COLCRJEVE inFOffilACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXIII DECEMBER 1994 Št. 12(254) Uredništvo Colorjevih informacij želi vsem prijetno praznovanje in mnogo dobrega in lepega v letu 1995! V NOVO LETO 1995 NA LASTNEM RAČUNALNIKU Letos poleti smo v SIO začeli projekt nabave lastnega osrednjega računalniškega sistema, ki bo s prihodom Novega leta 1995 postal operativen in s tem kolektivu prinesel lepo novoletno darilo - štirikratno zmanjšanje stroškov avtomatske obdelave podatkov. Bivše vodstvo podjetja je kljub lastni informacijski ekipi ugotovilo, da je razvoj informacijskih sistemov in izvajanje računalniških obdelav smotrneje prepustiti zunanjim partnerjem. Posledica te odločitve so bili gromozansko visoki stroški razvoja posameznih aplikacij, ki so bile razvite z neprimernimi programskimi orodji, ki niso združljiva z svetovnimi industrijskimi standardi. Zaradi različnih orodij, delovnih principov in različnih avtorjev so bile razvite aplikacije med seboj relativno nepovezane in zato manj učinkovite. Z zagonom lastnega osrednjega računalniškega sistema bomo v SIO vzeli skrb za izvajanje obstoječih računalniških obdelav in razvoj novih integriranih aplikacijskih sistemov v svoje roke. To bo kolektivu Colorja prineslo večjo kvaliteto informacij, službi SIO pa obilo učenja in dela, ki bo moralo biti od kolektiva ustrezno vrednoteno. Kakšni so naši načrti? Osnovni principi pri izgradnji in konsolidaciji informacijskega sistema Colorja bodo: - Kooperativna obdelava osrednjega in osebnih računalnikov, - Porazdeljene podatkovne baze, - Uporaba modernih informacijskih ČASE orodij za neposredno generiranje računalniških aplikacij, ki bodo neodvisne od strojnega okolja (vrste, tipa in proizvajalca računalnika). - Konkretno se bomo najprej lotili ponovnega programiranja aplikacije za Upravljanje proizvodnih procesov, nudili vso podporo pri zagotavljanju ISO kvalietnih standardov, marketingu in nadaljni izboljšavi razvoje aplikacije RIM. Na ta način bo mogoče poboljšati tri osnovne lastnosti modemih informacijskih sistemov: Razpoložljivost podatkov - na vseh proizvodnih delovnih mestih, kjer je potrebno, bodo terminali ali osebnih računalniki; Komercialisti bodo na poti do strank lahko uporabljali prenosne osebne računalnike z ekstraktom potrebnih poslovnih podatkov; Vodstvo podjetja bo strateške podatke dobilo na vpogled v ustrezni pregledni, grafični obliki, itd. Zanesljivost podatkov Zaradi najnovejše tehnologije računalniškega sistema bo možno bolj zanesljivo izvajanje vsakodnevnih obdelav in s tem manjša možnost napak v njih. Ker ne bomo več odnivsni od prenosa podatkov preko PTT vodov, bo mnogo manj prekinitev in boljši odzivni časi na ekranih uporabnikov. Varnost podatkov - Zaradi enostavnih zaščitnih postopkov na osrednjem računalniku, kjer se podatki dnevno ščitijo na magnetnih trakovih in najnovejše tehnologije, bodo podatki zanesljivo ščiteni pred mehanskimi okvarami magnetnih diskov in s tem izgubo podatkov. V razliko od sedanje situacije, kjer so bili v oskrbi na popolnoma nezaščitenem računalniku, do katerega so imele dostop tudi druge stranke in seveda sam uporavitelj pa bodo podatki mnogo varnejši tudi pred vsebinsko zlorabo. Nekaj osnovnih podatkov o novem računalniškem sistemu Novi računalnik spada v družino najnovejših IBM procesorjev IBM 9221 in zmore opraviti 20 miljonov računskih ali logičnih operacij v sekundi. Njegov delovni spomin znaša 64 miljonov bytov (znakov), kar omogoča priključitev več kot 400 terminalskih uporabnikov, ki dobivajo na svojih termi nadaljevanje na 3. strani SEMINAR RADTECH V novembru je organizacija RADTECH EUROPE pripravila v Passariano - Furlanija seminar o fo-toutrjujočih premazih za pohištvo. Radtech je multinacionalno združenje (ideja o ustanovitvi je vzklila v ZDA), ki se ukvarja s teorijo in praktično uporabnostjo UV, EB in laserskega utrjevanja premazov, plastov in prevlek. Sedež evropske sekcije je v Švici. Vsako leto pripravijo kongres in več enodnevnih seminarjev, ki so tematsko zaokroženi za posamezna področja. Tako sem imel srečo udeležiti se nam najbližjega in ozko usmerjenega za lesno - pohištveno industrijo v znameniti Vili Manin na meji med Furlanijo in Venettom v severni Italiji. Vila Manin slovi po izredni arhitekturi, čudovitem botaničnem parku, kjer na površini kvadratnega kilometra skoraj ne manjka nobena od drevesnih vrst. Znamenitost pa ji veča tudi dejstvo, da je prav v tem poznorenesančnem dvorcu slavni Napoleon neko noč osrečil eno od mnogih spremljevalk njegove bogate kariere. nadaljevanje s prejšnje strani nalskih monitorjih odgovore v delčku sekunde. Na magnetnih diskih lahko shrani 7 miljard znakov, ki so dostopni v nekaj tisočink sekunde. Za zaščitne prepise in prenose datotek na druge sisteme ima na voljo dve magnetni tračni enoti z gostoto zapista 6250 znakov na palec. Za tiskanje rezultatov na papir je na voljo tiskalnik, ki zmore 2000 vrstic v minuti. Klub visoki zmogljivosti pa je novi računalniški sistem logistično izjemno ekonomičen: je tako majhen, da smo ga lahko namestili v prostor s površino 28 m", za napajanje mu je potrebno le borih 7 kW in ne rabi posebnih hladilnih naprav. Vse to pomeni nizke obratovalne stroške. Kaj pa cena? Cena računalnika znaša 630.000 DEM in v aranžmaju triletnega zaključenega leasinga bo znašal mesečni obrok skupaj z najemnino IBM programske opreme 25.000 - 30.000 DEM. Čez tri leta, ko bo računalnik odplačan pa bo kot mesečni strošek ostala le še mesečna najemnina programske opreme. V razmislek in primerjavo naj povem, da znašajo trenutni stroški obdelave podatkov na SRC, mesečno 110.000 DEM. Prenos obdelav na lastni računalnik bo potekal med božičnimi in novoletnimi prazniki, tako, da bo proizvodnja 'in poslovanje Colorja kar najmanj moteno. Če boste prve dni novega leta 1995 v obdelavah ugotovili kakšno pomanjklivost, nam oprostite, možnosti za napake bo pri prepisovanju take množice kompleksnih podatkov dovolj. Pri tem bomo morali vsak podatek prepisovati na tretjem računalniku -v zahvalo za dolgoletno izredno drago plačano sodelovanje, so nam na SRC tik pred odhodom odstranili tračne enote. Pa naj bo, saj je tako in tako končano. Mi se s tem delom, seveda, nismo ukvarjali ampak smo svoje misli usmeriti v prihodnost in sedanje stanje na področju predvsem UV in EB utrjevanja pohištvenih premazov in površin. S svojimi mnenji, predavanju in znanstveno-uporabnostnimi tezami so sodelovali prestavniki državne zakonodaje in regulative -ki je - nam v rahlo tolažbo, v Italiji različna po pokrajinah. Aktivno so predstavili zadnje krike tehnologije proizvajalci opreme za utrjevanje in nanašanje, izdelovalci premazov in uporabniki le-teh. V luči moderne ekologije, ki jo na Zahodu obravnavajo celostno in postopno sprejemajo ustrezno zakonodajo, je ta način eden od sprejemljivih, saj ni povezan s škodljivimi in vedno bolj omejenimi emisijami organskih topil. Tako so lakarji predstavili vodne UV lake in emajle, tridimenzionalno utrjevanje, avtomatsko nanašanje s kombinacijo elek-trostatike in recikliranja v brizgalnih kabinah itd. Lepo in brezhibno na seminarju, v praksi pa je prehod na neoporečno površinsko zaščito združen z ogromnimi vlaganji v novo tehnološko opremo, čemur niti bolj razvita italijanska pohištvena industrija v pretežni meri še ni kos. Kje smo mi, je, seveda, stvar nadaljnje akademske razprave. ES. Zgledno sodelovanje pri pripravi seminarja, ki se ga je udeležilo prek 150 strokovnjakov, je bilo razvidno že v povabilo. Asociacijo RADTECH so podprli CATAS - glavni inštitut v severni Italiji za testiranje pohištva in vodilna firma LAGOR - Lambreti, ki proizvaja fotoiniciatorje. Slednja je tudi gostila edina udeleženca iz Slovenije /Helios / Color/. ef Stane Hrovat December je čas, ko se izteka staro leto, ko ugotovimo, da je leto spet naokrog. To je mesec, ki nas sili k razmišljanju, ali smo svoj čas med letom uspešno izkoristili - zase in za skupnost. Kot vsako leto približno ob tem času, smo se tudi v tem letu srečali z upokojenci, točno 19. decembra v gostilni Mihovec v Pirničah. Vračanje v preteklost, obujanje spominov, to je glavna tema razgovorov upokojencev. Leta tečejo, časi se spreminjajo, mi pa ostajamo isti. Ali res? O kako živo se spominjajo nekateri delavci še časov kmalu po vojni, časov šestdesetih let, v kakšnih pogojih se je delalo, brez pravih delovnih oblek, vendar so delali z veseljem, z vero v jutri, z vero v boljšo prihodnost, z vero v razcvet Col-orja. Včeraj so bili še v službi, danes so že upokojenci, nekateri razmeroma mladi, saj jih je mnogo med njimi, ki so se iz različnih vzrokov upokojili predčasno. Pa ne mislite, da upokojencev ne zanima več bodočnost Colorja! Nič koliko vprašanj je padlo na ta račun, zelo jih zanima, kaj se dogaja v Colorju, saj še vedno živijo z nami. Mnogi so v Colorju pustili najlepša leta svojega življenja, nekateri so imeli edino delovno dobo v Colorju in je bil to njihov drugi dom. Nič koliko vprašanj je bilo zaskrbljujočih, saj v zadnjih mesecih krožijo po medvoški dolini raznorazne negativne vesti o stanju Colorja. Kaj je resnica jih zanima, saj je žal v vsakih govoricah tudi nekaj resnice. Nekateri so bili prav presenečeni, da smo jih spet povabili, saj se vse več starih navad, ki so bile do nedavnega obvezna tradicija, opušča. Direktor podjetja, gospod Dolar, jih je seznanil o trenutnih problemih v Colorju, vendar jim je istočasno tudi povedal, da je glede Colorja še vedno optimist in da računa, ko bo leto naokrog, bo že boljša situacija, istočasno pa obljubil, da se bomo naslednje leto spet srečali. V svoji sredi pa smo imeli tudi slavljenca, saj je prav na dan srečanja z upokojenci, nekdanji direktor g. Gabrijel Miloš praznoval svoj 75. rojstni dan. V pozdravnem govoru se je g. Miloš v svojem in v imenu upokojencev zahvalil za povabilo in povabil upokojence, da vlože svoje certifikate v naše podjetje, kjer so delali do upokojitve. Z upokojenci smo se razšli v upanju, da se naslednje leto spet srečamo. SREČANJE UPOKOJENCEV ŠE NEKAJ O INFLACIJI Natančne napovedi o višini inflacije so nehvaležna tema. Vse preveč je najrazličnejših vplivov, ki izvirajo iz tržnega gospodarstva. Vendar je država s posrednimi ukrepi uspela inflacijo v letu '94 zadržati pod 20%, kar se ocenjuje kot lep uspeh nove in mlade države. To je v primerjavi s poprečno inflacijo zahoda kar sedemkrat več, vendar so napovedi za leto '95 zelo ugodne. Načrtovalci gospodarske politike jo planirajo pod 10%, nekoliko manjši optimisti pa do 15%. Vzroki so v tem, da smo še vedno v prehodnem obdobju tržnega gospodarstva, kajti glavnina lastninskega preoblikovanja še ni izpeljana. Slovenija je majhen trg in izpadov na izvozu ni možno več nadomeščati doma. Inflacijski vplivi prihajajo predvsem iiz ne-menjalnih dejavnosti, ki ne poslujejo s tujino, ki se ne srečujejo z močno konkurenco, so velikokrat monopolisti in imajo večje možnosti povečevanja cen. Za del inflacije je tudi kriva industrija oziroma cene industrijskih izdelkov, ki so v tretjem kvartalu leta '94 porasle za več kot pa cene na drobno. Če bo vlada v letu '95 uspela uskladiti cenovna neskladja v povezavi s še drugimi ukrepi, se z višino inflacije lahko mnogo bolj približamo našim sosedom na zahodu in s tem dodatno utrdimo našo gospodarsko stabilnost. NOVA PREOBLEKA GOSTILNE LEDINEK Vsak od nas je zagotovo že obiskal najbolj oblegano izletniško točko na obrobju Ljubljane - Šmarno goro. In zagotovo ste se na vrhu odpočili in okrepčali v gostilni Ledinek, saj slovi po domačnosti in odlični kuhinji. Kdor jo je obiskal v zadnjem mesecu, je lahko opazil njeno novo zunanjost, polepšano s Colorjevimi izdelki: Colofas in Lesol. Fasada je bila že precej dotrajana. Na številnih mestih je bil omet oddvojen od podlage, površinsko propadel in se je luščil. Največ poškodb je nastalo na vznožnem delu fasade - "coklu" na zadnji strani zgradbe, zaradi zatekanja atmosferske vode in delovanja zmrzali. V mesecu oktobru smo v propagandne namene z našimi izdelki pomagali pri obnovi fasade. Poleg vhodnih vrat bo visel reklamni pano - obnova fasade Color Medvode. Na fotografijah je prikazano stanje fasade pred in po obnovitvenih delih. Spodaj bi lahko zapisali "razlika je očitna" ali pa naše geslo "prava malenkost s pravo barvo". T.K. Stranski levi del fasade pred in po obnovitvenih delih. Omet je bil površinsko propadel in se je luščil. PLAN PRODAJE V LETU 1995 Zadnji kvartal v poslovnem letu je čas, ko dober gospodar in podjetnik preverja uspešnost preteklega obdobja, ocenjuje realizacijo do konca leta in si postavlja cilje za prihodnje leto. Nekaj podobnega je tudi v naši firmi. Z delom v preteklem obdobju nismo najbolj zadovoljni, tudi ocene niso najbolj obetavne, zato bi morali ciljem in planu potrebnih aktivnosti za dosego teh posvetiti mnogo več pozornosti. V takšnih razmerah je težko planirati, vendar je kljub vsemu Komercialni sektor opredelil prodajne količine za I. kvartal leta '95. Izhodišče je bila vrednostna realizacija enakega obdobja letošnjega leta in ocena realnih možnosti tržišča. Planske zadolžitve so tako za 8% večje od realizacije. Pri tem pa je potrebno poudariti, da znatno zmanjšujemo obseg prodaje na področju smol, za vso razliko pa se povečuje obseg prodaje na področju smol, za vso razliko pa se povečuje obseg prodaje premazov. To je prvi del plana, ki prikazuje brutto realizacijo. Ko bo narejen še plan na stroškovnem delu pa bo možno sestaviti celovito sliko naše uspešnosti. DOHODNINA, DOHODNINA Konec leta je pred nami, poslovno leto se zaključuje in mimogrede bo tu čas, ko bo potrebno pripraviti in davkariji oddati podatke za končni obračun dohodnine. Upajmo, da v prihodnjem letu ne bo toliko jeze, kot je je bilo letos, saj so mnogo morali doplačati tudi do ene mesečne plače. Vse pa kaže, da velik del te nadaljevanje na 7. strani krivde nosi tudi država, saj smo državljani z dodatno dohodnino v letošnjem letu kar lepo napolnili državno blagajno. Znesek doplačil dosega vrednost 11,3 mld tolarjev. Seveda je bilo nekaj tudi preplačil, tako da mora država vrniti 4 mld tolarjev. Doplačila je bilo potrebno plačati v roku enega meseca, vračila pa potekajo nekoli počasneje. Povprečni znesek doplačil je tako znašal 17.500 SIT. Pa brez jeze poravnajte državi kar ste ji še dolžni. GOSPODARSKI CILJI SLO v letu 1995 O gospodarski uspešnosti v letošnjem letu bo govora kdaj drugič, ko bodo znani vsi podatki. Kako pa makroekonomisti gledajo v leto '95? Kakšne so prognoze oziroma cilji? Nikaj splošnih ciljev in nekaj ševilk je že znanih: - brutto domači proizvod se bo povečal na osnovi rasti izvoza in naložb; - tako se bo produktivnost dela zvišala za 3-4%; - povečala se bo konkurečnost dela in obseg mednarodne menjave; - inflacija se bo znižala na enomestno številko; - povečanje zaposlenosti za 1%; - znižanje stroškov dela na enoto proizvoda; - rast rednih plač za 1% počasneje od porasta produktivnosti; - nacionalno varčevanje in delež naložb v bruto družbenem proizvodu za vsaj 1%; - porast cen v povprečju 0,8% mesečno. Upajmo, da so napovedi realne in da bo država uspela uskladiti gospodarsko, finančno, socialno in monetarno politiko. AKTUALNE MISLI Negotovost je skrajno nalezljiva, kajti ena slaba misel lahko okuži celotno delovno silo. Če veste, kako boste premagali negotovost, boste tudi zmanjšali škodo. ai TRETJA O KADRIH Zaradi prepiha, ki zadnji čas veje po Colorju, opozarjamo vse, ki po lastni presoji trdno zasedajo svoje položaje (beri: stolčke): FASTEN YOUR SEAT BELTS, PLEASE! ANDREJU IN DRUGIM Vse prehitro se vrtijo kolesa in vendar jih spomini dohitevajo. Na Sloveniti sem, vračam se domov. Kako radi se vračamo, da bi spet odšli z željo ponovno priti nazaj. Kaj je res že leto naokrog, Andrej? Te je takrat kdo pozdravil, ti želel srečno pot? Ne verjamem, vse preveč smo bili zaverovani v svoje cilje, vse preveč smo hiteli vsaksebi. Po poteh hitimo, ki jih ne zaznavamo. Pritiskam na plin, noč je - iz teme se zasvetijo luči, švignejo mimo in spet in spet. Le zvezde ostajajo zasidrane v neba črnini. Tudi takrat je bila tema, kakor temnina tretje ure, ko si utrujen hitel proti domu. Ta prekleta cesta - plačaš, voziš in si varen - pred kom vendar? Tri dni si godel, kdorkoli te je poprosil, mu nisi odklonil, vidim, kako ti prsti hitijo po tipkah, duh pa išče novo kombinacijo - saj to je tako živo, kot bi bilo včeraj. Kakor Kurent - nemiren, a srečen, ko je razveseljeval druge, tudi, ko zase ni imel časa. Ta čas, ki drvi kakor hudournik in nas odnaša. Koliko zamisli je ostalo le v tvoji glavi, koliko tistega, čemur bi le ti vdihnil življenje, je zdaj, daleč, daleč - kakor tista zvezda tam gori! Zakaj si ga nismo ukradli takrat, ko smo se rabili, zakaj bogastvo, ki ga nosimo v sebi, tako bolestno skrivamo za nevem kateri čas, ki ga ni in ne bo več? Zakaj kolesa ni mogoče zavrteti nazaj ali izbrisati dni, ti so bili? Zakaj ne znamo ceniti, kar nam bližnji delajo: ideje, prizadevanja, kaplje znoja in tesnobna pričakovanja? Kruti smo in preračunljivo hladni, ko tehtamo njih zasluge - tudi za vse to, kar danes smo, vemo, znamo in pomenimo. Pa čeprav prav zdaj izgleda, da je vse skupaj ničvredno, da se bo hiša sesula - kakor iz kart - sama vase. Ni prav, ne sme biti prav! mi pravi spomin v noči, ko se vračam. Tudi zaradi vas, ki se niste vrnili ne s Slovenike ne z Grintovca... Če ni v nas več moči, bi morali biti mi tisti, ti se ne bi smeli vrniti. Le kam strmite zdaj - onkraj hitenja, le kam hrepenijo srca v tišini večnosti? ef Ivi; V&iKo- DuUorr '->t> OE4A-VilAdle OiiVAl.EC MAMIL lil\ Mesto l/ figiRHl ► I 3ED IJ: Ll(,N7€V CNERJ>,Vk$ 'ukS:»osc UDhft-MvčO/ W'FiLh. Sli Sl fn ? iVd A-M&iUc. SMo^M. SO ALI STiteo- UlMSrVi ?e$iuivt Poseda OBLUZZV lUtiKA Cj/ LtPoTVA, >Ni DEL FčAfJcne' CEiAtijJA 't K Ur, foč)A-cl lalh PREVtAilti LiiA-n VALAUT tete-) rbcCAi0j ^-Ot-rjVsJ PoUStO £&loC,1\ t>Vo ^ L V K, K BEE-Il,-) Kouica 0MCT)J. ^LkvtlO mes TO ETiome ^0/ <-0f{ StSTAuil M. mu.iv TCMPE - pa-tm ih Beo -inči Tdvfovevb fes M. teu VoDtbč SloM« ► češko IMG- ^^PlSggg^f* mKKKmSi f),m Del meseca M ► KolVt, . StiiMls-KA ŽREB JE ODLOČIL t 6*60*1 HE S E Er “6 R 1 z d A L k A "E TZ L A 6 1 Z- AZ O S r BS" A L A B A 5 T £ R s&r S E R 1 J A /V E A C Z B k A M N 1 k *»C4JO e O 6 L A B o J M Z AZ A Hissr $2» h E R A r S2’ £ & *ri b p Z L A Tč z NAmT' N A s V E T el Bi M A = Z N k A S O c A R J E fi E-1 OjlASJA V R £ M £ A Z 1 L “L, k u B A ■»“ p 0 D A J A «£' M EF ‘T k N % HWW- 1 O A A P A M 0 L J V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli samo 13 (!) rešitev. Komisija v sestavi Tadeja Virant, Karlo Oblak in Vili Novak je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 m2 MATJAŽ MOHAR, drugo nagrado - 21 Aquales brezbarvnega laka prejme BRUNO SMERTNIK, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme ALOJZ ČESEN. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v kadrovsko-splošnem sektorju. ČESTITAMO! COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec na nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Alojz Izlakar, Mateja Gabrovšek (odgovorna urednica), Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. Bukolit, garnitura za 10 m2 2.21 Aquales brezbarvni 3. dva spraya Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. januarja 1995. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!