List 54.
Kmetijske skušnje.
(Kako ravnati, da turšica prej dozori.) Vne-kterih krajih včasi slana že okoli Malega Šmarna polje po-pali, da turšica veliko škodo terpi. Jo te uime obvorovati, je goap. Taller na Koroškem po večletnih skušnjah zve-dil, kako gre s tursico ravnati, da 14 dni poprej kot navadno dozori. Vedel se je on pri tem tako le: Ko je turšica zoreti začela, je pazil, kje že kak zrel storž doli visi; te storže je potergal in iz perja slekel, potem jih obesel na kak zračen kraj, ter jih postil do drage setve viseti. Kadar je čas turšico saditi, se poberejo storži s palic in vsak storž spodaj in zgoraj oruži, da za seme le tisto zernje ostane, kar ga je okrog srede storža. Razum tega je pa še to treba, da se turšica zgodaj, že pred sv. Jur-je m, sadi. To stori, da ima turšica lepe in polne storže.
(Prav lahko iu gotovo sredstvo zoper žitnega čer v a) nam gosp. administrator Bahman iz Batinske doline prijazno po naslednjem dopisu naznanja: „Ko sem oskerbništvo tukajšne grajšine nastopil, sem najdel vse žit— niče, polne žitnega červa, kterega se, naj sem počel kar sem hotel, znebiti nisem mogel. Naključilo se mi je bilo, da sem neki pomoček zvedil, in ker je bil brez vseh stroškov, sem se ga berž poprijel, in v kratkem je bilo po čer-vičih, kteri se dosihmal (že 3 leta) niso več povernili. Pregnal sem jih pa tako le: naredil sem majhne povezke iz prav dišečega sena po košnji in jih po kupih nasutega žita in okrog njih sem tertje pometal. In žitni červiči so zginili iz žitnic in niso več prišli, ker vsako leto sem jih s tako novo mervo pregnal."