trije zapustili bazo in odšli pod vznožje 5200 m zahodne stene Nuptseja. Zaradi zdravstvenih težav se je Kovač vrnil, Jeglič in Ilumar pa sta ob 6. uri zjutraj 27. oktobra vstopila. Po zelo težkem ledeniku sta dosegla kuloar pod ledenim ocllomom in na visini 5900 ni postavila šotor (TI). Noč je bila vetrovna. Naslednje jutro si a v slabem vremenu naelaljevala sele ob 11. uri in si na plazovitem pobočju na 6300 m v ledeniški razpoki uredila bivak. Zjulraj, 29.10. sta odkopala zasuli šotor in do 15.30 plezala po kombinirani ledenoskalni steni. Tri ure sta potrebovala za gradnjo majhne: snežne poličke, kjer sla na visini 6700 m preživela velrovno in plazovito noč. Cez noč je v bazi padlo 20 cm snega. Ilumarju in Jegliču je polomilo in natrgalo šotor, nato sla ga odkopala in ves 30. oklober v njem počakala. 31. oktobra sta se odločila, da morala vrh doseći v enem poskusu. Vstala sta ob enih ponoći, plezati začela ob štirih zjulraj in ob osmi uri sla prvič pokliča hi bazo, ko sla si na 7100 111 vzela kratek počitek. Zaradi mraza ništa čutila nog. Po ledu, snegu in skalah sla do visine 7500 111 in ure 11.30 še plezala skupaj, Jeglič je očilno plezal hitreje, zato sla se dogovorila, da plezala do 14. ure, da bi lahko ušla pri-hajajočemu poslabšanju vremena in huclini posledicam za zdravje. Jeglič je skrajni zahodni vrh Nuptseja (7742 111) dosegel ob 13. uri in počakal Ilumarja, a tik pred srečanjem je odšel ŠPORT 28 MENGŠAN proti še ncdoscženemu zahodnemu vrhu Niiplscjn. Ilumar se je napotil za njim in ob 14.15 uri prišcl do konca Jcglićcvih slopinj, kjc-r ga je čakala narobe obrnjena in pri/ga na radijska postaja, Prcglcdoval je vse sirani, a Jegliča je očitno presenetil sunek viliarja in ga vrgei čez več kot dva kilometra visoko jugozahodno sleno. Poklical je bazo in pol ure pozneje v obupnem stanju in vremenu pričcl sestopali po isti smeri, ki sta jo pred slabo uro skupaj preplezala. Brez hrane in pijace je do uoči dosegel 6700 m, do polnoči v snegu iskal šotor, izpraznil baterijo, nakar mu je še sveca vzgala uhajajoč.i plin in požar mu je uničil šotor. Do konca obupan se je zbudil sele ob 11. uri 1. novembra in ob .12.15 uri nadaljeval seslop. l'o indijski /.vezi ga je bodril ves Sohi Kumini (dežela šerp), dosegel je rob serakov, v kuloarju ga je zadel manjsi poclor ledu in z ranami po glavi in telesu se je ob 17. uri privlekel na rob vznožnega ledenika. Brez luči je ob 1.00 ponoči 2. novembra pričakal Marjana Kovača in dva Poljaka, ki so mu prišli na pomoč. Ob 7. uri so dosegli bazo, kjer so ga pričakali američki zdravniki. Iz Lobuč, kjer je obveščevalno reševalna točka, je 3.11. teleloniral domov, nato pa so ga zaradi pomrznjenih prstov na nogu li nosači nosili do Namče bazarj, od tam do Lukle pa konj, nakar je 6.11. odletel v Katmandu. J'incz Jeglič je bil eden najboljših slovenskih alpinislov. V zadnjih leiih je v leđnih plezanjih v Irancoskem Caurchevelu dosegel izjemne uspehe. V Himalaji je preplezal ležko sleno l5(Wr;ilija, bil p;i je ludi na vrhu Mt. Kvercsta. V Palagoniji "na kar .šc-.sl prvenstvenih smeri, dvakral je preplezal sleno '':l (Upitano, žal pa je za lako izkušenega alpinista zadnji vzPon zahodna slena Nuplseja. Dare Božič ŠPORT Naporen december za mengeške skakalce V pričakovanju zimske sezone smo skakalci SSK Servis Debevc MengeŠ pošteno zavihali rokave. December bo kar prekratek za izvedbo vseh načrtov, ki smo si jih zadali. Že pretekli mesec smo začeli s prenovo skakalnic pod Cobavico; zgraditi bo treba odskočne miže, pripraviti varna doskočišča in izteke, zgraditi sodniški stolp itd. Ko bo vse to urejeno in bo zapadel prvi sneg, pa se začne intenzivni trening za uspešne nastope na tekmovanjih. Tuđi za prepoznavnost kluba smo poskrbeli. Poleg bund in kap smo poskrbeli za lepe koledarje, ki bodo krasili marsikateri dom ali poslovni prostor v Mengšu. V tem mesecu pa borno sklicali redno letno skupščino, da bo ludi po pravni poli delovanje kluba potrjeno od članov in tuđi širše skupnosti. Priredili smo tuđi spoznavno srečanje s sponzorji v gostišču Zlata kaplja - Pavovec v Radomljah. Tako smo se želeli vsem, ki so nam v preteklem letu nesebično pomagali, iskreno zahvaliti. Razgrnili pa smo tuđi nacrte in želje za naprej. Bilo je zares prijetno, žal pa smo pogrešali gospoda župana, ki je bil v tujini. Ker pa so mladi lekmovalci neučakani in so si želeli čim prejšnjega stika s snegom, smo jih odpeljali na Krvavec, kjer je bila narava radodarna s snežno opojnosljo. Smočarsko skakalni klub Servis Debevc Mengeš sklicuje redno letno skupščino, ki bo 23. decembra ob 20. uri v klubskih prostorih. Vsi člani vabljeni. lože Trplan ŠPORT Predsednik kluba predaja g. Debevcu skupinsko fotografijo naših mladih a skakalcev. MENGŠAN Smučarsko Skakalni Klub Mengeš servis DEBEVC Vsem. svojim članom, občanom Mengša, svojim donatorjem in sponzorjem in vsem privržencem našega športa želimo vesele božične praznike in srečno novo lelo 1998. Rodil se je MK MENGO 28 Ker večina občank in občanov ne ve točno, kako in kaj se je doga-jalo z nogometom zadnjo sezono, sem kot predsednik kluba dolžan podati nekatera dejstva in dogodke, ki so se zgodili. Avgusta 1996 je takratno vodstvo prišlo v javnost s pozivom na odprti sestanek simpatizerjev NK Mengeš. Člani takratnega upravnega odbora so predlagali zamenjavo vodstva, z obrazložitvijo, da tako ne gre več naprej. Glavni vzrok je bil seveda denar, saj ga v tem rangu tekmovanja ogromno potrebujemo. Tako je v klub pristopilo nekaj ljudi, ki smo bili pripravljeni delati v nogometu. To se je uradno zgodilo v oktobru na občnem zboru NK. V tem času so naše ekipe že nastopale v ligah, saj se prvenstvo začne že konec avgusta (mlajši in starejši dečki v MNZ Ljubljana, člani pa v 3. ligi SNL). Stanje na lestvicah ni bilo rožnato, saj je članska ekipa sele v petem kolu zabeležila prvo točko. Nov veter v klubu pa je takrat med igralci pomenil veliko spremembo v motiviranosti. Za to gre največja zasluga trenerju Stojanu Plešincu, ki je v tistem trenutku s svojo avtoriteto odločilno vplival na igralce. Dosegli smo nekaj dobrih rezultatov in prezimili na meji obstanka v ligi. Med zimskim odmorom pa je bila pred upravo velika naloga, saj je bilo potrebno zagotoviti denar za poravnavo obveznosti do NZS in igralcev, ki so večinoma še izhajale iz časov 2. SNL. Poudariti moram, da je imel NK samo v jesenskem delu za več kot milijon tolarjev tek-movalnih stroškov, ki smo jih s pomočjo naših zvestih SPONZORJEV poravnali, za ostale stvari, kot je oprema, pa ni ostal niti tolar. Kljub težavam smo spomladanski del začeli dobro in si že pet kol pred koncem zagotovili obstanek v 3. SNL. Dejstvu, da smo ćelo prvenstvo odigrali le s 15 igralci, je velik uspeh, za katerega pa so najzaslužnejši igralci sami. Ne smemo pozabiti tuđi na uspehe naših najmlajših. Mlajši dečki so se borili v okviru svojih možnosti, saj so bili v svoji kategoriji med najmlajšimi. Precej drugače je bilo pri starejših dečkih, ki so se ćelo prvenstvo borili za vrh in nas navduševali z zelo lepimi igrami. Za vse to je gotovo najbolj zaslužen njihov trener Nedeljko Topič, ki je s svojim odnosom do dela ustvaril disciplino v igri in stkal številne prijateljske vezi med njim in otoki. Tako smo prišli do konca sezone in tuđi do bistva našega problema - DENARJA. Proračunski denar smo dobivali po drobtinah in še to precej okrnjenega od prvotnih številk, ki naj bi bile namenjene NK. Res je, da dobi nogomet v občini po številkah največ denarja, če pa te delimo z minimalnim proračunom kluba, ki je potreben za normalno delovanje in obstoj, pa pridemo na skromnih 20 %. Menim, da smo za kraj naredili veliko dobrega, ga dostojno predstavljali po vsej Sloveniji, v goste so k nam prihajali številni Ijud-je, ki bodo ravno zaradi nogometa vedeli povedali stavek ali dva več o našem Mengšu, na katerega smo vsi ponosni. Mi v klubu smo bili razočarani. Prihodnost je bila zatemnjena, zato smo se odločili oddati pravico nastopanja v 3. SNL klubu, ki je ta izziv pripravljen sprejeti. Dogovor smo sklenili z NK Komendo, ki je prevzela vzdrževanje igrišča in poravnala obveznost do NZS, ki izhaja še iz prejšnih sezon. Eden od vzrokov prenehanja nastopanja je tuđi ta, da je NZS za novo sezono zahtevala od klubov, da nastopajo s štirimi mlajšimi selekcijami, katere pa v klubu ni bilo mogoče organizirati. Tako je bil narejen carski rez in rodil se je NK MENGO 28. Da ne bi nogomet čisto zamrl, smo imeli oktobra ustanovni sestanek kluba Mengo 28, ki nadaljuje tradicijo nogometa v Mengšu. Odločili smo se, da borno vse sile usmerili v delo z mladimi - v klubu jih je registriranih okoli 60. Tako smo se že dogovorili z nogometno solo Braneta Oblaka, ki jo vodi g. Jakopič, saj imajo strokovno izde-lane programe s samimi odličnimi trenerji. Po programu naj bi naše ekipe sodelovale na nekaterih turnirjih (5. in 6. januar '98 Celovec, 2. in 3. turnirji Nike v Mengšu in 28. in 29 junij '98 mednarodni turnir v Mengšu in Ljubljani. Če smo letos Mengeš predstavljali po Sloveniji, borno v letu 1998 to počeli tuđi v tujini in če odmislimo še pripombo, da so igrali samo tujci, potem res ne vidim opravičila za tak odnos do nogometa, ki je nenazadnje le najbolj pomembna postranska stvar na svetu, po katerem se tako radi zgledujemo. Na koncu bi se rad v imenu kluba še enkrat zahvalil vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali, vas povabil k nadaljnjemu sode-lovanju in vam v božično-novoletnem času zaželel vesel božič ter zdravo, uspešno in srečno novo leto 1998. Alešjanežič ZASEBNA SPECIALISTIČNA ORDINACIJA PEDIATRIJE Prim. SLAVKO POPADIČ dr. med. pediater - kardiolog TRZIN • Mengeška 48a Cenjenim strankam priporoćam naročanje in informacije po telefonu 713 478. ŠPORT 30 M.ENGŠAN VAŠA POŠTA Zgodba o trinajstih slabih in treh dobrih fantih (in dekletih) v Občinskem svetu Občine Mengeš Nekako v stilu Optimista, katerega je vzela lanska pozna pomlacl, je član Občinskcga sveta Občine Mengeš l\ Guna, v prejšnji številki Mengšana za-pisal, da v Občinskem svetu obstaja državna koalicija - pri tem si seveda predstavljamo koalicijo med LDS, SLS in DeSUS-om ler pokaral vse tište svetnike, ki nišo člani svetniške skupine SKD, da ne delajo v dobro naše Občine in onemogočajo "dobra dela" svetnikov iz vrst SKD. V zvezi z omenjenimi trditvami pojas-njujemo, da LDS Mengeš ni v koaliciji z nobeno stranko v Občini Mengeš. Pri deki Občinskega sveta predlagamo in podpiramo vse, kar je po našem prepri-čanju dobro za Mengeš, Loko, Topole in Dobeno, seveda tuđi na podlagi pripravljenih gradiv, katere predhodno v celoti preučimo. Pri svojem deki nikoli nismo in ne borno bežali pred soodgovornostjo za dobra in slaba dela Občinskega sveta. Svoj mandat razumemo kot zaupanje volivcev, da poslanstvo opravimo v skladu s svojim prepričanjem in znanjem, ne pa z blatenjem konkurence. Peter Gubenc ml t'odja svetniške skupine LDS Mengeš Prosim najditelja očal z diptrijo v rdečem etuiju, ki sem jih izgubila 19. oktobra '97 v blizini balin igrišča oz. na poti na otroško igrišče, da se oglasi na tel. 738 515. ODVESTI LO o novih znakih za alarmiranje Občanke in občane občine Mengeš obveščamo, da se z letom 1998 začnejo uporabljati novi znaki za alarmiranje prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah. V primerjavi s prejšnjim je nov sistem alarmiranja pocnostavljen, saj obsega samo tri znake, preizkus siren pa se bo izvajal samo še prvo soboto v mesecu ob 12.00 uri. Novi znaki se uveljavljajo na podlagi "Uredbe o organizaciji in delo-vanju sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja" (Ur. list RS št. 45/97). Odbor za zaščito in reševanje Znaki za alarmiranje: Opozorilo za nevarnost 120 sek. (enoličen zvok) Prenehanje nevarnosti* 30 sek. (enoličen zvok) *Zvok za prenehanje nevarnosti se uporablja tuđi za preizkus siren! Z željo, da vam bo lepo in toplo v vašem domu, in da bi vas cvetje vse leto ratzveseljevalo, vam želim srečen Božič in prijetno novo leto r 1998. Avtoprevozništvo in vrtnarstvo HUBAT jMfijk_____salon ^— Stara pot 1, Mengeš Tel: 061 738 755 Vsem strankam se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočanto v letu 1998 ter vam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto. OBV.E STILA [31 Preplah oziroma neposredna nevarnost 60 sek. (zavijajoč zvok) MENGŠAN NAŠ« PESNIKI IN PISATELJI IZREKI Iz življenja -za življenje II. Če je človek poln samega sebe, mu zmanjka prostora za druge in tako ostane sam. □ Če nekomu postavljaš pravila, se jih moraš najprej sam držati! □ Če ti nekdo, ki te posluša, ne oporeka, to še ne pomeni, da ti tuđi verjame. □ Hinavci bi morali imeti namesto glave valj, na njem pa vsaka dva centimetra narisan drugačen obraz. □ Nekateri vse življenje iščejo napake - pri drugih seveda, za iskanje lastnih jim vedno zmanjka časa. 0 Kdor preprostost enači s primitivnostjo in ljubezen s seksom, se bo moral še veliko naučiti. a Dosti bolj ubog je tišti, ki nima komu darovati, od tistega, ki ni nikoli obdarovan. Q Vrednost darila je fnaj bo!) iskrenost ob obdarovanju in ne njegova cena! □ Darilo je nekaj, kar se daje iz želje, ne iz obveznosti! a Tuđi to se zgodi, da ob tem, ko nekomu stisnemo roko, da bi mu voščili ob praznikih, predno utegnemo kaj reci, zaslišimo: "Hvala enako!" Q Pravijo, da ljubezen greje svet, mar je zato na svetu čedalje bolj mraz? Danica Bleje Aktualno: LASTNIKI STANOVANJ! STE ŽE VPISALI SVOJO LASTNINO V ZEMLJIŠKO KNJIGO? Informacije o postopkih in izvedba vpisa: MIAMM d.o.o., Mengeš: 0609 646 645 TAPIS TRADE d.o.o., Ljubljana 0609 624 130 0 gradbena čela 0 zaključna ćela v gradbeništvu 0 vodovodne instalacije 0 izposoja rušilnih kladiv OBNOVA KOPALNIC, SAMT ARU, STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PR0ST0R0V Tomaž Prelovšek s.p. Zadružniška ul. 36 1234 Mengeš te/./fax.: 061/738-522 mobitel: 06091 630 - 232 Živite zdravo, prilagodite si svojo telesno težo! Zmanjšanje apetita vam zagotavljamo / aurikulo in Tui-na terapijo, svetujemo zdrave prehrabene navade! NE TRPITE BOLEČIN! Nudimo vam terapije glavobolov, migren, lumbarga, lumbagoišialgije, drugih bolečin v hrbtenici, ramenih, rokah in nogah s kitajsko Tui-na terapijo. CENITE SVOJE ŽIVLJENJE, DUHA IN TELO! Zagotovite si svoj termin za Tui-na sprostitveno, managersko ali zdravilno masažo. POLEG TEGA VAM NUDIMO: • nege obraza in dckolteja z kozmetiku MATIS in MARBERT, • izjemno učinkovito štirifazno proticelitno nego, • depilacije po sistemu HAIRAWAY, • izdelovanje umetnih nohtov, • sončenje v solariju ER(»OLINE. Mosta 89F (pri Komendl) • Tal.t 061 841 538 I Jć3 @(m) NAPREDEK Trgovina ZAR JA Slovenska cesta 30, Mengeš, tel.: 061/737-044 Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota od 7.30 do 13. ure ./^ijvečja izbira d>/i#ć/s^e^ez/iere/a v Mengšu za vso družino % priznane blagovne znamke: Lisca, Skiny, VVonderbra, Playtex, Cacharel, Selina, Komet... # UGODNO ženske pižame zeza 3.400 SIT Želimo Vam vesele praznike in srečno novo leto 1998 Da bo Vaše praznovanje čimbolj prijetno, smo v Napredkovih živilskih trgovinah za Vas pripravili: PRAZNIČNO AKCIJO od 15. do 31. decembra p'vo Pils 0.5 ploč. Union 103.-Pivo Union 0.33 ploč. Union 93.- pivo Pils 0.5 stek. Union 100.- Polnjene olive 650g Eta 509.- ^jffkiriz^O.75 KK Ptuj 319.40 Majoneza Hellmans 650g 498.- ŽfeTO 150^0 Pralni prašek Persil 3,6 PVC 889.- 123&O0 U&40 Darilni set Hay Lek 627.- 74^00 ]2730 Nogav. Sensation Polzela 222.00 307:50 Z8&00 in še 24 posebej označenih izdelkov 3S&&0 po akcijskih cenah. trgovina z darili • GAJA • trgovina z darili knjigovodske in računovodske storitve VSEM OBČANOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO LETO 1998. ..................................:............................................,jmmamvmmmmmg-z„....................................:.;......... ^z^mmmBmmmmmamBmmammm OPEL -©■ V DOMŽALAH avtotehna KREDIT-TOM+ 5% LEASING MENJAVA STARO ZA NO.' *Sf\OC/^ SALON LJUBLJANSKA 110,DOMŽALE,Tel.:061 71 6092 IH /vC/OCG d.o.o. SERVIS KAMNIŠKA19,DOMŽALE,Telefon:061/71 5333 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998 OPEL ■©■ moj n a s I e d n j i a v t o ■S4VL^ Trgovina z gradbenim malerialom Prodajni center Latkova vas Franšizing: Siporex - SAM Krakovska 4b, DOMŽALE 1/itkova vas 84, PREBOU) SAK d.o.o., KISOVEC Tel: 061 716 454, fa.x: 061 713 288 Tel: 063 702 250, fax: 063 702 251 TcL 0601 7/ 182 VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1998! SPOŠTOVANI KUPEC! , ns^i. AKCIJSKE CENE V DECEMBRU! • ' ■ ^ NUDIMO VAM vse vrsle gardbcnih materialov: opečnc izdclke, kritinc, scliicdcl dimnikc, žclczo in aiinatuinc mreže, stavbno pohištvo, parket, hidro in termo izolacije, zidarko orodje in drugo potrebno za gradnjo po ! | POSEBNIH AKCIJSKIH CENAH V DECEMBRU. Pričakujemo vas vsak dan od 7. - 19- ure, ob sobo!ah od 7.-13. ure. | L._ — « — _ — — — —. _ _. _ _ „ — -, — __-—. — — «-. •«J££y£2£«221iZ1L -I Za vse lastnike in ljubitelje malih živali. VET.AM. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI Slomškova 30, Domžale, Rodica Telefon: 714 247 Odprto ob ponedeljkih do petkih od 10. - 17. ure. Ob sobotah od 9. - 12. ure. ZA VAŠ OBISK SE PRIPOROČAMO! RODICA DOMŽALE AVTOSEItViK mmmm: .1,,,, Vsem poslovnim partnerjem ter občankam in občanom občine Mengeš želim srečen božič in uspešno novo leto 1998. AVTOSERVIS GREGORC ¥DS Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 061 737 785, 0609 648 422 SNEŽNE VERIGE VVEISSENFELS AKUMUl^ORSKrPOLNI^ Preizkuševalec kisline akumulatorja........................................... Preizkuševaiec tekočine hJadilnika................................................ BRISALO ZA VETROBRANSKA STEKLA Dodatne STOP LUCI................................................................................. Pretočna pros!x>sto|eča .crjpalka za tekoane AGREGATI za pranje vozij Jraktorje^ itd. fekočina^prot[zmrzoyanju za pranje ste •^yjQY£p|g{':"un|yerzaini SOBNA KOLlSA:yiVA DIGITAL MULllKULTiVAraR GOLDONI: UNO 5S Mo^a lag°BMSQyARNA:61 FF Motornlažaga^PARTNER 370 .. Motorno kolo TpMOSAPN od 6.240 SIT daj je ^od5^8Sifdalje'^ samo 671 SIT samo 671 SIT parod 1-194 SIT "d." odTSpSiTdalje samo ia920ŠIT od 3 T"318 SIT dal je od 438 SIT dalje od 2T112 SIT daije od32Tl60 SiTdajje samo 199.815 SIT..... ^amo7l".0M'SJT'"'""" samo^33.600SIT samo 134 800 SIT motorna olja CASTROL, VALVOLINE, ELF, MOBIL, MAPETROL, PROTO in RSL, antifriz - koncentrat in razredčeni, akumolatorji FIAAM za motorna kolesa, osebna in tovorna vozila - 2 leti garancije,ZIMSKE IN LETNE PNEVMATIKE SAVA, PNEUMANT, prtliažniki FAPA + dodatki za smuči, sedežne prevleke, spo|ler|i, volanski obroci - sportni, rezervni deli - pločevina, mehanični rezervni deli, elektomaterial ISKRA, SATRURNUS, HELLA BOCH in drug material za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa ROG in ATALA, SKUTERJI PIAGGIO, ročno elektro in navodno orodje in drugo. Plazilo ludi na 1 +7 čekov ali s kreditom brez pologa. Kolesa ROG 10% popusta na gotovino ali 1 + 1 iek, možen nakup na 1 + 11 Sekov »rex popusta in brei obresti! TRGOVINA JE ODPRTA vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI PONUDBI IN KONKURENČNOSTI CEN! * * * * * * * * -* * * * * * * \ * * * * ******* Vsem krajanom Mengša in okolne zehmo vesele božične praznike in sretno leto 1998! kOčna Vsem občanom Mengša in vsem svojim zvestim kupcem želimo prijetne praznike in srečno novo leto! /j^C^-^JjilLRLi^ GGQQZZ\ na Sv<^i v Kemniku, te!.: 831 404 in L KICL) Vj.\ iJA@\jL)/j\ *na Ljubljanski v Kemniku, tel.: 812 570 VAS-VABtTA NA VELIKO POSEZONSKO ZNIŽANJE C£N OBLAČIL Wttr' ZA VSO DRUŽINO! M&_ * OW|aj|SE ZA ZIM