VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v novembru 2018 ......................................................................................................3 Razvoj vremena v novembru 2018 ........................................................................................................ 26 Jesen 2018 ............................................................................................................................................ 32 Podnebne razmere v Evropi in svetu v novembru 2018 ....................................................................... 49 Meteorološka postaja Zgornje Jezersko................................................................................................ 55 AGROMETEOROLOGIJA 64 Agrometeorološke razmere v novembru 2018 ...................................................................................... 64 HIDROLOGIJA 69 Pretoki rek v november 2018................................................................................................................. 69 Temperature rek in jezer v novembru 2018 .......................................................................................... 73 Dinamika in temperatura morja v novembru 2018 ................................................................................ 76 Količine podzemne vode v novembru 2018 .......................................................................................... 81 ONESNAŽENOST ZRAKA 87 Onesnaženost zraka v novembru 2018................................................................................................. 87 POTRESI 97 Potresi v Sloveniji v novembru 2018 ..................................................................................................... 97 Svetovni potresi v novembru 2018 ........................................................................................................ 99 Fotografija z naslovne strani: Nižine je prekrivala nizka oblačnost, v gorah pa je sijalo sonce. Uršlja gora, 29. november 2018 (foto: Aljoša Beloševič). Cover photo: Low cloudiness covered the lowland and sun shone in the mountains, Uršlja gora, 29 November 2018 (Photo: Aljoša Beloševič). IZDAJATELJ Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Gregor Sluga Člani: Tamara Jesenko, Mira Kobold, Janja Turšič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V NOVEMBRU 2018 Climate in November 2018 Tanja Cegnar Z novembrom se je iztekla meteorološka jesen. V državnem povprečju je bil november 2018 kar 2,2 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavine so dosegle le 78 % dolgoletnega povprečja in tudi sončnega vremena je v primerjavi z običajno osončenostjo primanjkovalo, saj je bilo sončnega vremena le 71 % toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka novembra 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, November 2018 Povprečna mesečna temperatura je bila višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil v visokogorju in ponekod na Dolenjskem ter Ilirski Bistrici, kjer je bilo 1 do 2 °C topleje kot običajno. Agencija Republike Slovenije za okolje Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, nekaj merilnih mest po nižinah na severu države pa je poročalo o odklonu 3,1 °C. V Julijskih Alpah so padavine ponekod presegle 250 mm, na manjšem območju celo 300 mm. V Kobaridu so namerili 320 mm, med 290 in 300 mm pa v Bovcu in Breginju. Nad 200 mm je padlo tudi ponekod na Trnovski planoti, manjšem delu Krasa in ponekod na jugu Notranjske. Na veliki večini ozemlja je padlo do 150 mm. Najbolj skromne so bile padavine na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer večinoma niso presegli 80 mm, ponekod pa ni padlo niti 50 mm padavin. Ponekod v Posočju, Goriških Brdih, Krasu in delu Notranjske so padavine nekoliko presegle dolgoletno povprečje, a je bil presežek večinoma majhen. V pretežnem delu Slovenije so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V dobri polovici države so padle vsaj štiri petine dolgoletnega povprečja padavin. Največji primanjkljaj je bil v delu Štajerske in Koroške, kjer je padlo do 60 % dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem povsod primanjkovalo. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Biljah in Murski Soboti, kjer je bil primanjkljaj le okoli 5 %. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Vedrijanu, Postojni, Sromljah, Svetem Florjanu, Mariboru in Obali. Na Kredarici je bilo sončnega vremena le 68 % toliko kot običajno. Najbolj so za običajno osončenostjo zaostajali na merilnem mestu Na Stanu (50 %) in Lavrovcu (38 %). Novembra 2018 je sneg na Kredarici prekrival tla 19 dni, debelina pa je dosegla le 42 cm. 20. novembra so tudi ponekod po nižinah poročali o tanki snežni odeji. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. V prvi polovici meseca so prevladovali dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja, sredi meseca nas je zajel prvi val hladnega zraka, drugič pa se je povprečna dneva temperatura spustila pod običajne vrednosti proti koncu meseca. Slika 2. Sončno in toplo vreme na Primorskem, Lijaško polje, 14. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. Sunny and warm wether in the Primorska region, Lijaško polje, 14 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna novembrska temperatura 8,2 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem, ki znaša 5,6 °C. K nadpovprečni mesečni temperaturi so bolj prispevala nadpovprečno topla jutra, nekoliko manjši pa je bil prispevek nadpovprečno toplih popoldnevov. V prestolnici je bil najtoplejši november 1963, ko je bilo mesečno povprečje 10,0 °C, sledijo novembri 2002 z 9,3 °C in 2006, 2012 in 2014 (vsi 8,8 °C). Najhladnejši je bil november 1988 z 0,9 °C, z 1 °C mu sledi november 1978, 1,7 °C je bila povprečna novembrska temperatura leta 1983, v novembru 1956 pa je temperaturno povprečje znašalo 2,3 °C. 4 Agencija Republike Slovenije za okolje 16 14 Ljubljana Temperatura (°C) 12 10 8 6 4 2 0 -2 -4 1951 1955 1959 1963 4 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Kredarica 2 Temperatura (°C) 0 -2 -4 -6 -8 -10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu novembru Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in November Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 6,6 °C, kar je 3,8 °C nad dolgoletnim povprečjem, najtoplejša so bila novembrska jutra leta 2014 s 7,0 °C, najhladnejša pa v novembru 1988 z −2,9 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 10,3 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Novembrski popoldnevi so bili s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 14,0 °C najtoplejši leta 1963, najhladnejši pa leta 1978 s 4,1 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −1,9 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejša sta bila novembra 2011 in 2015 s povprečno temperaturo 0,3 °C, novembra 2014 je bilo povprečje −0,1 °C. Od začetka rednega spremljanja vremena na Kredarici je bil najhladnejši november 1998 (−7,7 °C), sledil mu je november 1966 (−7,0 °C), za štiri desetinke °C toplejši je bil zadnji jesenski mesec leta 1956, leta 1985 pa je bila povprečna temperatura −6,5 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna novembrska temperatura zraka na Kredarici. Absolutna najvišja temperatura je bila na Primorskem in Postojni izmerjena med 3. in 6. novembrom. Na Letališču Portorož se je ogrelo na 22,7 °C, v Biljah na 22,2 °C, v Godnjah so izmerili 21,5 °C, v Postojni pa 16,2 °C. Drugod po nižinah je bilo najtopleje 11. ali 12. novembra. V Ratečah je bila najvišja temperatura 16,6 °C, na Bizeljskem pa je dosegla 21,3 °C. V Ljubljani so izmerili 18,0 °C, kar je občutno manj od najvišje izmerjene novembra 1963, ki je 21,9 °C. Na Kredarici je bila najvišja temperatura dosežena 13. novembra, namerili so 10,9 °C, v preteklosti se je temperatura najvišje povzpela v novembrih 2015 (13,0 °C) in 1977 (11,8 °C). 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 Temperatura (°C) 22 Ljubljana 20 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 26 24 Murska Sobota Temperatura (°C) 22 20 18 16 14 12 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 14 Temperatura (°C) 12 Kredarica 10 8 6 4 2 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 4. Najvišja izmerjena temperatura v novembru Figure 4. Absolute maximum air temperature in November Najnižjo temperaturo so v Lescah (−3,9 °C) in Biljah (−0,3 °C) izmerili 18. novembra. Na Kredarici je bilo najhladneje dan kasneje, bilo je −13,0 °C. V preteklosti so novembra na tem visokogorskem observatoriju izmerili že precej nižjo temperaturo, v letu 1973 je termometer pokazal −21,2 °C, sledila sta mu novembra 1988 in 1956 z −21,0 °C, temperaturni minimum novembra 1975 je bil −20,6 °C, leta 1971 pa −20,2 °C. Drugod so najnižjo temperaturo izmerili zadnja dva dneva novembra. Slika 5. Zoreči kaki na Goriškem, 19. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 5. Diospyros kaki, 19 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) V Portorožu se je temperatura spustila na −2,8 °C, v Godnjah na −2,3 °C. V Ratečah se je ohladilo na −7,4 °C, −7,1 °C so namerili v Celju, še bolj mraz je bilo na Bizeljskem (−7,3 °C) in Kočevju (−7,5 °C). V Ljubljani se je ohladilo na −4,0 °C, v prestolnici je bilo novembra najbolj mraz v letih 1988 (−14,5 °C), 1953 (−10,5 °C), 1973 (−10,4 °C) ter 1971 (−10,1 °C). 6 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 4 2 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 Ljubljana 1951 1955 1959 1963 1967 1971 0 -2 -4 -6 -8 -10 -12 -14 -16 -18 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Murska Sobota 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 -6 -8 Kredarica Temperatura (°C) -10 -12 -14 -16 -18 -20 -22 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 6. Najnižja izmerjena temperatura v novembru Figure 6. Absolute minimum air temperature in November 25 Ljubljana Št. hladnih dni 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 2007 2011 2015 Slika 7. Število hladnih dni v novembru Figure 7. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in November Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 24 hladnih dni, v Ratečah so jih zabeležili 8, v Lescah in Kočevju 7. Na letališču v Portorožu sta bila 2 taka dneva, enako tudi v Godnjah in Ljubljani. Toplih dni novembra 2018 ni bilo. Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem. V Ljubljani novembra 2018 ledenih dni ni bilo; je pa bilo v prestolnici kar 8 takih dni leta 1993. Na nekaterih merilnih mestih je bil novembra 2018 leden zadnji dan meseca. 7 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 15 Bilje 15 10 5 1 3 5 7 9 -5 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 Ljubljana Let. Maribor 15 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) 0 -15 -5 10 10 5 0 -5 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 -10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 25 Celje 20 Novo mesto 20 15 15 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 5 -10 0 10 10 5 0 -5 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 -10 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 25 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 25 Murska Sobota 20 Portorož 20 Temperatura (°C) 15 Temperatura (°C) Kredarica 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 20 15 10 10 5 0 5 0 -5 -10 1 3 5 7 9 -5 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, november 2018 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), and minimum (blue), November 2018 8 Agencija Republike Slovenije za okolje 2 Kredarica Temperatura (°C) 0 -2 -4 -6 -8 14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Temperatura (°C) 12 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 8 6 4 1951 1955 1959 1963 1967 1971 10 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Murska Sobota 8 6 4 2 0 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 10 Temperatura (°C) 1983 Portorož 10 12 Temperatura (°C) 1979 1979 1983 1987 Novo mesto 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 12 Temperatura (°C) 10 Celje 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 12 Temperatura (°C) 10 Ljubljana 8 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v novembru Figure 9. Mean air temperature in November 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka novembra 2018 od povprečja 1981–2010 Figure 10. Mean air temperature anomaly, November 2018 Povprečna mesečna temperatura je bila novembra povsod višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil v visokogorju in ponekod na Dolenjskem ter Ilirski Bistrici, v teh krajih je bil presežek nad dolgoletnim povprečjem med 1 in 2 °C. Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot običajno, nekaj merilnih mest po nižinah na severu države pa je poročalo o odklonu 3,1 °C. Z izjemo Kredarice in Primorske je bil doslej najtoplejši november 1963, na Kredarici sta bila najtoplejša novembra 2011 in 2015, na Obali pa november 2014. Najhladnejši november je bil na Kredarici leta 1998, v Ljubljani in Murski Soboti 1988, v Portorožu 1953 ter v Novem mestu in Celju leta 1978. Višina novembrskih padavin je prikazana na spodnji sliki. Največ padavin je bilo v Julijskih Alpah, kjer so ponekod presegle 250 mm, na manjšem območju tudi 300 mm. V Kobaridu so namerili 320 mm, med 290 in 300 mm pa v Bovcu in Breginju. Nad 200 mm je padlo tudi ponekod na Trnovski planoti, manjšem delu Krasa in ponekod na jugu Notranjske. V veliki večini ozemlja je padlo do 150 mm. Najbolj skromne so bile padavine na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer večinoma niso presegli 80 mm, kar nekaj pa je bilo krajev, kjer ni padlo niti 50 mm padavin. Slika 11. Porazdelitev padavin novembra 2018 Figure 11. Precipitation, November 2018 Ponekod v Posočju, Goriških Brdih, Krasu in delu Notranjske so padavine nekoliko presegle dolgoletno povprečje, a presežek je bil majhen in nikjer ni presegel petine povprečja obdobja 1981–2010. V pretežnem delu Slovenije so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem. Največji primanjkljaj je bil v delu Štajerske in Koroške, kjer je padlo do 60 % dolgoletnega povprečja. V Slovenj Gradcu in 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Mislinji sta padli le dve petini dolgoletnega povprečja novembrskih padavin. V približno polovici države so padle vsaj štiri petine dolgoletnega povprečja padavin. Število dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na večini meteoroloških postaj med 7 in 11. Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo v preglednici 1 vključili podatke nekaterih merilnih postaj, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a niso podane v preglednici 2. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – november 2018 Table 1. Monthly meteorological data – November 2018 Postaja Črnivec Brnik Zg. Jezersko Trenta Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Ptuj Lendava Veliki Dolenci NV 887 362 876 622 487 240 737 720 235 190 308 RR 131 109 125 193 283 320 258 135 55 48 48 Padavine in pojavi RP SD 80 12 75 10 61 10 81 9 87 13 103 11 82 13 92 11 71 9 77 6 87 8 LEGENDA NV RR RP SS SSX SD SSX 13 3 11 8 1 0 5 15 2 0 9 SS 4 2 3 2 2 0 2 5 1 0 2 LEGEND: − nadmorska višina (m) − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − število dni s padavinami ≥ 1 mm − altitude − precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with snow cover − maximum snow depth (cm) − number of days with precipitation ≥ 1mm Slika 12. Višina padavin novembra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 12. Precipitation amount in November 2018 compared with 1981–2010 normals 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Vedrijan Plave Bilje Kobarid Breginj Kredarica Rateče Nova vas na Bl. Krn Nova Gorica Kočevje Bovec Soča Murska Sobota Veliki Dolenci Lesce Ljubljana Portorož Kneške Ravne Trenta Črnivec Postojna Črnomelj Lokve Babno Polje Lendava Vojsko Luče Podčetrtek Ptuj Novo mesto Velenje Maribor Solčava Bizeljsko Zg. Jezersko Godnje Celje Otlica Slovenj Gradec povprečje obdobja 1981–2010 novembra 2018 0 50 100 150 200 250 300 350 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm novembra 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in November 2018 and the 1981–2010 normals Novembra 2018 je v Ljubljani padlo 109 mm padavin, kar je 84 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v novembrih 2011 (3 mm), 1988 (19 mm), 1981 (30 mm) in 1983 (31 mm). Najobilnejše so bile padavine novembra 2000 (312 mm), 1962 (266 mm), 2014 (249 mm), 1991 (248 mm) in 1960 (230 mm). Na Kredarici, v Portorožu in Ljubljani je bil najbolj namočen november leta 2000, v Celju 1991, v Novem mestu 2013 in v Murski Soboti leta 1962. Najskromnejši s padavinami je bil na Kredarici november 1981, v Celju, Novem mestu in Murski Soboti pa leta 2011. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 700 600 Kredarica Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 300 Padavine (mm) 250 Celje 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 350 300 Portorož Padavine (mm) 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 250 Novo mesto Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 250 Murska Sobota Padavine (mm) 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 14. Padavine v novembru Figure 14. Precipitation in November 13 Agencija Republike Slovenije za okolje 350 Padavine (mm) 300 Ljubljana 250 200 150 100 50 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 15. Padavine v novembru Figure 15. Precipitation in November Na sliki 17 je shematsko prikazano novembrsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Novembra je sončnega vremena v primerjavi z dolgoletnim povprečjem povsod primanjkovalo. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Biljah in Murski Soboti, kjer je bil primanjkljaj le okoli 5 %. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Vedrijanu, Postojni, Sromljah, Svetem Florjanu, Mariboru in Obali. Na Kredarici je bilo sončnega vremena le 68 % toliko kot običajno. Najbolj so za običajno osončenostjo zaostajali na merilnem mestu Na Stanu (50 %) in Lavrovcu (38 %). Slika 16. Selška dolina, 29. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Selška dolina, 29 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Največ sončnega vremena je bilo v Biljah, in sicer 99 ur, v Vedrijanu je sonce sijalo 93 ur, na Obali je bilo 85 ur sončnega vremena. Od 40 do 50 ur je sonce sijalo Na Stanu, Šmarati, Ljubljani, Novem mestu in Bohinjski Češnjici, še slabša pa je bila osončenost v Lavrovcu. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja novembra 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 17. Bright sunshine duration in November 2018 compared with 1981–2010 normals 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Sončno obsevanje (ura) 140 120 Murska Sobota 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2005 2009 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) 160 140 Novo mesto 120 100 80 60 40 20 0 1961 Sončno obsevanje (ura) 200 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 1995 1999 2013 2017 Portorož 160 120 80 40 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1972 1976 1979 1983 1987 1991 2003 2007 2011 2015 Sončno obsevanje (ura) 200 Kredarica 160 120 80 40 0 1956 1960 1964 1968 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2003 2007 2012 2016 Sončno obsevanje (ura) 140 120 Ljubljana 100 80 60 40 20 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2011 2015 Slika 18. Novembrsko trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration in November Sonce je v Ljubljani sijalo 41 ur, kar je 66 % dolgoletnega povprečja. Najbolj sončen je bil zadnji jesenski mesec v letih 2015 (128 ur), 1981 (123 ur), 2007 (97 ur) ter 1988 in 1969 (po 88 ur). Najmanj sončnega vremena je bilo v novembrih 1958 in 1962 (po 9 ur), med bolj sive spadata še novembra 1985 (19 ur) in 1968 (28 ur) ter 2014 (29 ur). 15 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 6 4 2 0 3 5 7 0 1 3 5 Novo mesto 6 9 6 3 3 0 0 1 3 5 7 6 8 4 4 Padavine (mm) 12 2 0 4 4 2 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 9 Portorož 20 6 15 10 3 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 18 0 3 5 0 0 1 9 3 5 45 Let. Maribor 15 8 25 Osončenost (ura) 8 7 6 30 Murska Sobota 5 12 1 16 3 8 0 10 1 16 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 20 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 10 Celje 12 7 20 Padavine (mm) 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Bilje 40 9 6 9 6 3 Padavine (mm) 12 Osončenost (ura) 35 30 6 25 20 15 3 Osončenost (ura) Padavine (mm) 3 0 9 15 Padavine (mm) 10 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 18 Padavine (mm) 15 5 0 1 6 20 Osončenost (ura) 10 Ljubljana Osončenost (ura) 20 9 25 Padavine (mm) 8 Osončenost (ura) 40 30 Osončenost (ura) 10 Kredarica Osončenost (ura) Padavine (mm) 50 10 3 5 0 0 1 3 5 7 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) novembra 2018 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, November 2018 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo malo. Novembra 2018 so bili v Sloveniji do največ 5 jasnih dni. V Ljubljani strogega kriterija ni izpolnil niti en dan. Od sredine minulega stoletja je bilo brez jasnih dni 33 novembrov, največ jasnih dni pa je bilo leta 1981, ko so jih zabeležili 6. K razmeroma skromnemu številu jasnih dni po nižinah in kotlinah novembra običajno prispeva tudi jutranja in dopoldanska megla ali nizka oblačnost, ki ob stabilnih vremenskih razmerah lahko vztraja tudi ves dan ali celo več dni zapored. 8 Ljubljana Št. jasnih dni 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 20. Število jasnih dni v novembru Figure 20. Number of clear days in November 30 Ljubljana Št. oblačnih dni 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 Slika 21. Število oblačnih dni v novembru Figure 21. Number of cloudy days in November Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Tokrat je bilo najmanj takih dni na Kredarici, in sicer le 10, na Obali so našteli 11 oblačnih dni. Drugod po državi je bilo od 19 do 13 takih dni. V Ljubljani so z 21 oblačnimi dnevi za štiri dni presegli dolgoletno povprečje. Največ oblačnih dni je bilo v prestolnici v novembru 1958, in sicer 28, le po 7 takih dni pa so zabeležili v novembrih 1981 in 2015. Povprečna oblačnost je bila na zahodu države večinoma med 6 in 7 desetin, drugod po državi pa med 7 in 9 desetin. Slika 22. Blejsko jezero, 4. november 2018 (foto: Lana Marinšek) Figure 22. Lake Bled, 4 November 2018 (Photo: Lana Marinšek) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – november 2018 Table 2. Monthly meteorological data – November 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS 503 6,7 2513 −1,9 864 4,0 55 10,9 2 11,4 320 9,4 533 7,1 467 6,2 299 8,2 175 7,6 220 7,5 157 7,1 242 7,3 275 7,1 444 6,6 187 7,0 TOD 3,1 1,9 2,5 3,0 2,2 2,6 2,1 2,0 2,6 2,5 2,3 2,0 2,7 2,0 3,1 2,4 TX 9,6 0,7 7,2 14,6 15,4 13,1 9,7 9,4 10,3 11,0 10,2 10,6 10,5 10,2 9,8 10,4 TM 4,5 −4,5 1,9 8,1 8,7 7,0 4,9 3,6 6,6 4,5 5,2 4,8 4,5 4,9 4,2 4,2 Temperatura TAX DT TAM 18,1 12 −3,9 10,9 13 −13,0 16,6 12 −7,4 22,2 4 −0,3 22,7 4 −2,8 21,5 3 −2,3 16,2 6 −3,6 17,7 12 −7,5 18,0 12 −4,0 21,3 12 −7,3 19,9 11 −6,0 19,3 12 −5,5 19,0 12 −7,1 20,9 11 −6,2 19,4 12 −4,2 20,3 12 −6,9 DT 18 19 29 18 29 29 29 29 29 29 29 29 29 30 30 29 SM 7 24 8 1 2 2 5 7 2 3 3 3 6 3 6 3 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 657 186 350 377 283 341 Sonce OBS RO 73 54 99 85 68 61 94 84 6,5 10 3 6,5 19 11 4 5 71 83 41 66 8,1 8,9 8,5 7,6 49 74 19 23 21 19 19 20 0 0 0 2 2 0 65 69 62 70 82 83 78 95 22 21 18 0 1 3 347 351 Oblačnost PO SO SJ 8,5 8,5 7,6 RR 133 178 148 162 88 96 128 129 109 54 72 96 54 54 39 54 RP 85 97 93 107 83 61 79 90 84 62 68 78 58 67 40 87 Padavine in pojavi SD SN SG SS 10 8 0 20 19 10 9 9 1 0 0 10 10 0 2 2 7 0 8 2 11 0 6 1 8 0 11 0 8 9 0 7 2 8 8 0 4 1 9 7 Tlak SSX DT P PP 42 26 748,7 4,0 0 0 1017,8 11,3 12 11 2 0 20 20 20 0 984,9 9,8 6 20 1 20 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje Hitrost vetra v m/s Slika 23. Vetrne rože, november 2018 19 Figure 23. Wind roses, November 2018 Agencija Republike Slovenije za okolje Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih spremenljivk od povprečja 1981–2010, november 2018 Table 3. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1981–2010, November 2018 Postaja Letališče Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Murska Sobota Letališče Maribor I. 3,7 4,8 5,1 5,2 5,3 6,3 6,2 6,1 5,6 5,3 4,7 5,2 5,6 5,3 5,7 Temperatura zraka II. III. 0,5 1,1 1,9 1,7 0,1 1,4 −0,8 1,8 0,8 2,0 1,1 1,9 1,6 1,7 1,1 2,7 0,3 1,7 0,9 −0,7 2,3 0,1 1,8 0,0 1,9 0,0 2,4 −0,1 M 2,2 I. 2,1 2,0 2,5 3,1 3,1 3,0 2,6 114 110 144 77 44 93 91 82 101 64 57 31 36 2,0 2,5 2,7 2,4 2,6 Padavine II. III. 10 22 26 23 26 17 19 19 33 45 18 27 18 16 126 88 141 114 154 65 114 135 88 94 109 87 216 141 M 83 107 79 90 93 85 40 75 84 68 78 62 58 87 61 Sončno obsevanje I. II. III. 44 150 62 69 144 78 47 127 86 M 84 94 83 47 127 86 61 54 119 60 78 30 39 113 145 70 25 66 74 57 63 165 138 63 45 95 83 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1981–2010 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) − thirds and month Prva tretjina novembra je bila opazno toplejša kot v dolgoletnem povprečju, odkloni so bili od 3,5 do 6,5 °C. Padavine so bile večinoma dokaj blizu dolgoletnega povprečja, le na Koroškem, Štajerskem in v Prekmurju je bil primanjkljaj velik, večinoma ni padla niti polovica toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Osončenost je bila zelo skromna, V Biljah in Mariboru je sonce sijalo od 60 do 70 % toliko časa kot običajno, v Prekmurju in na Koroškem je bilo od 50 do 60 % toliko sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju, drugod je bil primanjkljaj večji, v Ljubljani je sonce sijalo le 30 % toliko časa kot običajno. Slika 24. Poplava pri Velikih Blokah, 3. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Flood near Velike Bloke, 3 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Osrednja tretjina novembra je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, vendar presežki niso bili veliki. Odklon je ponekod na Štajerskem presegel 2 °C, drugod po državi pa je bil manjši. Padavine so bile v drugi tretjini meseca skromne, nikjer niso presegle polovice dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo precej več kot običajno, dolgoletno povprečje je bilo preseženo od 10 do 65 %. Zadnja tretjina novembra je bila temperaturno blizu dolgoletnemu povprečju, odkloni so bili od −1 do 2 °C. V Murski Soboti je padla dvakratna količina dolgoletnega povprečja padavin, drugod so bili večinoma v mejah običajne spremenljivosti količine padavin v zadnji tretjini novembra. Sončnega vremena je primanjkovalo, najbolj v Novem mestu, kjer je bilo le četrtino toliko sončnega vremena kot običajno, tudi na letališču v Mariboru niso dosegli polovice običajne osončenosti. Najbolj so se običajni osončenosti približali v Postojni in Ratečah. Največja višina snega (cm) 300 Kredarica 250 200 150 100 50 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 Največja višina snega (cm) 50 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Ljubljana 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 25. Največja debelina snega v novembru Figure 25. Maximum snow cover depth in November Na Kredarici so 26. novembra 2018 zabeležili 42 cm debelo snežno odejo, kar je precej pod dolgoletnim povprečjem. Najdebelejša je bila snežna odeja novembra 2010 s 275 cm. Veliko snega je bilo tudi v novembrih 1979 (254 cm), 1974 (250 cm), 2000 (245 cm) in 1964 (241 cm). Najmanj snega je zapadlo novembra 1983 (17 cm), sledijo novembri 1988 (20 cm), 2006 (33 cm) in 2004 (35 cm). Slika 26. Prvi sneg v Ljubljani, 20. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 26. First snow in Ljubljana, 20 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Novembra 2018 je sneg na Kredarici prekrival tla 19 dni. Odkar neprekinjeno potekajo redne meritve in opazovanja na Kredarici še ni bilo novembra povsem brez snežne odeje. Ves mesec je bila snežna odeja od leta 1956 prisotna v 39 novembrih, najmanj dni je bila snežna odeja prisotna novembra 1978 (5 dni), 7 dni je obležala novembra 1988 in 8 dni novembra 1983. 45 Višina snežne odeje (cm) 40 Kredarica 35 30 Slika 27. Dnevna višina snežne odeje novembra 2018 na Kredarici Figure 27. Daily snow cover depth in November 2018 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 V Ljubljani je debelina snežne odeje dosegla 2 cm, sneg se je obdržal le en dan, in sicer 20. novembra, do 21. novembra zjutraj je skopnel. Novembra 1980 je sneg v prestolnici prekrival tla 19 dni, 37 cm debeline pa je dosegla snežna odeja v prestolnici v novembrih 2005 in 1966. 20. novembra so o snežni odeji poročali tudi ponekod drugod po nižinah. Slika 28. Pred novo smučarsko sezono na Krvavcu, 23. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 28. Preparing for the skiing season on Krvavec, 23 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) Novembra so nevihte že prava redkost. Le na Obali so poročali o enem dnevu z nevihto ali grmenjem. Na Kredarici so zabeležili 20 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Na Bizeljskem so meglo opazili 11 dni, v Kočevju 8, v Črnomlju 7. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so tokrat zabeležili 6 dni z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja ni bilo novembra brez megle, po trije dnevi z meglo so bili zabeleženi v novembrih 1993, 1996 in 2004, največ, kar po 20 takih dni, pa so našteli v novembrih 1960 in 1967. 22 Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Ljubljana Št. nevihtnih dni 6 4 2 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 29. Število dni z zabeleženim grmenjem in nevihto v novembru Figure 29. Number of days with thunder and thunderstorm in November 35 Kredarica Št. dni s snežno odejo 30 25 20 15 10 5 0 1956 20 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Ljubljana Št. dni s snežno odejo 16 12 8 4 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 30. Število dni s snežno odejo v novembru Figure 30. Number of days with snow cover in November 25 Ljubljana Št. dni z meglo 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 31. Število dni z meglo v novembru Figure 31. Number of days with observed fog in November Na sliki 32 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih dvanajst dni je bil zračni tlak med 980 in 23 Agencija Republike Slovenije za okolje 990 mb, od 13. do 17. dne je presegla 990 mb in 14. novembra dosegel z 994,4 mb najvišjo mesečno vrednost. 20. dne se je dnevno povprečje spustilo na 976,3 mb, in se nato hitro dvignilo na 988,0 mb. Najnižja vrednost mesca je bila 26. novembra z 966,8 mm. Predzadnji dan meseca se je zračni tlak ponovno dvignil in dosegel 994,0 mb. 1000 16 Ljubljana Zračni tlak (mb) 990 985 980 975 12 10 8 6 970 965 Ljubljana 14 Delni tlak vodne pare (mb) 995 1 3 5 7 4 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare novembra 2018 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in November 2018 Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. 3. novembra je bila s 15,2 mb dosežena najvišja vrednost v novembru 2018. Vse do 13. novembra je bilo v zraku še precej vlage, nato pa je ob ohladitvi sledil občuten padec, 17. novembra je bilo dnevno povprečje 5,0 mb, naslednji dan je bilo v zraku le neznatno več vodne pare. Nato je vsebnost vodne pare počasi naraščala vse do 25. novembra, ko je dosegla 9,7 mb. Ob ponovnem prodoru hladnega zraka je sledilo upadanje, predzadnji dan meseca je bila dosežena najnižja vrednost meseca, in sicer 4,2 mb, zadnji dan novembra je bil delni tlak vodne pare 4,3 mb. Slika 33. Konec meseca je bilo v gorah mrzlo, snega pa je bilo le za vzorec, 30. november 2018 (foto: Iztok Sinjur) Figure 33. In the mountains was the last day of November cold, but there was very little snow, 30 November 2018 (Photo: Iztok Sinjur) 24 Agencija Republike Slovenije za okolje SUMMARY November was at the national average 2.2 °C warmer than normal, rainfall was 78 % of the long-term average, and also sunshine was only 71 % of the normal. The average monthly temperature was higher than the long-term average. Anomaly between 1 to 2 °C was in high mountains and in some places in Dolenjska and Ilirska Bistrica. The vast majority of the territory was 2 to 3 °C warmer than in the long-term average. Precipitation in the Julian Alps mostly exceeded 250 mm, and 300 mm in a smaller area. More than 200 mm fell on the Trnovska planota, the smaller part of the Karst and in some places in the south of Notranjska. In the vast majority of the territory it fell up to 150 mm. In Štajerska, Koroška and Prekmurje precipitation was less than 80 mm. In some places in the Posočje region, the Goriška Brda, Kras and the Notranjska region, precipitation slightly exceeded the long-term average. In most parts of Slovenia, precipitation was below normal. In a half of the country, at least four-fifths of the long-term average of precipitation fell. The largest deficit was in the regions of Štajerska and Koroška, where up to 60 % of the normals fell. Sunshine was below the normals. In Bilje and Murska Sobota was the negative anomaly around 5 %. Most of the measuring sites reported sunshine between 80 and 90 % of the normal. At Kredarica, the sunny weather was only 68 % as much as usual. In November 2018, snow on Kredarica covered the soil for 19 days, while the thickness reached only 42 cm. On 20 November, some thin snow cover was reported in some lowlands as well. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 25 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≥ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V NOVEMBRU 2018 Weather development in November 2018 Janez Markošek 1.–2. november Oblačno s pogostimi padavinami, jugo Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad severnim Sredozemljem. Hladna fronta se je počasi pomikala prek Slovenije. V višinah je dolina s hladnim zrakom segala v zahodno Sredozemlje, nad nami je pihal okrepljen južni do jugozahodni veter (slike 1–3). Prvi dan je bilo na vzhodu sprva še delno jasno, sicer pa oblačno. Zjutraj je začelo deževati v zahodni Sloveniji, čez dan so se padavine krepile in širile proti vzhodu. Zvečer in ponoči so padavine marsikje prehodno ponehale, drugi dan pa je bilo znova oblačno in deževno. Padavine so se nadaljevale tudi v noč na 3. november. Ob morju je predvsem prvi dan pihal jugo. Najmanj padavin, okoli 5 mm, je padlo v severovzhodni Sloveniji, največ, od 70 do 130 mm pa na območju Julijskih Alp in Snežnika. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 15, na Primorskem do 19 °C. 3. november Zmerno do pretežno oblačno in povečini suho, šibka burja Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad osrednjim Sredozemljem pa ciklonsko območje. V višinah je z jugovzhodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo in povečini brez padavin. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18, na Primorskem do 22 °C. 4. november Ponoči ponekod prehodno rahel dež, čez dan na zahodu delno jasno, v notranjosti nizka oblačnost Nad vzhodno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka, v spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Ponoči se je pas rahlih padavin pomikal od jugozahodne proti severni Sloveniji. Čez dan je bilo na zahodu delno jasno, drugod je bila nizka oblačnost, ki je segala do okoli 1500 m nadmorske višine. Na Primorskem je pihala šibka burja. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 17, na Primorskem do 23 °C. 5.–7. november Pretežno oblačno, predvsem v zahodni polovici Slovenije občasno padavine, jugo Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, v višinah je z južnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen in razmeroma topel zrak (slike 4–6). Prevladovalo je pretežno oblačno vreme, le občasno je bilo v vzhodni Sloveniji delno jasno. V zahodni polovici Slovenije je občasno rahlo deževalo. Ob morju je pihal jugo. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 17, na Primorskem do okoli 20 °C. 8.–9. november Nizka oblačnost, predvsem v višjih legah delno jasno Nad zahodno Evropo in bližnjim Atlantikom je bilo obsežno ciklonsko območje, nad vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh je pihal šibak jugovzhodni veter, višje pa povečini šibak jugozahodnik. Prvi dan je bilo delno jasno, po nižinah v notranjosti se je predvsem zjutraj in dopoldne zadrževala nizka oblačnost. Drugi dan je nizka oblačnost nastala tudi na Obali, v notranjosti Slovenije pa je segala do nadmorske višine okoli 900 m. V Posočju in v višjih legah je bilo delno jasno. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 14 do 19 °C, drugi dan pa je bilo v krajih z oblačnim vremenom za nekaj stopinj hladneje. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 10. november Na zahodu pretežno oblačno, drugod sprva nizka oblačnost, nato delno jasno, jugozahodnik Ciklonsko območje se je iznad zahodne Evrope širilo proti srednji Evropi. Nad nami se je krepil jugozahodni veter. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno. Drugod se je sprva zadrževala nizka oblačnost, ki se je čez dan razkrojila. Zapihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 18 °C. 11.–13. november Na vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, jugozahodnik Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega tlaka, vremenska fronta se je zadrževala na zahodnih Alpah in je zadnji dan oplazila Slovenijo. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 7–9). V vzhodni Sloveniji je bilo delno jasno, občasno tudi pretežno jasno. Drugod je prevladovalo pretežno oblačno vreme, občasno je ponekod rosilo ali rahlo deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ki je zadnji dan zvečer ponehal. Prva dva dneva je bilo razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 21 °C, zadnji dan pa se je za nekaj stopinj ohladilo. 14. november Na Primorskem pretežno jasno, šibka burja, drugod povečini oblačno Nad srednjo Evropo, zahodnim Balkanom in severnim Sredozemljem se je zgradilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in suh zrak, v spodnjih plasteh pa od jugovzhoda vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka burja. Drugod je prevladovalo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 11 do 15, na Primorskem do 19 °C. 15. november Na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, šibka burja Nad srednjo in severovzhodno Evropo ter zahodnim Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah nad okoli 1700 m je bilo delno jasno, na Primorskem je pihala šibka burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 13, na Primorskem do 17 °C. 16.–17. november Na Primorskem pretežno jasno, zmerna do močna burja, drugod zmerno oblačno, vzhodni veter Nad Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, nad Sredozemljem pa plitvo ciklonsko območje. Od vzhoda je pritekal hladen in razmeroma suh zrak (slike 10–12). Na Primorskem je bilo pretežno jasno, pihala je šibka do zmerna, drugi dan pa zmerna do močna burja. Drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, pihal je vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 11, na Primorskem do okoli 13 °C. 18. november Na zahodu delno jasno, drugod pretežno oblačno, šibka burja, vzhodnik Nad Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka, s središčem nad Skandinavijo. Nad Sredozemljem pa je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je bilo nad jugovzhodnimi Alpami manjše jedro hladnega zraka. Od vzhoda je pritekal vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo delno jasno, burja je prehodno nekoliko oslabela. Drugod je bilo pretežno oblačno, pihal je vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Goriškem in ob morju okoli 10 °C. 19.–20. november Oblačno z občasnimi padavinami, v notranjosti povečini kot sneg, burja Nad jugozahodno Evropo in severnim Sredozemljem se je poglobilo ciklonsko območje. Višinsko jedro hladnega zraka se je pomaknilo nad zahodno Evropo, nad nami je v višjih plasteh ozračja zapihal vlažen jugozahodni veter, v spodnjih plasteh pa se je ob jugovzhodnem vetru zadrževal hladen zrak. Prvi dan 27 Agencija Republike Slovenije za okolje je bilo na Primorskem sprva še delno jasno, pihala je šibka burja. Popoldne se je pooblačilo. Drugod je bilo oblačno, občasno je rahlo snežilo. Ponoči je po nižinah Primorske pričelo deževati, drugod se je sneženje okrepilo. Padavine so ponehale drugi dan sredi dneva. Na Primorskem je pihala zmerna do močna burja, ki je čez dan slabela. Najvišje dnevne temperature so bile od −1 do 3, na Primorskem od 6 do 10 °C. 21.–26. november Oblačno s pogostimi padavinami, po nižinah dež Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo večino obdobja ciklonsko območje, nad severno in vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega tlaka. Naši kraji so bili med obema sistemoma v območju jugozahodnih višinskih vetrov (slike 13–15). Oblačno je bilo. Rahle padavine so se začele pojavljati prvi dan zvečer in se nadaljevale v noč. Do vključno 23. novembra je bila količina padavin majhna, v vzhodni Sloveniji je bilo povečini suho. Od 24. do 26. novembra so bile padavine pogostejše in so zajele tudi vzhodne kraje. Vetra ni bilo, le 24. novembra je ponekod pihal južni do jugozahodni veter, ob morju jugo. V celotnem obdobju je največ padavin padlo v hribovitem svetu zahodne Slovenije in sicer od 80 do 160 mm. Najvišje dnevne temperature so bile večinoma od 4 do 8, na Primorskem od 12 do 17 °C. 27. november Na Primorskem delno jasno, šibka do zmerna burja, drugod oblačno in povečini brez padavin Nad južno Italijo in Balkanom je bilo ciklonsko območje, v višinah pa tam jedro hladnega zraka. Nad naše kraje je od severovzhoda pritekal hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je šibka, v Vipavski dolini zmerna burja. Drugod je bilo oblačno in povečini brez padavin. Pihal je veter vzhodnih smeri. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 7, na Primorskem do 12 °C. 28. november Delno jasno, sprva v osrednji in vzhodni Sloveniji pretežno oblačno, vzhodnik, burja Naši kraji so bili na obrobju območja visokega zračnega tlaka, ki je imelo središče nad Baltikom. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal postopno bolj suh zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, zjutraj in dopoldne v osrednji in vzhodni Sloveniji še pretežno oblačno. Pihal je veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 1 do 5, na Primorskem do 10 °C. 29. november Pretežno jasno, ponekod nizka oblačnost, močna dvignjena inverzija Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad severozahodno Evropo pa obsežno in globoko ciklonsko območje (slike 16–18). Nad nami je bila močna dvignjena inverzija, zjutraj je bilo na 1300 m −8 °C, 300 metrov višje pa okoli 0 °C. Pretežno jasno je bilo, ponekod v notranjosti se je večino dneva zadrževala nizka oblačnost, ki je segala do okoli 1400 m nadmorske višine. Burja na Primorskem je slabela. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 3, na Primorskem od 8 do 11 °C. 30. november Zmerno do pretežno oblačno, močna dvignjena inverzija Nad severno in severozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Oslabljena vremenska fronta se je ob šibkih jugozahodnih vetrovih prek Alp pomikala proti vzhodu. Nad nami je bila zjutraj močna temperaturna inverzija, zjutraj je bilo na 1400 m −10 °C, 300 metrov višje pa +2 °C. Zmerno do pretežno oblačno je bilo, burja na Primorskem je ponehala. Najvišje dnevne temperature so bile od −3 do 1, na Primorskem od 5 do 9 °C. 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 2. 11. 2018 Slika 2. Satelitska slika 2. 11. 2018 ob 13. uri ob 13. uri Figure 2. Satellite image on 2 November 2018 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 2 November 2018 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 2. 11. 2018 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 2 November 2018 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6. 11. 2018 Slika 5. Satelitska slika 6. 11. 2018 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 6 November 2018 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 6 November 2018 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 6. 11. 2018 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 7 November 2018 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 11. Slika 8. Satelitska slika 13. 11. 2018 ob 13. uri Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 11. 2018 ob 13. uri 2018 ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 13 November 2018 at 12 GMT Figure 9. 500 mb topography on 13 November 2018 at Figure 7. Mean sea level pressure on 13 November 2018 12 GMT at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 17. 11. Slika 11. Satelitska slika 17. 11. 2018 ob 13. uri Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 17. 11. 2018 ob 13. 2018 ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 17 November 2018 at uri Figure 10. Mean sea level pressure on 17 November 2018 12 GMT Figure 12. 500 mb topography on 17 November 2018 at at 12 GMT 12 GMT 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 11. Slika 14. Satelitska slika 25. 11. 2018 ob 13. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 11. 2018 ob 13. 2018 ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 25 November 2018 at uri Figure 13. Mean sea level pressure on 25 November 2018 12 GMT Figure 15. 500 mb topography on 25 November 2018 at at 12 GMT 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 11. Slika 17. Satelitska slika 29. 11. 2018 ob 13. uri Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 11. 2018 ob 13. 2018 ob 13. uri Figure 17. Satellite image on 29 November 2018 at uri Figure 16. Mean sea level pressure on 29 November 2018 12 GMT Figure 18. 500 mb topography on 29 November 2018 at at 12 GMT 12 GMT 31 JESEN 2018 Climate in autumn 2018 Tanja Cegnar V članku predstavljamo podnebne značilnosti jeseni 2018 in razmere primerjamo s povprečjem obdobja 1981–2010. V državnem povprečju je bila jesen 2018 za 2,0 °C toplejša od povprečja. V državnem povprečju je padlo le 79 % padavin, kot jih je v povprečni jeseni v obdobju 1981– 2010. Sončnega vremena je bilo več kot običajno, na državni ravni je bilo povprečje preseženo za 9 %. Uvodoma na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev jeseni 2018. September 2018 Septembra 2018 je bil povprečen temperaturni presežek za območje Slovenije 1,6 °C, v državnem povprečju je padlo le tri četrtine toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010, sončnega vremena pa je bilo za petino več kot običajno. September 2018 je bil pravo nasprotje hladnega, sivega in deževnega septembra 2017, saj je bilo občutno topleje od dolgoletnega povprečja. Najmanjši presežek je bil v Beli krajini in Kočevju, kjer je bil odklon med 0,5 in 1 °C, velika večina Slovenije pa je bila 1 do 2 °C toplejša kot običajno, največji presežek pa je bil na Goriškem, Trnovski planoti, Goriških Brdih in višjih legah Julijskih Alp, kjer so dolgoletno povprečje presegli za 2 do 2,5 °C. Temperatura se je nad 30 °C povzpela po nižinah Primorske, v Ljubljani in Beli krajini. Večinoma je bilo od 10 do 30 % več sončnega vremena kot običajno. Za tretjino so dolgoletno povprečje presegli v Goriških Brdih. Blizu dolgoletnemu povprečju je bila osončenost v sredogorju, v visokogorju pa je bilo sončnega vremena za desetino manj kot v povprečju obdobja 1981–2010, na Kredarici je sonce sijalo 11 % manj časa kot običajno. Najmanj sončnega vremena je bilo na Kredarici, in sicer le 132, največ pa na Goriškem (252 ur) in Obali (274 ur). Padavine so bile porazdeljene neenakomerno, najmanj jih je bilo na Obali, delih Štajerske in Prekmurja. Na kar nekaj merilnih postajah so namerili od 40 do 50 mm. Največ dežja je bilo v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije. Na Kredarici in v Rutu je padlo 200 mm dežja, v Podlipju pa 292 mm. Padavine so v veliki večini Slovenije zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V večjem delu zahodne Slovenije, delu Notranjske, v Zasavju in delu Štajerske ter Lendavi ni padlo niti 70 % dolgoletnega povprečja. V Opatjem selu je padla komaj tretjina običajnega dežja, le do 40 % je padlo tudi v Morskem, na Bizeljskem, v Ligu, na Zbelovski Gori, Vedrijanu, Mariboru in Portorožu. Na Koroškem in na nekaj manjših območjih so padavine presegle dolgoletno povprečje. V visokogorju so bila tla septembra kopna. Oktober 2018 Tokrat nas je oktober razvajal z obilico sončnega in toplega vremena, ob koncu mesca pa je topel in vlažen jugozahodni veter iznad Sredozemlja prinesel obilne padavine predvsem na severozahod države. V državnem povprečju je bil 2,1 °C toplejši kot v povprečju obdobja 1981–2010 in bolj sončen kot običajno, v državnem povprečju kar za 20 %. Padavin je primanjkovalo, v državnem povprečju je padlo le 82 % povprečnih padavin v obdobju 1981–2010. Izstopale so vremenske razmere v dneh od 27. do 30. novembra. Neurja v obliki močnih nalivov in močnega vetra so v številnih občinah povzročila težave ali gmotno škodo. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Oktober je bil nadpovprečno topel, z izjemo visokogorja (na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli le za 0,8 °C) je odklon presegel 1 °C. Velika večina ozemlja je bila 1,5 do 2,5 °C toplejša kot običajno. Največji presežek nad dolgoletnim povprečjem je bil na Krasu in na skrajnem severovzhodu Slovenije, kjer je bilo do 3 °C topleje kot v povprečju obdobja 1981–2010. Padavine so bile porazdeljene zelo neenakomerno. Največ jih je bilo na severozahodu Slovenije, kjer so mestoma presegle 500 mm. K tako obilnim padavinam v gorskem svetu na severozahodu Slovenije so največ prispevali nalivi ob padavinskem obdobju ob koncu meseca. V Soči so namerili 536 mm padavin. Med bolj namočena spadajo tudi območje okoli Snežnika, zahodne in osrednje Karavanke. Najbolj skromne so bile padavine na severovzhodu Slovenije, kjer večinoma ni padlo niti 30 mm. Padavine so opazno presegle dolgoletno povprečje na treh območjih. Največji so bili presežki na severozahodu države, v Ratečah je padlo 206 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju in v Kranjski Gori 187 %. Drugo območje s pomembnim presežkom padavin je bilo na jugozahodu Slovenije v Čičariji, Brkinih in povodju reke Reke, kjer so se padavine približale 180 % dolgoletnega povprečja. Tretje območje z opaznim presežkom je bilo na Jezerskem z okolico, kjer je padlo do 160 % toliko padavin kot v povprečju obdobja 1981–2010. Na večini ozemlja so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem, na severovzhodu Slovenije niso dosegle niti dveh petin dolgoletnega povprečja. V Velikih Dolencih in Martinju so padavine dosegle le četrtino dolgoletnega povprečja. Razen v visokogorju je bil oktober 2018 bolj sončen kot v dolgoletnem povprečju. Za 30 do 40 % so dolgoletno povprečje presegli v Sromljah, na Letališču ER Maribor, Murski Soboti in Lavrovcu. V pretežnem delu države je bil presežek od 10 do 30 %, najmanjši pa je bil na severozahodu države. V Ratečah je sonce sijalo toliko časa kot običajno, na Kredarici pa so za dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010 zaostali za 4 %. November 2018 V državnem povprečju je bil november 2,2 °C toplejši od povprečja obdobja 1981–2010, padavine so dosegle le 78 % dolgoletnega povprečja in tudi sončnega vremena je v primerjavi z običajno osončenostjo primanjkovalo, saj ga je bilo le 71 % toliko kot v povprečju obdobja 1981–2010. Povprečna mesečna temperatura je bila višja od dolgoletnega povprečja. Najmanjši odklon je bil v visokogorju in ponekod na Dolenjskem ter Ilirski Bistrici, kjer je bilo 1 do 2 °C topleje kot običajno. Velika večina ozemlja je bila 2 do 3 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju, nekaj merilnih mest po nižinah na severu države pa je poročalo o odklonu 3,1 °C. V Julijskih Alpah so padavine ponekod presegle 250 mm, na manjšem območju tudi 300 mm. V Kobaridu so namerili 320 mm, med 290 in 300 mm pa v Bovcu in Breginju. Nad 200 mm je padlo tudi ponekod na Trnovski planoti, manjšem delu Krasa in ponekod na jugu Notranjske. V veliki večini ozemlja je padlo do 150 mm. Najbolj skromne so bile padavine na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, kjer večinoma niso presegli 80 mm, ponekod pa ni padlo niti 50 mm padavin. Ponekod v Posočju, Goriških Brdih, Krasu in delu Notranjske so padavine nekoliko presegle dolgoletno povprečje, a presežek ni dosegel petine povprečja obdobja 1981–2010. V pretežnem delu Slovenije so padavine zaostajale za dolgoletnim povprečjem. V dobri polovici države so padle vsaj štiri petine dolgoletnega povprečja padavin. Največji primanjkljaj je bil v delu Štajerske in Koroške, kjer je padlo do 60 % dolgoletnega povprečja. V Slovenj Gradcu in Mislinji sta padli le dve petini dolgoletnega povprečja novembrskih padavin. Sončnega vremena je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem povsod primanjkovalo. Dolgoletnemu povprečju so se najbolj približali v Biljah in Murski Soboti, kjer je bil primanjkljaj le okoli 5 %. Med 80 in 90 % dolgoletnega povprečja je osončenost dosegla v Vedrijanu, Postojni, Sromljah, Svetem 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Florjanu, Mariboru in Obali. Na Kredarici je bilo sončnega vremena le 68 % toliko kot običajno. Najbolj so za običajno osončenostjo zaostajali na merilnem mestu Na Stanu (50 %) in Lavrovcu (38 %). Novembra 2018 je sneg na Kredarici prekrival tla 19 dni, debelina pa je dosegla le 42 cm. 20. novembra so tudi ponekod po nižinah poročali o tanki snežni odeji. Jesen 2018 Jeseni 2018 je bil temperaturni odklon v pretežnem delu države med 1,5 in 2,5 °C, najmanjši je bil v Beli krajini: v Črnomlju je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 1,5 °C. Na Goriškem in Krasu so dolgoletno povprečje presegli za 2,6 °C. Slika 1. Odklon povprečne temperature zraka jeseni 2018 od povprečja 1981– 2010 Figure 1. Mean air temperature anomaly, autumn 2018 Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila višja kot običajno, odkloni od dolgoletnega povprečja so bili med 1,5 in 2,5 °C. Tudi povprečna najvišja dnevna temperatura je presegla dolgoletno povprečje, odkloni so bili med 1,4 in 3,2 °C. Portorož Slika 2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C jeseni 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 2. Mean daily minimum air temperature anomaly in autumn 2018 Lisca Sl. Gradec Let. Maribor Črnomelj Sevno Vrhnika Ljubljana Babno Polje Postojna N. Gorica Vojsko Krn Kredarica Brnik 0 34 0,5 1 1,5 2 2,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Portorož Lisca Vel. Dolenci Sl. Gradec Let. Maribor Črnomelj Bizelsjko Sevno Vrhnika Ljubljana Topol Kočevje Babno Polje Postojna Godnje N. Gorica Vojsko Krn Kredarica Pl. p. Golico Brnik Slika 3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C jeseni 2018 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 3. Mean daily maximum air temperature anomaly in autumn 2018 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 Toplih dni je bilo to jesen precej več kot lansko, zaradi prevladujočih nadpovprečno toplih dni je bilo hladnih dni precej manj kot v dolgoletnem povprečju. Število toplih dni 25 Ljubljana 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 4. Število jesenskih toplih dni Figure 4. Number of warm autumn days Število hladnih dni 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 5. Število jesenskih hladnih dni Figure 5. Number of cold autumn days 35 Agencija Republike Slovenije za okolje 35 Temperatura (°C) 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 -5 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 15 19 23 27 31 4 8 12 16 20 24 28 12 16 20 24 28 Temperatura (°C) 20 Kredarica 15 10 5 0 -5 -10 -15 1 5 9 13 17 21 25 29 3 7 11 35 Temperatura (°C) 30 Portorož 25 20 15 10 5 0 -5 1 5 9 13 17 21 25 SEPTEMBER 29 3 7 11 15 19 23 OKTOBER 27 31 4 8 NOVEMBER Slika 6. Povprečna, najvišja in najnižja dnevna temperatura ter ustrezna povprečja obdobja 1981–2010 Figure 6. Average, minimum, maximum daily air temperature and the corresponding means of the period 1981– 2010, autumn 2018 V dnevnem poteku povprečne dnevne temperature so izstopali nadpovprečno topel večji del septembra in izrazita ohladitev v zadnji tretjini meseca. Nekaj hladnih dni je bilo v začetku oktobra. Zadnjo tretjino oktobra je zaznamovala ohladitev. Prva polovica novembra je bila nadpovprečno topla, v začetku in koncu druge polovice meseca pa se je temperatura spustila občutno pod dolgoletno povprečje. Po letu 1980 je opazen trend naraščala povprečne jesenske temperature, bolj opazen je na nižinskih postajah kot v visokogorju. V mestu Ljubljana se je obdobju od leta 1880 merilna postaja nekajkrat selila in tudi okolica sedanjega merilnega mesta se je v zadnjih nekaj desetletjih temeljito spremenila, zato moramo upoštevati, da k naraščajočemu trendu temperature v Ljubljani prispeva tudi širjenje mesta. Najhladnejša jesen je bila leta 1912, ko je bila povprečna temperatura le 6,5 °C. Najvišjo povprečno temperaturo doslej so v prestolnici zabeležili leta 2006, ko je znašala 13,3 °C, le za desetinko hladneje je bilo v letu 1926. Jesen 2018 se s povprečno temperaturo 13,0 °C uvršča zelo visoko, če upoštevamo le podatke iz sedanjega merilnega mesta kar na drugo mesto, takoj za jesen 2006. Le za spoznanje nižja kot tokrat je bila povprečna temperatura jeseni 2014 (12,9 °C). 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Temperatura (°C) 4 3 Kredarica 2 1 0 -1 -2 -3 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) 14 13 Ljubljana 12 11 10 9 8 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) 13 12 Murska Sobota 11 10 9 8 7 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Temperatura (°C) 16 15 Portorož 14 13 12 11 10 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 Slika 7. Povprečna jesenska temperatura zraka Figure 7. Mean autumn air temperature 37 Agencija Republike Slovenije za okolje V Murski Soboti je bila najtoplejša jesen 2014, tokratna se z 8,6 °C uvršča na tretje mesto, ob upoštevanju podatkov od sredine minulega stoletja. V visokogorju je bila najtoplejša jesen 2006. Na Kredarici je bila najhladnejša jesen 1974, v Novem mestu 1971, v Ratečah 1972, v Murski Soboti pa jesen leta 1978. Na Obali je bila jesen 2018 s 15,6 °C za spoznanje toplejša od doslej rekordno tople jeseni 2012 s 15,5 °C, tretja najtoplejša je bila jesen 2014 s 15,4 °C, topli sta bili tudi jeseni v letih 2000 in 2006 (15,3 °C), najhladnejša pa je bila jesen 1952 z 10,9 °C. Kot običajno je bilo največ padavin v Posočju. V Bovcu je jeseni padlo kar 999 mm padavin, obilne so bile padavine tudi v Soči (944 mm), Breginju (812 mm), Kobaridu (768 mm), Kneških Ravnah (741 mm) in Krnu (713 mm). V približno polovici Slovenije je padlo manj kot 300 mm padavin. Prav tako ni presenečenje, da so bile padavine najbolj skromne v severovzhodni Sloveniji, v Velikih Dolencih so namerili le 122 mm, po 133 mm je padlo v Srednji Bistrici in Kobiljem, le malo več v Kančevcih (136 mm), po 139 mm pa so namerili v Veržeju in Lendavi. Slika 8. Prikaz porazdelitve padavin, jesen 2018 Figure 8. Precipitation amount, autumn 2018 Slika 9. Višina padavin jeseni 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 9. Precipitation amount in autumn 2018 compared with 1981–2010 normals Na Bizeljskem je padlo komaj polovico toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Le za spoznanje so polovico dolgoletnega povprečja presegle padavine v Mariboru in Sevnici. V splošnem so bile padavine v primerjavi z dolgoletnim povprečjem skromne na Štajerskem in v Prekmurju. Tudi na Obali, 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Kasu, Vipavski dolini, spodnjem Posočju, precejšnjem delu Dolenjske in v Beli krajini so za dolgoletnim povprečjem padavin večinoma zaostajali za eno do dve petini dolgoletnega povprečja. Bilo je tudi nekaj manjših območij z nadpovprečno veliko padavin. Eno izmed takih območij je bilo na skrajnem severozahodu Slovenije, v Ratečah in Kranjski Gori so dolgoletno povprečje presegli za dobro petino. Manjši je bil presežek padavin v zgornjem delu Posočja. Na Kredarici so namerili toliko padavin (648 mm) kot je dolgoletno povprečje. Okoli 30 % več padavin kot v dolgoletnem povprečju je padlo na Krvavcu in Ilirski Bistrici. Med kraje s presežkom padavin so se uvrstili tudi Tržič in Logarska Dolina ter manjše območje Koroške. V. Dolenci M. Sobota Lendava Ptuj Sl. Gradec Maribor Logarska D. Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Babno Polje Postojna Portorož Godnje Bilje Vedrijan Vojsko Krn Kobarid Breginj Soča Trenta Rateče Kredarica Pl. pod Golico Zg. Jezersko Slika 10. Padavine jeseni 2018 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 10. Precipitation in autumn 2018 and the 1981–2010 normals, -55 -45 -35 1300 1200 1100 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 -25 -15 -5 5 15 25 35 Padavine (mm) Kredarica 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 11. Jesenska višina padavin Figure 11. Precipitation in autumn 39 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje 1000 900 Rateče 800 Padavine (mm) 700 600 500 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 700 Portorož 600 Padavine (mm) 500 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 500 Murska Sobota Padavine (mm) 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 800 700 Ljubljana Padavine (mm) 600 500 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 12. Jesenska višina padavin Figure 12. Precipitation in autumn 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Na Kredarici je bilo največ padavin jeseni 2000, ko je padlo kar 1272 mm, najmanj padavin je bilo jeseni 1977, le 196 mm. Na Obali je bila najbolj namočena jesen leta 2000, padlo je 628 mm, jeseni 2006 pa so bile padavine najskromnejše, saj so namerili le 90 mm. V Novem mestu so padavine jeseni 1960 dosegle 564 mm, leta 1970 pa je bila jesenska vsota le 159 mm, jesen 2017 se z 553 mm uvršča med nekaj najbolj mokrih. V Ratečah je bilo največ padavin jeseni 2000, padlo je 973 mm, jesen 1977 pa je bila s padavinami najskromnejša, namerili so le 192 mm. V Murski Soboti je bila najbolj mokra jesen 2014 s 400 mm padavin, druga najbolj mokra jesen je bila leta 1998 s 361 mm padavin, na tretje mesto pa se uvršča jesen 2017 s 355 mm. Jeseni leta 1959 je v Murski Soboti padlo komaj 76 mm padavin. V Ljubljani je padlo 359 mm, kar je 85 % dolgoletnega povprečja. Najbolj namočena je bila jesen 1992 s 729 mm, le malo zaostaja jesen 1960 s 720 mm, tretja najbolj mokra je bila jesen 2010 s 717 mm. Najbolj sušna je bila jesen leta 2006 s skromnimi 185 mm. Št. dni s padavinami ˃ 1 mm 60 Kredarica 50 40 30 20 10 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Št. dni s padavinami ˃ 1 mm 40 Murska Sobota 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Št. dni s padavinami ˃ 1 mm 50 Ljubljana 40 30 20 10 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 Slika 13. Jesensko število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 13. Number of days with precipitation at least 1 mm 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Število jesenskih dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo večinoma le nekoliko manjše od dolgoletnega povprečja. B. Češnjica Portorož Lisca Lavrovec M. Sobota Slika 14. Sončno obsevanje jeseni 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 14. Bright sunshine duration in autumn 2018 compared to the 1981–2010 normals Sl. Gradec Let. Maribor Sv. Florijan Novo mesto Sromlje Ljubljana Šmarata Postojna Bilje Vedrijan Na Stanu Rateče Kredarica -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 Slika 15. Trajanje sončnega obsevanja jeseni 2018 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 15. Bright sunshine duration in autumn 2018 compared with 1981–2010 normals Jesen 2018 je bila v večjem delu Slovenije bolj sončna kot običajno. Izjema je bil gorski svet, kjer je bilo sončnega vremena manj kot običajno. Na Kredarici so za dolgoletnim povprečjem zaostajali za 14 %. V Ratečah je bilo sončnega vremena toliko kot običajno. V pretežnem delu države je bil presežek 10 do 20 %, le v delu Pomurja je nekoliko presegel petino dolgoletnega povprečja. V Ljubljani je sonce sijalo 385 ur, kar je 11 % več kot običajno, najbolj sončna je bila jesen 2006 s 461 urami, najbolj siva pa jesen 1993, ko je bilo sončnih le 228 ur. Sonce je v Murski Soboti sijalo 479 ur, kar je 22 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončna je bila jesen 2006 s 489 urami sonca, najbolj siva pa je bila Murska Sobota jeseni 1954 (269 ur). Na Kredarici je sonce sijalo 339 ur, kar je 86 % dolgoletnega povprečja; najbolj sončna jesen je bila leta 1986 (548 ur), najbolj siva pa leta 1960 (243 ur). Na Obali je sonce sijalo 535 ur, kar je 10 % več od dolgoletnega povprečja. Največ sonca je bilo jeseni 1978, ko so našteli 646 ur, leta 2011 pa je sonce jeseni sijalo 644 ur; najbolj siva je bila jesen 1960 (366 ur). 42 Agencija Republike Slovenije za okolje 600 Kredarica Sončno obsevanje (ura) 500 400 300 200 100 0 1957 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 500 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 Sončno obsevanje (ura) 500 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Murska Sobota 400 300 200 100 0 1951 1955 1959 700 1967 1971 1975 Portorož 600 Sončno obsevanje (ura) 1963 500 400 300 200 100 0 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 Slika 16. Jesensko trajanje sončnega obsevanja Figure 16. Bright sunshine duration in autumn 43 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje 90 80 Kredarica Št. dni s snežno odejo 70 60 50 40 30 20 10 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2003 2007 2012 2016 Število dni s snežno odejo 20 Ljubljana 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2011 2015 Slika 17. Število jesenskih dni s snežno odejo Figure 17. Number of days with snow cover Višina snežne odeje (cm) 50 40 Kredarica 30 20 10 0 2 6 10 14 18 22 26 SEPTEMBER 30 4 8 12 16 20 24 OKTOBER 28 1 5 9 13 17 21 25 29 NOVEMBER Slika 18. Dnevna debelina snežne odeje na Kredarici v jeseni 2018 Figure 18. Daily snow cover depth in autumn 2018 Na Kredarici je sneg jeseni 2018 tla prekrival le 26 dni, kar je precej manj kot leto poprej. Tudi največja debelina snežne odeje je bila zelo skromna, saj je dosegla le 42 cm. Skromna s snežno odejo je bila jesen 2006 (33 cm), največ snega pa je bilo jeseni 1979 (254 cm). V Ratečah je bilo 5 dni s snežno odejo, kar je pod dolgoletnim povprečjem in 20 dni manj kot jeseni 2017, ko je bilo zabeleženo drugo največje jesensko število dni s snežno odejo. Največja debelina snežne odeje v jeseni 2018 je dosegla 17 cm. Tudi marsikje po nižinah so poročali o kakšnem posameznem dnevu s snežno odejo, ki pa je hitro skopnela. V preglednici 1 podajamo nekaj podatkov o največji debelini snežne odeje in njenem trajanju. V Novi vasi na Blokah in Babnem polju je največja debelina dosegla 15 cm. 44 Agencija Republike Slovenije za okolje 300 Največja višina snega (cm) 270 Kredarica 240 210 180 150 120 90 60 30 0 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 40 Največja višina snega (cm) 35 30 Ljubljana 25 20 15 10 5 0 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 Slika 19. Največja jesenska debelina snežne odeje Figure 19. Maximum snow cover depth in autumn Preglednica 1. Število dni s snežno odejo in največja višina snežne odeje (v cm) jeseni 2018 ter povprečje obdobij 1961–1990 in 1981–2010 Table 1. Number of days with snow cover and its depth in autumn 2018, mean values in the periods 1961–1990 and 1981–2010 Jesen 2018 Kraj Rateče Kredarica Vojsko Kočevje Ljubljana Celje Novo mesto Maribor Murska Sobota Postojna št. dni debelina (cm) 5 28 6 2 1 1 1 1 1 2 17 42 28 12 2 1 5 1 12 Povprečje 1961− −1990 št. dni s snežno odejo 13 49 13 6 5 5 6 4 3 4 Povprečje 1981− −2010 št. dni 10 50 9 4 3 3 4 3 2 3 največja debelina (cm) 103 275 85 65 37 32 52 35 35 60 Za šest izbranih krajev smo prikazali vetrne rože na osnovi podatkov samodejnih merilnikov hitrosti in smeri vetra. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 2. Meteorološki podatki, jesen 2018 Table 2. Meteorological data, autumn 2018 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje pri N. Gorici Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 506 2513 864 55 2 320 533 467 299 175 220 157 242 275 444 187 TS 11,2 1,9 8,6 15,1 15,6 14,0 11,8 10,6 13,0 12,4 12,4 12,0 11,6 12,2 10,9 11,9 TOD 1,6 1,8 2,6 2,1 1,6 2,0 1,8 1,5 2,1 1,9 TX 16,2 4,8 14,8 21,1 21,2 19,7 16,9 16,7 17,5 18,4 17,5 17,8 17,8 17,3 16,8 18,0 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) TS − povprečna temperatura zraka (°C) TOD − temperaturni odklon od povprečja (°C) TX − povprečni temperaturni maksimum (°C) TM − povprečni temperaturni minimum (°C) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C Temperatura TM TAX TAM 7,6 27,1 −3,9 −0,3 15,3 −13,0 4,7 26,4 −7,4 10,4 31,2 −0,3 11,8 30,2 −2,8 10,4 29,9 −2,3 7,8 28,7 −3,6 6,7 29,0 −7,5 9,6 30,5 −4,0 7,5 29,7 −7,3 8,6 29,8 −6,0 7,6 30,7 −5,5 7,4 29,4 −7,1 8,7 28,7 −6,2 6,5 28,0 −13,3 7,4 29,8 −6,9 SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SM 8 35 11 1 2 2 5 9 2 3 3 4 7 3 10 3 SX 12 0 7 25 27 18 15 12 17 17 16 18 17 16 13 17 TD 1645 194 521 684 416 508 Sonce OBS RO Oblačnost PO SO SJ 339 420 533 535 86 99 116 110 5,8 27 14 4,7 34 21 33 23 454 112 385 111 6,1 7,1 6,7 6,0 417 116 32 44 36 34 35 15 5 4 9 15 593 532 407 459 422 479 115 110 122 6,3 32 36 29 − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja 11 8 24 RR 420 648 594 306 240 297 416 371 359 147 224 282 181 148 237 152 RP 90 100 123 65 72 66 86 82 85 49 63 71 55 52 68 70 SD SN SG SS SSX P PP Padavine in pojavi SD SN SG SS 29 29 9 51 28 27 5 19 23 26 25 27 22 24 24 23 24 25 18 SSX 42 17 10 0 0 0 8 4 6 6 11 40 37 50 7 31 6 5 2 2 1 0 1 2 4 1 2 12 11 2 0 5 6 2 1 2 n  (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 ° C 46 1017,8 13,9 985,0 12,7 995,5 991,5 998,2 − število dni s padavinami ≥ 1,0 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C). TD = Tlak P PP 960,4 752,4 5,6 920,3 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Murska Sobota Portorož Bilje Novo mesto Kredarica hitrost m/s Slika 20. Vetrne rože, jesen 2018 Figure 20. Wind roses, autumn 2018 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Na spodnji sliki prikazano dnevno povprečje zračnega tlaka ni preračunano na morsko gladino, zato so vrednosti nižje od tistih, ki jih dnevno objavljamo v medijih. Jeseni 2018 je bil zračni tlak najvišji 26. septembra, ko je bilo dnevno povprečje 1001,8 mb. Najnižji zračni tlak je bil 26. novembra, ko se je dnevno povprečje spustilo na 966,8 mb. 1005 Zračni tlak (mb) 1000 Ljubljana 995 990 985 980 975 970 965 1 5 9 13 17 21 25 SEPTEMBER 29 3 7 11 15 19 23 27 31 OKTOBER 4 8 12 16 20 24 28 NOVEMBER Slika 21. Zračni tlak jeseni 2018 (tanka črta) in povprečje obdobja 1981–2010 (debelejša črta) Figure 21. Air pressure in autumn 2018 (thin line) and average of the period 1981–2010 (bold line) SUMMARY At the national average, the autumn 2018 was 2.0 °C warmer than on average in the reference period. In the national average, only 79 % of the precipitation fell in comparison with the average precipitation in the period 1981–2010. Sunshine was more than usual, at the national level the average was exceeded by 9 %. The mean air temperature in autumn 2018 was everywhere above the normals, the anomaly was mostly limited to the interval from 1.5 to 2.5 °C. In most of Slovenia sunshine duration was above the normal. The exception were the mountains, where the sunny weather was less common than usual. At Kredarica, there was 14 % less sunny weather than on average in the long-term. In the predominant part of the country, the surplus was 10 to 20 %, only in the part of Pomurje it slightly exceeded a fifth of the long-term average. As usually, most of the rainfall was observed in Posočje. 999 mm precipitation fell in Bovec, 944 mm in Soča, 812 mm in Breginj, 768 mm in Kobarid, 741 mm in Kneške Ravne and 713 mm in Krn. Less than 300 mm of precipitation fell in approximately half of Slovenia. It is also not surprising that the precipitation was the most modest in the north-eastern part of Slovenia, only 122 mm were reported in Veliki Dolenci, 133 mm in Srednja Bistrica and Kobilje, a little more in Kančevci (136 mm) and 139 mm in Veržej and Lendava. At Bizeljsko, only a half of the normal precipitation fell. Only slightly half the long-term average was exceeded in Maribor and Sevnica. In general, precipitation was modest compared to the long-term average in Štajerska and Prekmurje. Also, on the Coast, Kras, Vipava valley, the lower Posočje, a considerable part of the Dolenjska region and in Bela krajina, negative precipitation anomaly was one to two fifths of the long-term average. There were also some smaller areas with above average rainfall. One such area was in the extreme northwest of Slovenia, where Rateče and Kranjska Gora exceeded the long-term average by a fifth. The excess of precipitation in the upper part of the Posočje region was smaller. About 30 % more precipitation than in the long-term average fell on Krvavec and Ilirska Bistrica. Among places with excess precipitation were also Tržič, Logarska Dolina and the small area of Koroška. Snow cover in the high mountains was quite thin compared to the normal. 48 PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V NOVEMBRU 2018 Climate in the World and Europe in Novembru 2018 Tanja Cegnar N a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v novembru 2018 v svetu in Evropi, kot jih je objavil Evropski center za srednjeročno napoved vremena v okviru projekta Copernicus – storitve na temo podnebnih sprememb. Slika 1. Odklon temperature novembra 2018 od novembrskega povprečja obdobja 1981–2010, vir: ECMWF, ERAInterim Figure 1. Surface air temperature anomaly for November 2018 relative to the November average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) V Evropi je bila povprečna novembrska temperatura večinoma nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1981–2010, še posebej na severu Skandinavije in okoli otočja Svalbard. Rekordno visoka temperatura je bila ponekod na severu Finske, Norveške in Švedske. Hladneje kot običajno je bilo v Ukrajini in na jugozahodu Rusije. Nadpovprečno toplo je bilo nad Čukotskim morjem, Aljasko, severozahodu Kanade in na severovzhodnem Tihem oceanu, občutno pod dolgoletnim povprečjem je bila temperatura drugod v Kanadi, osrednjem in vzhodnem delu ZDA. Hladneje kot običajno je bilo nad večjim delom zahodne in osrednje Azije ter na Antarktičnem platoju. Topleje kot običajno je bilo drugod nad kopnim, predvsem v Namibiji in Angoli ter nad delom severovzhodne Azije. Toplejše kot običajno je bilo nad Rossovim in Weddellovim morjem. Čeprav so bila skoraj nad vsemi oceni tudi območja z nižjo temperaturo od povprečja, je bila povprečna temperatura nad oceani večinoma nadpovprečna. Razmeroma toplo je bilo nad ekvatorialnim vzhodnim Tihim oceanom, kar je znak nastajanja pojava el Niño. November 2018 je bil na svetovni ravni opazno toplejši od dolgoletnega povprečja; bil je: • več kot 0,4 °C toplejši od povprečne novembrske temperature v obdobju 1981–2010; • skoraj 0,2 °C hladnejši od najtoplejših novembrov, ki sta bila leta 2015 in 2016; • le nekoliko hladnejši (0,02 °C) od novembra 2017, ki je bil tretji najtoplejši november. Najtoplejši in drugi najtoplejši meseci so bili v obdobju od oktobra 2015 do junija 2018. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna temperatura v Evropi je bila novembra 2018 za 1,3 °C višja od povprečne novembrske temperature v obdobju 1981–2010. Tako se je nadaljevalo razmeroma toplo obdobje, ki se je začelo aprila. Devet novembrov od leta 1996 dalje je bilo toplejših od tokratnega. Slika 2. Odklon svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) povprečne mesečne temperature od povprečja obdobja 1981–2010, novembrski odkloni so obarvani temneje, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 2. Monthly global-mean (top) and European-mean (bottom) surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to November 2018. The darker coloured bars denote the November values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Drseče dvanajstmesečno povprečje zgladi kratkotrajnejše odklone. Na svetovni ravni je bilo obdobje od decembra 2017 do novembra 2018 toplejše od povprečja obdobja 1981–2010 za 0,44 °C. Najtoplejše dvanajstmesečno obdobje je bilo od oktobra 2015 do septembra 2016, odklon je bil 0,64 °C. Leto 2016 je bilo najtoplejše koledarsko leto z odklonom 0,62 °C, drugo najtoplejše je bilo leto 2017 z odklonom 0,53 °C. Razlika v povprečni svetovni temperaturi, ki jo računajo različni svetovni centri, je precejšnja, posebej je to očitno v zadnjih letih. Deloma je to posledica obravnave arktičnega območja in morja okoli Antarktike. Razlike so opazne tudi v ocenah temperature površine oceanov. Izstopajo razlike v izračunanih povprečij za leti 2005 in 2006. Kljub omenjenim razlikam pa so ocene vseh centrov enotne glede rekordno toplega leta 2016, stopnji ogrevanja v obdobju od poznih sedemdesetih let dalje in o trajno nadpovprečno toplih letih od leta 2001 dalje. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Povprečna evropska temperatura je bolj spremenljiva od svetovne, vendar je pokritost območja s podatki večja, zato je negotovost manjša. Dvanajstmesečno povprečje temperature za Evropo je bilo najvišje v letih od 2014 do 2016. Nato se je znižalo, a še vedno ostalo vsaj 0,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši koledarski leti sta bili 2014 in 2015. Obdobje od decembra 2017 do novembra 2018 je bilo 1,2 °C toplejše od povprečja obdobja 1981–2010. Slika 3. Drseče dvanajstmesečno povprečje odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povprečja za koledarsko leto, vir: ECMWF, ERA-Interim Figure 3. Running twelve-month averages of global and European mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to November 2018. The darker coloured bars are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2017. Source: ERA-Interim. (Credit: ECMWF, Copernicus Climate Change Service) Morski led V splošnem je bila razsežnost morskega ledu na obeh poloblah novembra 2018 manjša kot v novembrskem povprečju obdobja 1981–2010. Na Arktiki je bilo več območij brez ali z neobičajno malo morskega ledu, med njimi so Čukotsko morje severno od Beringove ožine in okoli otočja Svalbard ter otoka Nova Zemlja. Na Arktiki je očiten negativen trend po letu 2000. Predvsem poleti in jeseni je bilo opazno krčenje območja ledenega pokrova, zadnjih nekaj let pa opazimo manjši ledeni pokrov tudi pozno pozimi, ko 51 Agencija Republike Slovenije za okolje ledeni pokrov doseže največjo letno razsežnost. Arktični morski led je bil novembra 2018 podpovprečen in je bil šesti najmanjši, najmanjše območje je led prekrival novembra 2016. Na Antarktiki prevladuje variabilnost nad trendom. Nadpovprečno veliko je bilo območje morskega ledu v obdobjih 2007–2009 in 2013–2015. Zadnji dve leti pa je območje morskega ledu pod dolgoletnim povprečjem. Antarktični morski led je bil drugi najskromnejši v nizu razpoložljivih novembrskih podatkov, manjši je bil le novembra 2016. Slika 4. Ledeni morski pokrov novembra 2018. Roza črta označuje rob povprečne novembrske površine ledu v obdobju 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 4. Sea-ice cover for November 2018. The pink line denotes the climatological ice edge for November for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 5. Odklon temperature v novembru 2018 od novembrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 5. Surface air temperature anomaly for November 2018 relative to the November average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Odklon ledenega morskega pokrova v novembru 2018 od novembrskega povprečja obdobja 1981–2010 (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 6. Sea-ice cover anomaly for November 2018 relative to the November average for the period 1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) Slika 7. Odklon z morskim ledom pokritega Arktičnega (zgoraj) in Antarktičnega (spodaj) območja v obdobju od januarja 1979 do novembra 2018 v primerjavi s povprečjem za ustrezne mesece v obdobju 1981–2010 v milijonih km2. Temnejši stolpci označujejo novembrske odklone (vir: ERA-Interim, Copernicus, ECMWF). Figure 7. Area of the Arctic (upper) and Antarctic (lower) covered by sea-ice, for the period January 1979 to November 2018, shown as monthly anomalies relative to 1981–2010. The darker coloured bars denote the November values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service) 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Ozonska zaščitna plast nad Antarktiko Novembra se ozonska luknja nad Antarktiko krči in polni, vendar je bilo tudi ob koncu meseca še prisotno manjše območje z oslabljeno zaščitno plastjo. Slika 8. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad Antarktiko 10. (levo) in 20. (desno) novembra 2018 v DU (zgornja vrstica) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (spodnja vrstica); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 8. Total ozone above Antarctic on 10 and 20 November 2018 in DU (upper row) and deviations from the normals in % (lower row); Source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada Slika 9. Celotna debelina ozonske plasti v ozračju nad Antarktiko 30. novembra 2018 v DU (levo) ter odklon debeline ozonske plasti od dolgoletnega povprečja v % (desno); povzeto po Kanadski meteorološki službi Figure 9. Total ozone above Antarctic on 30 November 2018 in DU (left) and deviations from the normals in % (right); Source: Environment Canada, Meteorological Service of Canada 54 METEOROLOŠKA POSTAJA ZGORNJE JEZERSKO Meteorological station Zgornje Jezersko Mateja Nadbath N a Zgornjem Jezerskem je padavinska postaja. V kraju je od novembra 2015 tudi samodejna meteorološka postaja. V občini Jezersko sta to edini postaji državne meteorološke mreže. Meteorološka opazovanja na Jezerskem imajo že dolgo zgodovino, začela so se avgusta 1890. Padavinska postaja na Zgornjem Jezerskem je na nadmorski višini 875 m. Stoji na južnem obrobju vasi, bolj na samem. Pluviometer je na opazovalkinem vrtu, v bližnji okolici je hiša in gospodarsko poslopje, travniki in gozd. Opazovalni prostor postaje je na tem mestu od julija 2014 (slika 1, rdeča pika). Opazovalno mesto postaje smo pred tem večkrat premestili: oktobra 2005, maja 1989, decembra 1985, junija 1984, marca 1946, januarja 1920 in avgusta 1914. Na padavinski postaji so z opazovanji začeli februarja 1907, na Jezerskem vrhu (slika 2). Slika 1. Geografska lega postaje Zgornje Jezersko (vir: Atlas okolja1 in Interaktivni atlas Slovenije2) Figure 1. Geographical location of station Zgornje Jezersko (from: Atlas okolja1 and Interaktivni atlas Slovenije2) V obdobju 1907–1960 sta na Zgornjem Jezerskem delovali dve postaji, padavinska in podnebna ali glavna. Opazovanja na podnebni postaji so stekla avgusta 1890 (slika 3). V času od januarja 1953 do aprila 1984 je bila to postaja 1. reda, imenovana tudi glavna ali sinoptična. Od marca 1960 do aprila 1984 je na Zgornjem Jezerskem delovala le sinoptična postaja, samo padavinska pa od leta 1984 do 2015. Od novembra 2015 sta na Zgornjem Jezerskem spet dve postaji, padavinska in samodejna. Kljub 1 2 Atlas okolja. (2007). Ljubljana: Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2015, orthophoto from 2015 Interaktivni atlas Slovenije. (1998). Ljubljana: Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 55 Agencija Republike Slovenije za okolje vsemu je nekaj obdobij, ko v kraju ni bilo meritev: junij 2014, september in oktober 2005, julij 1986– maj 1989, januar, april in avgust–november 1985, april in maj 1984, februar 1945–marec 1946, september 1906–januar 1907, januar 1903–oktober 1904 in oktober 1891–julij 1895. Na padavinski postaji opazujemo višino padavin, snežne odeje in vremenske pojave. Na podnebni postaji smo opazovali poleg padavin, snežne odeje in vremenskih pojavov še temperaturo in vlažnost zraka. V času postaje 1. reda smo opazovali najširši nabor meteoroloških spremenljivk. Poleg že omenjenih, še temperaturo zraka na 5 cm nad tlemi, hitrost in smer vetra, oblačnost, vidnost, gostoto snega in stanje tal. Slika 2. Skica lege padavinske postaje na Jezerskem vrhu iz leta 1918 (arhiv ARSO) Figure 2. Sketch of position of precipitation station on Jezerski Vrh made in 1918 (archive ARSO) Na samodejni postaji pa merimo temperaturo in vlažnost zraka, višino, intenzivnost in trajanje padavin, skupno višino snežne odeje in sedanje vreme. Od julija 2014 opazovanja na padavinski postaji opravlja Alenka Muri, pred njo so se na padavinski postaji zvrstili še naslednji prostovoljni opazovalci: Štefan in Alojzija Kocjan, Marija Volc, Slavka in Mare Šinkovec, Marija Markič, Alojz Kaštrun, Blasius Messner in Anton Šeliessnig. Slika 3. Skica lege podnebne postaje na Zgornjem Jezerskem iz septembra 1935 (arhiv ARSO) Figure 3. Sketch of position of climate station on Zgornje Jezersko made in September 1935 (archive ARSO) Na podnebni in postaji 1. reda so opazovanja opravljali: Ignac Markič, Milivoj Glišič, Franc Frasutič,Vilko Klančnik, Frane Franetič, Franc Smrekar, Janez Lavrenčič, Ivo Smrekar, Slavko Strašek, Nikolaj Rojc, Polc, Sušnik, Albin Pogačnik, Bernard Potočnik, Marija Krč, Ana Fanton, Helena Piskernik, Florjan Velikogna, Valentin Legat, Franc Muri in Franz Ratej. Izmerjeni podatki s postaje Zgornje Jezersko so digitalizirani od januarja 1948 naprej. Podatki pred tem letom so še vedno le v papirnem arhivu, čakajo na digitalizacijo. V spletnem arhivu meteoroloških 56 Agencija Republike Slovenije za okolje podatkov3 so dostopni digitalni podatki s postaje Zgornje Jezersko za obdobje od 1961 do danes, tako kot tudi z vseh ostalih meteoroloških postaj državne meteorološke mreže. Za opis podnebnih značilnosti postaje so uporabljeni vsi digitalizirani izmerki. Za razliko od prikazov s homogenimi podatki, objavljenimi v publikaciji Podnebna spremenljivost Slovenije 1961–20114, so v pričujočem prispevku uporabljene opazovane vrednosti. Podnebne značilnosti so prikazane s tridesetletnimi povprečji, obdobje 1981–2010 imenujemo primerjalno ali referenčno obdobje. Za potrebe izračuna primerjalnega povprečja smo interpolirali manjkajoče mesečne vrednosti za višino padavin in trajanje snežne odeje. Poleg letnih, sezonskih in mesečnih povprečij so podane še izredne vrednosti obravnavane spremenljivke. Spremenljivost podnebja je podana kot petletno drseče povprečje izrisano na grafih in primerjava tridesetletnih povprečij. Slika 4. Letna povprečna višina padavin v Sloveniji, obdobje 1981–2010; Zgornje Jezersko je označeno s piko Figure 4. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010, Zgornje Jezersko is marked with dot Zgornje Jezersko spada med bolj namočene kraje v Sloveniji, na leto pade v povprečju primerjalnega obdobja 1811 mm padavin (sliki 4 in 5). Letni povprečji padavin obdobij 1961–1990 in 1951–1980 sta bili višji 1985 oz. 1976 mm. V obdobju 1948–2017 je bilo najbolj sušno leto 2006, s 1354 mm padavin. Na drugem mestu je leto 1953 (1363 mm), ki mu sledijo leta 2003 (1396 mm), 2011 (1446 mm) in 1949 (1505 mm). Največ letnih padavin smo namerili leta 1979, 2665 mm (preglednica 1); do petega mesta najbolj namočenih let v obravnavanem obdobju se zvrstijo še leta 1960 (2541 mm), 1965 (2433 mm), 2014 (2344 mm) in 2000 (2289 mm). Leta 2017 smo namerili 2120 mm padavin, kar je 14. najvišja vrednost na postaji. V 11 mesecih leta 2018 je padlo 1590 mm padavin. 3 4 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ Nadbath, M. (2016). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Meteorološka opazovanja II (PŽ). Ljubljana: Agencija RS za okolje. http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publictions/ Meteoroloska%20opazovanja%20II%20P-Z%20splet.pdf 57 Agencija Republike Slovenije za okolje 2400 padavine (mm) 2000 1600 1200 800 400 2017 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 1957 1954 1951 1948 0 Slika 5. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2017 ter tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta) na Zgornjem Jezerskem Figure 5. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2017 and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line) in Zgornje Jezersko padavine (mm) 1800 363 358 576 593 326 1500 1200 900 600 300 563 459 poletje summer zima winter 564 470 579 600 padavine (mm) 2100 pomlad spring jesen autumn 568 499 505 361 400 519 1951–1980 1981–2010 1961–1990 2018 500 400 300 200 100 0 pomlad poletje jesen zima spring summer autumn winter 0 1951–80 1961–90 1981–2010 2018 Slika 6. Povprečna višina padavin po letnih časih in tridesetletjih ter leta 2018, zima 2017/18, Zg. Jezersko Figure 6. Mean seasonal precipitation in reference periods and in year 2018, winter 2017/18, Zgornje Jezersko Slika 7. Povprečna višina padavin v tridesetletjih in leta 2018 po letnih časih, zima 2017/18, Zg. Jezersko Figure 7. Mean precipitation in reference periods and in 2018 per seasons, winter 2017/18, Zgornje Jezersko, Letni čas5 z najvišjim primerjalnim povprečjem, 579 mm, na Jezerskem je jesen (sliki 6 in 7). Najbolj suha je bila jesen leta 1975, namerili smo 214 mm (preglednica 1 in slika 8), druga najbolj sušna je bila jesen 1957 (263 mm), tretja 2006 (270 mm), četrta 1977 (327 mm) in peta jesen 1995 (354 mm). Največ jesenskih padavin smo namerili leta 2000, 1261 mm, sledijo ji jeseni 1960 (927 mm), 1992 (909 mm), 1980 (903 mm) in 1964 (884 mm). Več kot 1261 mm padavin na Zgornjem Jezerskem nismo namerili 5 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar; Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 58 Agencija Republike Slovenije za okolje v nobenem drugem letnem času. Jeseni 2018 je padlo 499 mm, kar jo uvršča med podpovprečno namočene jeseni. 1200 padavine (mm) 1000 800 600 400 200 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 0 Slika 8. Jesenska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2018 ter tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta) na Zgornjem Jezerskem Figure 8. Precipitation in autumn (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2018 and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line) in Zgornje Jezersko Od letnih časov ima v povprečju najmanj padavin zima, povprečje primerjalnega obdobja je 326 mm (sliki 6 in 7). V zimah obdobja 1948/49–2017/18 je najmanj padavin na Zgornjem Jezerskem padlo pozimi 1991/92, 66 mm, na drugem mestu je zima 1974/75, ko smo izmerili 72 mm, na tretjem 1963/64 (91 mm), na četrtem 1953/54 (108 mm) in na petem zima 2001/02 (125 mm). Manj padavin, kot smo jih izmerili pozimi, 66 mm, jih še nismo izmerili v nobenem drugem letnem času. Po drugi strani smo največ zimskih padavin izmerili v sezoni 1976/77, 923 mm (preglednica 1). Zima 2013/14 je s 843 mm na drugem mestu, na tretjem je zima 1950/51 (814 mm), na četrtem 1978/79 (770 mm) in na petem 2009/10 (662 mm). Zima 2017/18 je s 568 mm padavin na osmem mestu najbolj namočenih. V povprečju je poletje bolj namočeno od pomladi. Leta 2018 ni bilo tako, spomladi 2018 smo namerili 519 mm padavin, kar presega primerjalno povprečje za 119 mm. Poleti 2018 je padlo 361 mm, kar pa je manj od primerjalnega povprečja, ki je 505 mm (sliki 6 in 7). Ob primerjavi letnih časov po tridesetletnih povprečjih (sliki 6 in 7) je opaziti zmanjšanje padavin v zadnjem tridesetletju 1981–2010 prav v vseh letnih časih. Mesec z najvišjo povprečno višino padavin na Zgornjem Jezerskem je november, povprečje primerjalnega obdobja je 209 mm, povprečje obdobja 1961–1990 je 227 in obdobja 1951–1980 211 mm. Najnižje primerjalno povprečje ima februar, 76 mm, povprečji obdobij 1961–1990 in 1951– 1980 sta višji, 100 oz 116 mm (slika 9). V enajstih mesecih leta 2018 je na Zgornjem Jezerskem padlo skupaj 1590 mm padavin. Nadpovprečno so bili namočeni: februar (184 %), marec (140 %), april (119 %), maj (133 %) in oktober (125 %). Manj od pripadajočega primerjalnega povprečja pa je padlo januarja (85 %), junija (44 %), julija (79 %), avgusta (94 %), septembra (74 %) in novembra (60 %, slika 9). V zadnjem mescu meteorološke jeseni 2018 je padlo 125 mm padavin (sliki 9 in 10). V obdobju 1948– 2018 smo največ novembrskih padavin namerili leta 2000, 831 mm, kar je tudi najvišja mesečna višina izmerjena na postaji. Najmanj novembrskih padavin je padlo leta 2011, 6 mm (sliki 10 in 11). 59 Agencija Republike Slovenije za okolje 250 1951–1980 1961–1990 1981–2010 2018 padavine (mm) 200 150 100 50 0 J F M A M J J A S O N D Slika 9. Mesečna povprečna višina padavin po tridesetletjih in izmerjena leta 2018 na Zgornjem Jezerskem Figure 9. Mean monthly precipitation in 30 year periods and monthly precipitation in 2018 in Zgornje Jezersko 800 padavine (mm) 700 600 500 400 300 200 100 2018 2013 2008 2003 1998 1993 1988 1983 1978 1973 1968 1963 1958 1953 1948 0 Slika 10. Novembrska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2018 ter tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta) na Zgornjem Jezerskem Figure 10. Precipitation in November (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2018 and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line) in Zgornje Jezersko 900 831 padavine (mm) 800 700 600 Ob primerjavi mesečnih povprečij po tridesetletjih je opaziti zmanjšanje padavin v primerjalnem obdobju v devetih mesecih, septembra, oktobra in decembra pa so povprečja enaka ali višja (slika 9). Najvišjo mesečno višino padavin do sedaj smo na Zgornjem Jezerskem namerili novembra 2000, padlo je 831 mm. Po drugi strani pa smo v obravnavanem obdobju zabeležili tudi tri mesece povsem brez padavin, to je bil januar 1964, oktober 1965 in december 2016 (slika 11 in preglednica 1). 500 400 300 200 100 0 J F M A M J J A S O N D Slika 11. Mesečna najvišja in najnižja višina padavin obdobja 1948–november. 2018 na Zgornjem Jezerskem Figure 11. Maximum and minimum monthly precipitation in 1948–November 2018 in Zgornje Jezersko 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Na sliki 12 je prikazana višina padavin novembra 2018 na postaji Zgornje Jezersko v primerjavi s postajami po Sloveniji, kjer je med srednje namočenimi kraji. Najmanj padavin smo izmerili na padavinski postaji Sv. Primož nad Muto, 18 mm, največ pa na samodejni postaji Vogel, 370 mm. Od vseh postaj državne meteorološke mreže smo 300 mm ali več padavin izmerili še na Kaninu, Predelu in Kobaridu. 18 Sv. Primož nad Muto Šmartno pri Sl.Gradcu Letališče E. R. Maribor Lendava Šalovci Celje Medlog Maribor Tabor Bizeljsko Jareninski Vrh Malkovec Novo mesto Letališče Cerklje Letališče Portorož Bilje Dobliče Grosuplje Ljubljana Bežigrad Letališče J. P. Ljubljana Zgornje Jezersko Postojna Kočevje Nova vas (Bloke) Krvavec Babno Polje Topol pri Medvodah Bohinjska Češnjica Rateče Kredarica Vojsko Vogel 39 46 48 49 54 54 54 61 65 72 78 88 89 96 103 109 109 125 128 129 135 136 142 156 159 160 178 229 370 0 40 80 120 160 200 240 padavine (mm) 280 320 360 400 Slika 12. Mesečna višina padavin novembra 2018 na izbranih meteoroloških postajah po Sloveniji in na Zgornjem Jezerskem. Podatki so z izbranih padavinskih, podnebnih in samodejnih ter postaj 1. reda. Figure 12. Monthly precipitation in November 2018 on chosen stations in Slovenia and in Zgornje Jezersko Dnevna6 najvišja višina padavin je bila na Zgornjem Jezerskem izmerjena 29. januarja 1979, ko je v 24ih urah padlo 214 mm (slika 13). Med razpoložljivimi dnevnimi podatki je to edini izmerek padavin čez 200 mm. Drugi najvišji je 183 mm, izmerjen je bil 19. oktobra 1961. Novembra 2018 je bila najvišja dnevna višina padavin 35 mm, izmerjena 25. dne v mesecu. Sicer pa je najvišja novembrska dnevna višina padavin 152 mm, izmerjena je bila 17. novembra 1992. Od vseh dnevnih izmerkov obdobja, to je 24 514 dni, je bilo do sedaj zabeleženih 65 dni z višino padavin 100 mm ali več in 462 dni z višino vsaj 50 mm. Najpogosteje so obilne dnevne padavine ali nalivi z izmerki 50 mm ali več zabeleženi novembra (73-krat), oktobra (60-krat), septembra in decembra (46- 6 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24-hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje krat). Na Zgornjem Jezerskem smo prav v vseh mesecih leta že zabeležili tako obilne dnevne padavine, še najmanj smo jih našteli februarja (slika 14). 80 214 183 60 60 125 število dni 152 163 125 73 70 102 120 119 150 115 159 180 137 padavine (mm) 210 172 240 90 39 40 30 60 20 30 10 0 46 50 31 30 23 33 46 36 26 19 0 J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D Slika 13. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1948–november 2018 na Zgornjem Jezerskem, razpoložljivi podatki Figure 13. Maximum daily precipitation per month in 1948–November 2018 in Zgornje Jezersko, available data Slika 14. Mesečno število dni s padavinami 50 mm ali več, obdobje 1948–november 2018 na Zgornjem Jezerskem, razpoložljivi podatki Figure 14. Monthly number of days with precipitation 50 mm or more in 1948–November 2018 in Zgornje Jezersko, available data 120 90 60 30 2017 2014 2011 2008 2005 2002 1999 1996 1993 1990 1987 1984 1981 1978 1975 1972 1969 1966 1963 1960 1957 1954 1951 0 1948 število dni / snežna odeja (cm) 150 Slika 15. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in tridesetletni povprečji (1961–1990 siva in 1981–2010 zelena črta) ter najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2017 na Zgornjem Jezerskem, razpoložljivi podatki Figure 15. Annual snow cover duration (curve) and mean reference values (1961–1990 grey and 1981–2010 green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2017 in Zgornje Jezersko, available data Na Zgornjem Jezerskem in njeni okolici leži snežna odeja7 v povprečju 87 dni na leto; povprečji obdobij 1961–1990 in 1951–1980 sta višji – 110 oz. 108 dni. V obdobju od leta 1948 do leta 2017, ko imamo podatke o snežni odeji, je snežna odeja najdlje ležala leta 1980, 145 dni. Najmanj, 21 dni, pa je bilo na Zgornjem Jezerskem pobeljeno leto 1989 (preglednica 1 in slika 15). V enajstih mesecih leta 2018 je bilo s snežno odejo 61 dni. 7 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Najdebelejša do sedaj izmerjena snežna odeja na postaji je merila 140 cm, zabeležili smo jo 15. februarja 1952 (slika 15, preglednica 1). Čez meter debelo snežno odejo so na Zgornjem Jezerskem imeli vsega skupaj v štirih letih, poleg že omenjenega leta 1952, ko je bila tako debela snežna odeja v januarju in februarju, še februarja 1969, februarja in marca 1984 ter februarja 1986. Najnižja do sedaj zabeležena snežna odeja je iz leta 2011, merila je 15 cm. Na mnogih postajah po Slovenji ni bilo snežne odeje ali pa je bila izmerjena najnižja leta 1989. Na postaji Zgornje Jezersko so za omenjeno leto podatki o višini snežene odeje pomanjkljivi, manjkajo za prvih pet mesecev. Od 67 božičev, za katere imamo s postaje Zgornje Jezersko podatke, je bil božič bel v 44-ih letih. Čez pol metra snega so imeli na božič v letih 1950 (53 cm) in 1994 (51 cm). Nazadnje je bil božič s snegom leta 2017, snežna odeja je bila debela 8 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na Zgornjem Jezerskem v obdobju 1948–november 2018 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Zgornje Jezersko in 1948–November 2018 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 2665 1979 1354 2006 875 1975 168 1993 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 879 1948 268 1992 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 1261 2000 214 1975 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 923 1976/77 66 1991/92 mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 831 nov. 2000 0 jan. 1964, okt. 1965, dec. 2016 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow cover depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 214 29. jan. 1979 — — 140 15. feb. 1952 15 2011 85 10. feb. 1986 — — 145 1980 21 1989 SUMMARY In Zgornje Jezersko is a precipitation station located on elevation of 875 m. The first meteorological observations started in August 1890. From November 2015 on there is also an automatic meteorological station. Observation of precipitation, total and fresh snow cover and meteorological phenomena are taking place on the precipitation station. On automatic meteorological station also air temperature and humidity is measured. Digitized data for precipitation and snow cover depth are available from 1948 on. Alenka Muri has been meteorological observer on the station since July 2014. 63 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V NOVEMBRU 2018 Agrometeorological conditions in November 2018 Ana Žust V novembru so bile povprečne mesečne temperature zraka, večinoma med 7 in 8 °C na Primorskem med 10 in 11 °C, skoraj povsod po Sloveniji za 2 do 3 °C nad dolgoletnim povprečjem k čemur je doprinesla predvsem toplejša prva polovica meseca. V drugi polovici meseca so bile večkrat zabeležene podpovprečne temperature zraka, predzadnji dan meseca so minimalne temperature zraka padle do −7 °C, v osrednji Sloveniji do okoli −4 °C, pod zmrziščem pa so ostale tako najvišje in kot tudi povprečne dnevne temperature zraka. Ob tej ohladitvi je v večjem delu države nastopila tudi prva jesenska slana, vsaj dva do tri tedne kasneje kot običajno. Do okoli −3 °C se je ohladilo tudi na obalnem območju. Mesečne vsote efektivnih temperatur zraka so bile kljub nekoliko hladnejši drugi polovici novembra nekaj deset stopinj C nad dolgoletnim povprečjem (preglednica 4). Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, november 2018 Table 1. Ten-days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, November 2018 Postaja Bilje Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Godnje Ilirska Bistrica Kočevje Lendava Lesce - let. Maribor - let. Ljubljana Malkovec Murska Sobota Novo mesto Podčetrtek Podnanos Portorož - let. Postojna Ptuj Rateče Ravne na Koroškem Rogaška Slatina Šmartno /Sl.Gradec Tolmin Velike Lašče Vrhnika pov. 1,0 0,7 0,7 0,6 0,6 0,9 0,7 0,6 0,7 0,6 0,9 0,6 0,7 0,7 0,7 0,6 1,1 1,0 0,7 0,7 0,5 0,7 0,6 0,7 0,7 0,6 0,6 I. dekada max. Σ 1,7 10 0,9 7 1,0 7 0,8 6 1,1 6 1,3 9 0,9 7 0,8 6 1,1 7 0,8 6 1,3 9 0,7 6 1,0 7 1,0 7 0,8 7 0,8 6 1,8 11 2,0 10 1,0 7 1,0 7 0,6 5 0,8 7 1,0 6 0,8 7 1,2 7 0,7 6 0,9 6 pov. 1,3 0,8 0,9 0,6 0,6 1,0 0,8 0,7 0,7 0,5 1,0 0,8 0,9 0,7 0,8 0,7 1,4 1,2 0,7 0,7 0,5 0,6 0,8 0,6 1,0 0,7 0,8 II. dekada max. 2,3 1,6 1,5 0,8 0,9 1,8 1,5 1,0 1,3 0,8 2,1 1,3 1,7 1,5 1,2 0,9 2,3 2,2 0,9 1,6 0,8 0,7 1,5 0,9 1,9 1,1 1,2 64 Σ 13 8 9 6 6 10 8 7 7 5 10 8 9 7 8 7 14 12 7 7 5 6 8 6 10 7 8 III. dekada pov. max. Σ 1,0 1,9 10 0,4 0,7 4 0,5 0,8 5 0,4 0,4 4 0,3 0,4 3 0,8 1,3 8 0,6 1,6 6 0,4 0,5 4 0,4 0,7 4 0,4 1,0 4 0,4 0,6 4 0,4 0,5 4 0,3 0,5 3 0,5 0,8 5 0,4 0,6 4 0,4 0,6 4 1,3 2,5 13 0,9 2,3 9 0,5 0,7 5 0,4 0,5 4 0,3 0,4 3 0,4 0,5 4 0,4 0,5 4 0,4 0,6 4 0,9 1,7 9 0,4 0,6 4 0,4 0,8 4 mesec (M) pov. max. 1,1 2,3 0,6 1,6 0,7 1,5 0,5 0,8 0,5 1,1 0,9 1,8 0,7 1,6 0,6 1,0 0,6 1,3 0,5 1,0 0,8 2,1 0,6 1,3 0,6 1,7 0,6 1,5 0,6 1,2 0,6 0,9 1,3 2,5 1,0 2,3 0,6 1,0 0,6 1,6 0,4 0,8 0,6 0,8 0,6 1,5 0,6 0,9 0,9 1,9 0,6 1,1 0,6 1,2 Σ 33 19 20 15 15 28 21 17 19 16 23 18 19 19 18 17 39 32 19 18 13 16 18 18 25 17 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Deset do 14 dni, v zahodni, osrednji in jugovzhodni Sloveniji do 17 dni, je bilo deževnih. Deževni dnevi so se večinoma zgostili v prvi in zadnji tretjini meseca. Razen na jugovzhodu države so bili deževni dnevi pogostejši kot običajno v novembru. Ne glede na to, pa je količina dežja, z izjemo Goriške, ostala pod dolgoletnim povprečjem. Gibala se je med 90 in 150 mm v zahodni polovici države in med 40 in 60 mm v vzhodni polovici države. Najmanj dežja je padlo na severovzhodu države. Povprečno mesečno izhlapevanje je bilo večinoma nižje od 1 mm, le na izpostavljenih legah Primorske se je povzpelo nekoliko nad 1 mm. Tudi najvišje vrednosti so le ponekod na Primorskem presegle 2 mm (preglednica 1). Mesečna količina izhlapele vode je bila nižja od mesečne količine padavin zaradi česar je bila površinska vodna bilanca povsod po državi pozitivna z največjimi presežki, do okoli 130 mm na Goriškem, oziroma 80 mm v osrednji Sloveniji. Drugod so se presežki gibali med 25 in 50 mm (preglednica 2). V novembru so se povečali tudi presežki vodne bilance za tekoče obdobje mirovanja (oktober in november skupaj), zlasti na Goriškem in v osrednji Sloveniji. Tudi na severovzhodu države se je vodna bilanca za obdobje mirovanja, po obilnih padavinah ob koncu novembra, iz primanjkljaja obrnila v rahel presežek, kar pa ni normaliziralo jesenskih sušnih razmer, o čemer so iz tega dela Slovenije poročali tudi poročevalci za sušo v okviru sušnega uporabniškega servisa projekta DriDanube (http://black.arso.sigov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/sl /Tedenski%20bilten_47(19.11.-25.11.).pdf). Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za november 2018 in za obdobje mirovanja (od 1.oktobra do 30. novembra 2018) Table 2. Ten days and monthly water balance in November 2018 and for the current dormancy period (from October 1 to November 30, 2018) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v november 2018 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.–30.11.2018) Bilje 85,2 −7,6 52,0 129,6 138,6 Ljubljana 32,3 −1,8 51,3 81,8 139,0 Novo mesto 18,8 4,4 29,8 50,0 63,7 Celje 10,1 0,3 23,1 33,4 50,8 Šmartno Slovenj Gradec 9,0 −0,4 16,5 25,1 77,4 Maribor – let. 1,1 −3,7 28,9 26,3 31,6 Murska Sobota −0,8 −3,4 39,2 35,1 8,4 Portorož – let. 30,7 −0,2 25,6 26,1 66,9 Podobno kot temperature zraka so tudi temperature tal v novembru presegale dolgoletno povprečje. Običajno so v novembru temperature tal za okoli 4 °C nižje od tokratnih, ki so se v globini 5 cm gibale med 10 in 14 °C na Primorskem, Dolenjskem in v Beli krajini, drugod so bile večinoma med 8 in 10 °C. Najvišje zabeležene temperature tal so se v prvi dekadi novembra ponekod še povzpele do 17 °C in čez (Goriška, obalno območje). Ob ohladitvi ob koncu meseca je površinski sloj tal za kratek čas zamrznil le v nižjih predelih Notranjske in Gorenjske (preglednica 3). V prvi polovici novembra so vremenske razmere z nadpovprečnimi temperaturami zraka in tal pospeševale jesenski razvoj ozimnih posevkov. Povprečne temperature zraka, med 15 in 18 °C, in temperature tal, najvišje med 16 in 18 °C, in najnižje nad 10 °C, so bile v optimalnih mejah za uspešno razraščanje posevkov. Slaba stran pretoplega novembrskega vremena pa je bila, da se posevki niso primerno utrjevali za preživetje nizkih zimskih temperatur. 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 5 in 10 cm, november 2018 Table 3. Dekade nad monthly soil temperatures recorded at 5 and 10 cm depths, November 2018 Postaja I. dekada Tz5 Bilje Bovec - let. Celje Cerklje - let. Črnomelj Gačnik Ilirska Bistrica Lesce - let. Maribor - let. Murska Sobota Portorož - let. Postojna Šmartno/Sl. Gradec 14,6 10,9 13,6 13,3 14,4 13,0 13,4 12,6 12,9 12,7 16,6 12,1 12,2 Tz10 Tz5 max Tz10 max 14,7 11,1 13,7 13,6 14,5 13,2 13,6 12,7 13,2 12,8 16,8 12,1 12,3 18,7 14,6 15,4 17,0 15,9 16,2 15,2 13,8 16,7 14,7 17,3 17,3 14,9 17,6 13,8 14,9 16,0 15,6 14,8 14,8 13,8 15,5 14,6 17,4 15,5 14,2 II. dekada Tz5 min 10,8 7,7 11,2 8,7 12,6 7,9 11,9 11,1 8,9 10,4 15,9 7,1 8,8 Tz10 min 11,8 8,5 12,0 10,9 13,3 10,2 12,4 11,2 10,7 10,8 16,2 8,4 10,2 Tz5 10,9 7,6 10,2 7,8 10,8 7,6 10,5 9,8 8,1 8,7 14,4 7,2 7,0 Tz10 11,3 8,0 10,8 8,8 11,3 8,9 11,0 10,0 9,3 8,9 14,8 7,7 7,6 Tz5 max 18,0 13,3 13,8 15,6 14,2 15,8 13,9 12,8 14,3 13,7 16,7 14,6 14,4 Tz10 max 16,8 12,9 13,6 14,1 14,1 12,9 13,7 12,9 13,5 13,4 16,8 13,4 12,8 III. dekada Tz5 min 4,3 2,5 6,1 2,4 6,6 2,5 6,8 6,3 2,7 4,5 11,1 1,0 2,6 Tz10 min 5,5 3,3 7,0 3,6 7,2 4,3 7,6 6,5 4,6 4,8 11,7 2,2 3,5 Tz5 8,3 4,9 7,0 5,0 7,4 4,9 8,0 6,3 5,5 5,7 12,3 3,8 5,1 Tz10 8,6 5,2 7,5 5,7 7,7 5,8 8,4 6,4 6,4 6,1 12,7 4,2 5,5 LEGENDA: Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz10 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz10 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz5 min Tz10 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Dnevna temperatura tal je izmerjena na samodejnih meteoroloških postajah. Podatki so eksperimentalne narave, zato so možna odstopanja. 66 Tz5 max 12,9 8,5 8,9 8,4 9,3 8,4 10,3 7,7 8,9 8,1 13,8 9,9 8,0 Tz10 max 12,4 8,2 9,0 8,3 9,3 7,9 10,4 7,8 8,7 8,3 13,9 10,4 7,9 mesec (M) Tz5 min 2,3 0,8 3,4 −0,2 4,8 0,4 3,9 4,1 1,2 1,6 9,8 −0,9 1,4 Tz10 min 3,4 1,4 4,6 2,1 5,5 2,2 5,0 4,3 2,8 2,2 10,5 0,3 2,3 Tz5 11,3 7,8 10,2 8,7 10,9 8,5 10,6 9,6 8,8 9,0 14,4 7,5 8,1 Tz10 11,0 8,0 10,0 9,0 11,0 9,0 10,0 9,0 9,0 9,0 14,0 7,0 8,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, november 2018 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, November 2018 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Maribor-letališče Murska Sobota I. II. 151 142 116 111 87 117 116 120 130 123 128 124 118 123 118 100 93 61 53 36 54 51 56 79 67 74 66 67 68 64 Tef > 0 °C III. M 93 82 34 24 14 32 34 35 40 34 40 35 34 35 36 343 317 210 188 137 203 200 212 249 225 242 225 219 226 217 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 51 84 56 48 63 83 84 79 81 62 69 69 60 76 69 101 92 66 61 37 67 66 70 80 73 78 74 68 73 68 50 48 27 21 8 23 15 23 39 30 34 31 29 30 26 44 34 7 1 0 3 3 4 6 4 7 4 3 4 4 195 174 100 83 45 93 84 97 125 107 119 109 100 107 98 48 73 48 35 31 61 52 57 64 48 52 55 48 58 50 51 42 16 14 1 18 16 21 30 23 28 24 18 23 18 16 15 5 3 0 1 0 2 13 8 10 11 4 7 6 Tef > 10 °C III. M 8 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 75 60 22 17 1 19 16 23 43 31 38 35 22 29 24 Vm 36 38 16 9 0 16 13 19 33 19 24 26 14 21 16 Tef od 1. 1. 2018 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 5257 4883 3944 3588 3156 3935 3830 3932 4557 4309 4487 4136 4373 4234 4339 3640 3343 2562 2262 1942 2591 2501 2582 3111 2902 3045 2743 2967 2853 2945 2286 2075 1391 1157 948 1460 1376 1448 1890 1705 1811 1552 1762 1668 1752 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1981–2010) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 67 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Odpornost pšenice na nizke temperature zraka je kompleksen pojav, odvisen od številnih dejavnikov. Pomembne so sortne lastnosti, razvitost koreninskega sistema, čas setve, fizikalne lastnosti in prehranjenost rastline. Utrjevanje pšeničnih posevkov se prične, ko ob sončnih jesenskih dnevih v listih še poteka fotosinteza, v nočnem času, ko se ohladi, pa se upočasni oziroma celo prekine dihanje. V listih se tedaj kopičijo sladkorji, njihova naraščajoča koncentracija v celičnem soku, pa povečuje odpornost rastlin na nizke temperature. Proces kopičenja sladkorjev, se konča, ko temperature zraka postopno padejo pod 0 °C, rastline pa so tedaj sposobne preživeti temperature do okoli −12 °C. To jesen so temperature padle pod 0 °C šele ob koncu novembra. Nadaljevanje utrjevanja poteka ob primerno nizkih minimalnih temperaturah, ki morajo biti nižje od 0 °C, povezano pa je z zmanjšanjem količine vode v celičnem soku in povečanjem količine suhe snovi, da so sposobne preživeti tudi temperature do −20 °C. Odpornost posevkov ozimnih žit na mraz je dinamična lastnost. Ob daljših zimskih otoplitvah, ki v listih vzbudijo asimilacijo se lahko zmanjša in ponovno vzpostavi ob postopnem ohlajanju. Nevarnost predstavljajo zimske otoplitve, ki jim sledijo nenadne ohladitve, ob katerih lahko posevki utrpijo precejšne poškodbe zaradi mraza. Posamezni organi so različno občutljivi na nizke temperature, najbolj vzdržljivo je razrastišče, ki je v času prezimovanja tudi najpomembnejši del rastline. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In the first half of November warmer than usually weather prevailed over the territory of Slovenia while in the second half of the month air temperatures frequently dropped below the average. However, average monthly air temperature anomalies ranged up to 3 °C above the long-term average. First autumn frost was recorded at the end of November, two to three weeks later than normally. Monthly precipitation remained below the average despite relatively frequent rainy days in the first and last decade of November. However the lowest monthly precipitation, about 40 mm, was recorded in the north east of the country where in autumn dry conditions were reported. Climatological water balance was positive all over the country, with the lowest surplus in the northeast of the country. In the first half of the month the weather conditions were beneficial for the development winter cereals, the tillering stage was recorded at the mid of the month, but relatively warm nights adversely affect the hardening stage against freezing temperatures. 68 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V NOVEMBER 2018 Discharges of Slovenian rivers in November 2018 Igor Strojan V začetku in ob koncu novembra so bili pretoki rek srednji, ponekod veliki. V osrednjem delu meseca je vodnatost rek upadala, pretoki so bili srednji in mali. V celoti je bila novembra okoli deset odstotkov manjša kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Reke niso poplavljale, najbolj vodnata reka je bila Drava, najmanj pa Sotla, po kateri je preteklo le nekaj več kot tretjino povprečne obdobne količine vode za ta mesec. GORNJA RADGONA 0,93 DRAVOGRAD 1,41 VIDEM RADOVLJICA 0,66 0,88 SUHA SOLKAN 0,98 1,21 0,73 HRASTNIK 0,91 VELIKO ŠIRJE 0,80 1,22 PODBOČJE 0,94 0,92 0,69 CERKVENIKOV MLIN 1,22 RAKOVEC 0,36 MOSTE PODROTEJA DOLENJE ŠENTJAKOB ČATEŽ 1,00 METLIKA 0,91 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek novembra 2018 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the November 2018 mean discharges of Slovenian rivers compared to the November mean discharges of the long-term period SUMMARY The average monthly discharges of rivers in November were about 10 percent lower if compared to the long-term period 1981–2010. There were no floods in November. 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Pretoki slovenskih rek v novembru 2018 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in November 2018 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Mali (Qnp), srednji (Qs) in veliki (Qvk) pretoki novembra 2018 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju 1981–2010 Figure 3. Small (Qnp), medium (Qs) and large (Qvk) discharges in November 2018 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 1981–2010 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Pretoki novembra 2018 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju 1981–2010 Table 1. Discharges in November 2018 and characteristic discharges in the long-term period 1981–2010 REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION November 2018 m3/s dan MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 92,0 197 3,2 13,0 1,4 16,0 42,0 116 71,0 8,6 18,0 19,0 39,0 25,0 3,5 2,1 3,8 Qs7h MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 118 351 6,1 40,1 3,6 51,4 85,6 211 352 26,5 56,6 84,7 91,5 162 14,2 11,5 15,9 Qvk7h Qn7h 25 30 18 19 15 22 18 23 22 19 19 18 21 18 22 21 24 November 1981–2010 m3/s m3/s m3/s nQnp sQnp vQnp 56,8 86,3 2,5 7,9 0,8 8,24 23,6 37,4 62,3 3,3 8,2 8,6 4,9 17,1 1,9 1,2 0,3 nQs 94,4 163 4,4 17,2 2,4 21,2 48,9 102 143 8,5 20,1 24,2 25,2 39,0 5,0 2,5 2,1 sQs 126,88 145 418 7,0 33,6 6,9 71,0 177 272 283 29,7 49,6 63,8 97,8 134 18,5 6,6 6,1 vQs 227,66 249,09 9,216 49,909 10,159 58,368 117,56 231,41 353,61 26,963 61,289 93,31 74,864 133,57 20,407 12,27 13,039 sQvk 634,50 17,864 149,35 42,89 219,76 438,73 706,88 1001,7 99,403 135,14 9 215,12 84,5 144 23,5 27,8 277 551 49,2 370 781 1361 96,3 1490 68,118 123,867 4,755 14,073 1,581 15,547 33,523 64,8 81,89 5,693 11,026 21,86 10,026 24,337 6,598 1,997 0,64 nQvk 27 188,88 486,26 55,937 34,765 56,523 vQvk MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE 210 760 19,0 165 SOTLA RAKOVEC 23,0 27 5,0 58,6 253 SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK* ČATEŽ SUHA PODBOČJE METLIKA MOSTE SOLKAN DOLENJE* PODROTEJA C. MLIN 173 325 501 786 82,0 169 338 160 601 69,0 82,0 49,0 25 25 25 3 3 27 26 26 2 25 25 3 36,3 69,5 189 154 7,5 14,8 66,2 28,6 49,1 21,0 2,7 2,4 250 569 787 1280 206 179 499 188 875 103 106 98,4 687 1422 1752 3806 687 377 1018 331 2066 192 297 246 4 27 3 72 Legenda: Explanations: Qn7h mali pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qn7h the smallest monthly discharge – data at 7. a.m. nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period Qs7h srednji pretok v mesecu – podatki ob 7. uri Qs7h mean monthly discharge – data at 7 a.m. nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qvk7h največji pretok v mesecu ob 7. uri (UTC+1) Qvk7h the highest monthly discharge at 7a.m. (UTC+1) nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period * Obdobje 1991–2010 TEMPERATURE REK IN JEZER V NOVEMBRU 2018 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in November 2018 Mojca Sušnik T emperatura izbranih opazovanih rek je bila novembra 2018 v povprečju za 1,1 °C višja kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Bohinjsko jezero je imelo 0,5 °C, Blejsko jezero pa 2,4 °C višjo mesečno temperaturo kot je primerjalno obdobno mesečno povprečje. Temperature izbranih rek so se v novembru od začetka do konca meseca znižale v povprečju za 4 °C. V prvi polovici meseca se temperatura večine rek ni dosti spremenila. V tem času so bile tudi izmerjene najvišje mesečne temperature rek v Sloveniji. Po 15. novembru so se reke precej ohladile in med 20. in 22. novembrom je že marsikatera reka dosegla najnižje mesečne vrednosti. Kasneje so se reke ponovno segrele, a proti koncu meseca znova ohladile na podobne ali nižje vrednosti, kot so jih imele reke že med 20. in 22. novembrom. Povprečna razlika med najnižjo in najvišjo srednjo dnevno temperaturo izbranih rek je bila v novembru 4,9 °C. Srednja dnevna temperatura Bohinjskega jezera in Blejskega jezera se je v novembru postopno zniževala. Najvišjo temperaturo je imelo Blejsko jezero 3. novembra, Bohinjsko pa 4. novembra. Najnižja srednja dnevna temperatura obeh jezer je bila izmerjena 30. novembra. Razlika med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo Blejskega jezera je bila 4,6 °C in Bohinjskega jezera 3,7 °C. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura vode v °C, v novembru 2018 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average November 2018 and long-term 1981–2010 temperature in °C postaja / location NOVEMBER 2018 obdobje / period 1981–2010 razlika / difference Mura - Gornja Radgona Velika Krka - Hodoš * 8,9 8,4 6,5 7,7 2,4 0,7 Drava - Ptuj * 8,4 7,8 0,6 Sava Bohinjka - Sveti Janez * 8,3 8,1 0,2 Sava - Radovljica 7,9 6,4 1,5 Sava - Šentjakob 9,1 7,4 1,7 Sava - Jesenice na Dolenjskem * Kolpa - Metlika Ljubljanica - Moste 11,3 9,9 1,4 9,2 8,5 0,7 10,1 9,0 1,1 Savinja - Laško 9,4 6,9 2,5 Krka - Podbočje 10,0 8,5 1,5 Soča - Solkan 8,6 8,1 0,5 Vipava - Dolenje * 9,2 9,4 −0,2 9,5 9,2 0,3 10,1 7,8 2,3 8,1 7,6 0,5 12,8 10,4 2,4 Nadiža - Potoki * Reka - Cerkvenikov mlin Bohinjsko jezero Blejsko jezero *obdobje, krajše od 30 let / period shorter than 30 years 73 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 8 6 4 8 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 3. 5. 7. november V. Krka Hodoš Sava Radovljica Drava Ptuj 14 14 12 12 10 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 8 6 Sava Šentjakob Sava Jesenice na Dol. 8 6 4 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. Savinja Laško 1. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. november Ljubljanica Moste 3. 5. 7. Soča Solkan Krka Podbočje 14 16 12 14 10 Temperatura (°C) Temperatura (°C) 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. november 8 6 4 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. november Vipava Dolenje Reka Cerkvenikov mlin 12 10 8 6 4 2 2 0 0 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. november Nadiža Potoki 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. november Bohinjsko jezero Kolpa Metlika Blejsko jezero Slika 1. Povprečne dnevne temperature nekaterih slovenskih rek in jezer v novembru 2018 Figure 1. Average daily temperatures of some Slovenian rivers and lakes in November 2018 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v novembru 2018, v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in November 2018 in °C SUMMARY The average differences between the maximum and the minimum daily temperatures of the selected Slovenian rivers in November 2018 was 4.9 °C. The average observed river’s temperature was 1.1 °C higher as a long-term average 1981–2010. The average monthly temperature of the Bohinj Lake was 0.5 °C higher as a long-term average and Bled Lake 2.4 °C higher as a long-term average. 75 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V NOVEMBRU 2018 Sea dynamics and temperature in November 2018 Igor Strojan G ladina morja je bila večji del novembra višja od predvidene astronomske višine, najbolj 80 cm 1. novembra. 24. novembra je bila na mareografski postaji Koper zabeležena najvišja višina morja v novembru 317 cm. Morje je poplavljalo najnižje dele obale v višini 17 cm. Novembra je bilo morje 1,6 °C toplejše od dolgoletnega povprečja, vse do 11. novembra je bilo morje toplejše od 18 °C. Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v novembru 2018 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in November 2018 Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v novembru 2018 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in November 2018 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Višina morja Večji del novembra je bila gladina morja povišana. 1. novembra je bila ob jugu residualna višina kar 80 cm in najvišja v mesecu. K sreči ni sovpadala z astronomsko plimo in je morje le za krajši čas poplavilo najnižje dele obale. Poplavljanje obale je bilo novembra najbolj izrazito 24. novembra, ko je morje poplavilo nižinske dele obale v višini 17 cm. Srednja mesečna višina morja 235 cm je bila 12 cm višja od povprečja med leti 1961 in 1990. Slika 3. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v novembru 2018 Figure 3. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in November 2018 Slika 4. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v novembru 2018. Izhodišče izmerjenih višin morja je ničelna vrednost na mareografski postaji v Kopru. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju od leta 1961 je 217 cm. Figure 4. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in November 2018 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v novembru 2018 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of November 2018 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper November November 1961–1990 2018 Min Sr Max cm cm cm cm SMV 235 204 223 237 NVVV 317 276 310 356 NNNV 167 120 143 159 A 150 156 167 197 Legenda/Explanations: SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v januarju 2019. Celoletni podatki so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje. Figure 5. Prognostic sea levels in January 2019. Data are also available on http://www.arso.gov.si/ vode/morje. 79 Agencija Republike Slovenije za okolje Valovanje morja Zaradi vzdrževalnih del na oceanografski boji VIDA NIB MBP meritve valovanja v novembru niso bile izvedene. Temperatura morja Morje je bilo novembra 1,6 °C višje od dolgoletnega povprečja. Vse do prve dekade novembra je bila temperatura morja nekoliko višja od 18 °C. Sredi novembra se je morje pričelo dokaj hitro ohlajati in ob koncu meseca je bila temperatura morja le še 12,9 °C, kar je običajna najnižja temperatura morja v novembru. Slika 6. Srednje dnevne temperature morja v novembru 2018. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini 1 metra na merilni postaji Koper. Figure 6. Mean daily sea temperatures in November 2018. Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v novembru 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in November 2018 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper November November 1981–2010 2018 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 12,9 11,8 12,7 14,3 Tsr 16,5 13,9 14,9 16,0 Tmax 18,3 16,3 17,2 18,4 SUMMARY The average monthly sea level in November was 235 cm and 12 cm higher if compared to the long-term period 1961–1990. On 24 November the sea flooded lowest parts of the coast at the height of 17 cm. The average sea temperatures in November was 16.5 °C. 80 KOLIČINE PODZEMNE VODE V NOVEMBRU 2018 Groundwater qantity in November 2018 Urška Pavlič K oličinsko stanje podzemne vode v novembru je bilo nekoliko bolj ugodno od stanja v mesecu pred njim. V medzrnskih vodonosnikih po državi so prevladovale normalne in nadpovprečne vodne gladine. Izjeme so bili vodonosniki Ptujskega polja, spodnje Savinjske doline in Kranjskega polja, kjer so bile povprečne novembrske gladine podzemne vode nižje od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Gladine podzemne vode med 25. in 10. centilom dolgoletnega obdobja meritev smo novembra spremljali na pretežnem delu vodonosnika Dravskega, Krškega in Ljubljanskega polja (slika 6). Podobno kot pri medzrnskih so tudi v kraških vodonosnikih po državi prevladovale nadpovprečne vodne količine. Zaradi občasnega odtoka raztaljene snežnice iz vodonosnikov so se postopoma začele zniževati tudi temperature izvirske vode. Slika 1. Izvir Kamniške Bistrice v zadnjih dneh novembra 2018 Figure 1. Kamniška Bistrica spring in last days of November 2018 Z izjemo Vipavsko Soške doline vodonosniki novembra niso prejeli običajne količine napajanja z infiltracijo padavin. Največji padavinski primanjkljaj je bil značilen za območje medzrnskih vodonosnikov spodnje Savinjske doline in Dravske kotline, kjer je padlo za približno eno polovico običajnih vrednosti. V povprečju je padavinski primanjkljaj v ostalih vodonosnikih znašal med eno tretjino in štirimi petinami običajnih količin. Presežek napajanja vodonosnika Vipavsko Soške doline ni bil velik, znašal je približno 15 odstotkov dolgoletnih povprečnih novembrskih količin. Med 7. in 18. novembrom so prevladovali suhi dnevi, največ padavin je padlo v prvih dveh dneh meseca in med 24. in 26. novembrom. Medtem ko so se padavine v začetku meseca zaradi visokih temperatur zraka pojavljale predvsem v obliki dežja, pa je marsikje po državi v zadnji dekadi meseca do nižin zapadel sneg, kar je upočasnilo hitrost odtoka padavin pod površje tal. Povprečne mesečne gladine podzemne vode so bile novembra v medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z mesecem oktobrom bolj ugodne. V tem mesecu so se do normalnih vodnih količin dvignile zelo nizke 81 Agencija Republike Slovenije za okolje oktobrske gladine podzemne vode v vodonosnikih Vipavske doline in Čateškega polja, pa tudi podpovprečne oktobrske gladine podzemne vode spodnje Savinjske doline Ljubljanskega in Kranjskega polja ter spodnje Savinjske doline. Odklon povprečne gladine podzemne vode novembra 2018 od mediane dolgoletnih novembrskih gladin v obdobju 1981–2010 je bil negativen na območju vodonosnikov Murske kotline, spodnje Savinjske doline ter mestoma v vodonosnikih Ptujskega polja, Ljubljanske kotline in Mirensko Vrtojbenskega polja (slika 4). V delih vodonosnikov Dravskega, Ljubljanskega, Krškega in Brežiškega polja smo spremljali pozitivni novembrski odklon v primerjavi z vrednostmi dolgoletnega povprečja tega meseca. Najizraziteje so od običajnih novembrskih gladin v letošnjem novembru z negativnim odklonom odstopala severno območje vodonosnika Ptujskega polja in vzhodno območje vodonosnika Apaškega polja. Izdatnosti večine kraških izvirov so bile novembra višje od dolgoletnega povprečja (slika 3). Nad običajno raven so se dvignile gladine vode na območju izvirov predvsem v prvi in zadnji dekadi meseca, ki jih je delilo krajše obdobje povprečnih oziroma podpovprečnih vrednosti. Izjema je bila izdatnost izvira Mošenik, kjer je bila izdatnost tekom celega meseca nižja od dolgoletnih vodnih količin. Temperatura izvirske vode se je v primerjavi s predhodnimi meseci novembra začela postopoma zniževati zaradi ohlajanja temperatur zraka in odtoka prvih snežnih padavin v tej jeseni. Specifična električna prevodnost vode se je na območju izvirov Dolenjskega (izvira Studene in Bilpe) in Notranjskega (izvir Veliki Obrh) krasa zviševala sočasno z dvigom gladin, kar nakazuje na iztok bolj mineralizirane, lahko tudi bolj onesnažene vode iz vodonosnika, katero izriva padavinska voda. V nasprotju s to dinamiko se je parameter SEP na območju izvirov Alpskega krasa (izvira Mošenik in Kamniška Bistrica) v času padavin oziroma povečanja izdatnosti izvirov, zmanjšala, kar je pokazatelj hitrega iztoka padavin iz vodonosnika, za katere je značilna nizka vrednost SEP. Posebnost je bila, kot že mnogokrat doslej, zabeležena v nihanju parametra SEP na območju Klaričev v vodonosniku klasičnega Krasa. V novembru se je vrednost SEP podzemne vode na območju Klaričev začela postopoma zviševati, kar ponazarja na to, da prevladujoč delež podzemne vode v vodonosniku ne prihaja več iz reke Soče z značilno nizko vrednostjo tega parametra, kot je bil to primer v času nizkih vodnih razmer v poletnem času. Slika 2. Nova merilna postaja za spremljanje podzemne vode v Mostah na Kranjskem polju s pričetkom obratovanja leta 2018 Figure 2. New groundwater measuring station Moste on Kranjsko polje which started to operate in year 2018 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nihanje vodne gladine (modro), temperature (rdeče) in specifične električne prevodnosti (zeleno) na izbranih merilnih mestih izvirov in podzemne vode v Klaričih na območju Krasa med septembrom in novembrom 2018 Figure 3. Water level (blue), temperature (red) and specific electric conductivity (green) oscillation on selected measuring stations of springs and groundwater in Klariči, Kras between September and November 2018 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Odklon povprečne gladine podzemne vode novembra 2018 od mediane dolgoletnih novembrskih gladin v obdobju 1981–2010 izražene v centilnih vrednostih Figure 4. Deviation of average groundwater level in November 2018 in relation from median of longterm November groundwater level in period 1981–2010 expressed in percentile values 84 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) med leti 2016 in 2018 v primerjavi z značilnimi centilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1981–2010, zglajenimi s 30 dnevnim drsečim povprečjem Figure 5. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) between years 2016 and 2018 in relation to percentile values for the comparative period 1981–2010, smoothed with 30 days moving average SUMMARY Diverse groundwater quantity status prevailed in alluvial aquifers. Parts of Dravsko, Krško and Ljubljansko polje were water abundant. On the other hand, groundwater levels lower than normal were measured in Kranjsko and Ptujsko polje and in parts of lower Savinja valley aquifers. Karstic springs mostly discharged near longterm average in November. 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Stanje količine podzemne vode v mesecu novembru 2018 v večjih medzrnskih vodonosnikih Figure 6. Groundwater quantity status in November 2018 in important alluvial aquifers 86 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA V NOVEMBRU 2018 Air pollution in November 2018 Tanja Koleša O nesnaženost zraka je bila v novembru na večini merilnih mest nižja kot oktobra. V prvi in zadnji tretjini meseca je padlo veliko padavin in takrat je bila onesnaženost zraka najnižja. V krajih, kjer je bil prisoten temperaturni obrat se je onesnaženost občasno povišala. Dolgotrajnih temperaturnih obratov ni bilo, zato kljub večji potrebi po ogrevanju, ravni delcev niso bilo visoke. Do preseganj mejne dnevne vrednosti je v novembru prišlo na 11 merilnih mestih. Večino preseganj je bilo zabeleženih v vzhodni Sloveniji od 5. do 9. novembra, zaradi odsotnosti padavin in nižjih temperatur v tem delu Slovenije. V novembru cel mesec močno izstopajo povišane ravni delcev PM10 v Trbovljah, kjer v okolici merilnega mesta potekajo obsežna gradbena dela. Najvišja dnevna raven PM10 izmerjena na tem merilnem mestu je bila 106 µg/m3 29. novembra. Največ preseganj mejne dnevne vrednosti od začetka leta do konca novembra je bilo zabeleženih na prometnem merilnem mestu Zagorje (41) in to predvsem zaradi okoliških gradbenih del v zadnjih mesecih. Poleg Zagorja je vsota vseh preseganj, presegla število 35, ki je dovoljeno v koledarskem letu, le še na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center (36). Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile na vseh merilnih mestih v novembru nižje od dovoljene povprečne letne vrednosti. Po pričakovanjih so se ravni ozona v primerjavi s poletnimi meseci močno znižale in na nobenem merilnem mestu niso več presegle 8-urne ciljne vrednosti. Onesnaženost zraka z dušikovimi oksidi, ogljikovim monoksidom, žveplovim dioksidom in benzenom je bila v novembru nizka in nikjer ni presegla mejnih vrednosti. Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše, MO Ptuj Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS Anhovo Elektroinštitut Milan Vidmar Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje MO Ptuj Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje Merilna mreža Mestne občine Ptuj 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana, EIS Anhovo, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj Delci PM 10 in PM 2,5 Ravni delcev PM10 so v novembru na enajstih merilnih mestih presegle mejno dnevno vrednost 50 µg/m3. Največ devetkrat v Trbovljah, kjer so v bližini potekala gradbena dela. Najvišja dnevna raven PM10 izmerjena na tem merilnem mestu je bila 106 µg/m3 29. novembra. 5. novembra je bila zaradi temperaturnega obrata presežena mejna dnevna raven delcev PM10 na vseh merilnih mestih v vzhodni Sloveniji. 6. novembra so bile v zahodni in osrednji Sloveniji padavine, na vzhodu padavin ni bilo, zato so tam še naprej vztrajale povišane ravni delcev. 7. in 8. novembra je bil temperaturni obrat še vedno prisoten v Mariboru in Murski Soboti, kjer so bile zato ravni delcev višje, kot drugod po Sloveniji. V Mariboru so se 9. novembra ravni delcev znižale, ker je zapihal veter, v Murski Soboti pa so se ravni znižale šele 10. novembra. Do preseganja mejne dnevne vrednosti je prišlo 18. novembra v Murski Soboti Rakičan. Razlog je neznan lokalni vpliv, ki je trajal dve uri v poznem popoldanskem času. Vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 50 µg/m3 od začetka leta do konca meseca novembra je v Zagorju in Ljubljani Center že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Povprečne mesečne ravni delcev PM2.5 so bile v novembru nižje kot oktobra. Najvišja povprečna mesečna vrednost PM2.5 (20 µg/m3) je bila v Mariboru na Vrbanskem platoju. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 1 in 2 ter na slikah 1, 2 in 3. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je bila v novembru zaradi nižjih temperatur in manjšega sončnega obsevanja nizka. Na nobenem merilnem mestu po Sloveniji ni prišlo do prekoračitve ciljne 8-urne vrednosti. Dovoljeno število preseganj 8-urne ciljne vrednosti je 25-krat v enem letu. Od začetka leta pa do konca novembra je bilo to število preseženo na osmih merilnih mestih. Največ 67 preseganj je zabeleženo na Krvavcu. Vrednosti ozona so prikazane v preglednici 3 in na sliki 4. Dušikovi oksidi Na vseh merilnih mestih so bile ravni NO2 pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Najvišja urna vrednost NO2 je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu v Mariboru (122 µg/m3), najvišja povprečna mesečna vrednost pa na prometnem merilnem mestu v Ljubljani (36 µg/m3). Raven NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je bila nizka. Vrednosti dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 4 in na sliki 5. Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila v novembru nizka. Do kratkotrajnih povišanj je prišlo na vplivnem območju Termoelektrarne Šoštanj. Najvišja urna vrednost 188 µg/m3 je bila izmerjena 12. novembra ob 4. uri na Graški gori, ki je pod vplivnim območjem TEŠ. Mejna urna vrednost je 350 µg/m3. Ravni SO2 prikazujeta preglednica 5 in slika 6. Ogljikov monoksid Ravni CO so bile na vseh merilnih mestih kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 6. 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Ogljikovodiki Na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center je bila novembra povprečna mesečna raven benzena 2,5 µg/m3, kar je polovico predpisane mejne letne vrednosti. Na ostalih dveh merilnih mestih (Ljubljana Bežigrad in Maribor Center) so bile ravni benzena še nižje. Povprečne mesečne ravni so prikazane v preglednici 7. Preglednica 1. Ravni delcev PM10 v µg/m3 v novembru 2018 Table 1. Pollution level of PM10 in µg/m3 in November 2018 MERILNA MREŽA /MEASURNIG NETWORK DMKZ OMS Ljubljana Občina Medvode EIS TEŠ MO Celje MO Maribor Občina Miklavž na Dravskem polju MO Ptuj Občina Ruše Salonit Mesec / Month Postaja/ Station Dan / 24 hours Podr LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav LJ Biotehniška Kranj Novo mesto Velenje LJ Gospodarsko raz. NG Grčna CE Mariborska MS Cankarjeva LJ Center Medvode Pesje Škale Šoštanj AMP Gaji Vrbanski plato Miklavž na Dravskem polju Ptuj Ruše Morsko Gorenje Polje UB UT UB RB UB SB UT UB UB RB RI UB UB UB UB UT UT UT UT UT SB SB SB SI UB UB % pod 100 100 97 90 100 97 100 100 100 97 97 100 100 100 97 97 100 100 43* 99 100 100 100 100 100 100 Cp 24 33 33 34 18 42 32 23 16 14 24 19 25 26 21 21 21 34 35 31 20 18 17 23 29 25 Cmax 46 62 59 63 40 106 89 46 32 35 43 37 38 50 45 40 42 60 55 51 31 38 39 41 49 50 TB 100 31 59 4 21 100 100 100 97 29 30 12 13 56 52 28 31 2 2 0 0 16 11 3 3 Preglednica 2. Ravni delcev PM2,5 v µg/m3 v novembru 2018 Table 2. Pollution level of PM2,5 in µg/m3 in November 2018 Postaja / Station DKMZ LJ Bežigrad Iskrba Vrbanski plato Nova Gorica Podr. UB RB UB UB >MV ∑od 1.jan. 15 22 24 27 6 30 41 5 4 2 4 6 10 20 1 8 5 29 29 36 0 3 3 4 23 7 UB RB RB RB *Informativni podatek MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK >MV 0 4 4 5 0 9 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 1 1 0 0 0 0 0 0 % pod Cp Cmax 24 ur 100 97 100 100 17 12 20 13 29 27 42 28 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 3. Ravni O3 v µg/m3 v novembru 2018 Table 3. Pollution level of O3 in µg/m3 in November 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ EIS TEŠ EIS TEB MO Maribor Postaja/ Station LJ Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba Vrbanski plato Zavodnje Velenje Sv. Mohor Pohorje Mesec/ month Podr. 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 99 100 99 99 99 100 100 98 98 99 100 100 99 98 100 95 23 19 26 24 24 20 25 40 51 75 35 22 41 20 35 43 87 91 83 78 89 76 86 88 82 112 89 79 86 77 84 89 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 83 88 80 67 86 73 81 80 81 100 87 68 83 74 82 88 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB UB RB UB SB UT UB UB RB RB RB UB RI UB RB RB >CV ∑od 1. jan. 22 14 30 42 10 2 13 54 55 67 17 30 44 1 30 24 Preglednica 4. Ravni NO2 in NOx v µg/m3 v novembru 2018 Table 4. Pollution level of NO2 and NOx in µg/m3 in November 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK DMKZ OMS Ljubljana EIS TEŠ EIS TEB MO Celje MO Maribor LJ Bežigrad MB Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper LJ Center Šoštanj Zavodnje Škale Sv. Mohor AMP Gaji Vrbanski plato NO2 Podr UB UT UB RB UB SB UT UB UT SI RI SB RB UB UB Mesec / Month 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax 99 78 100 99 40 97 100 99 99 100 99 100 100 99 91 24 30 26 14 21 15 21 17 36 13 7 9 9 18 19 60 122 73 55 56 58 62 59 77 37 28 26 32 66 69 90 NOx >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 41 78 50 22 37 30 40 22 109 17 9 10 10 38 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 5. Ravni SO2 v µg/m3 v novembru 2018 Table 5. Pollution level of SO2 in µg/m3 in November 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad Celje DMKZ Trbovlje Zagorje Hrastnik OMS Ljubljana LJ Center Šoštanj Topolšica Zavodnje EIS TEŠ Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale EIS TEB Sv. Mohor MO Celje AMP Gaji Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. UB UB SB UT UB UT SI SB RI RI RI UB SB SB RB UB 99 100 99 99 100 99 100 99 99 100 100 99 100 100 100 94 5 3 4 4 5 2 2 4 3 3 3 4 3 3 6 3 12 22 19 9 18 4 9 16 76 37 188 9 11 9 15 16 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 10 10 7 7 3 3 6 15 10 23 7 5 7 9 7 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preglednica 6. Ravni CO v mg/m3 v novembru 2018 Table 6. Pollution level of CO (mg/m3) in November 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG Postaja/ Station NETWORK LJ Bežigrad MB Center DMKZ Trbovlje Krvavec Mesec / Month 8 ur / 8 hours Podr %pod Cp Cmax >MV UB UT SB RB 100 99 99 98 0,3 0,4 0,4 0,2 0,6 0,9 1,6 0,3 0 0 0 0 Preglednica 7. Ravni nekaterih ogljikovodikov v µg/m3 v novembru 2018 Table 7. Pollution level of some Hydrocarbons in µg/m3 in November 2018 MERILNA MREŽA/ MEASURNIG NETWORK DKMZ OMS Ljubljana Postaja/ Station Podr. %pod Benzen Toluen Etil-benzen M,p-ksilen o-ksilen Ljubljana Maribor LJ Center UB UT UT 97 77 99 1,7 2,3 2,5 1,9 3,0 4,1 0,4 1,0 0,4 1,2 2,9 3,4 0,4 0,9 0,4 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1. Povprečne mesečne ravni delcev PM10 v novembru 2018 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti od začetka leta 2018 Figure 1. Mean PM10 pollution level in November 2018 and the number of 24-hrs limit value exceedances from the beginning 2018 Slika 2. Povprečne dnevne ravni delcev PM2,5 (µg/m3) v novembru 2018 Figure 2. Mean daily pollution level of PM2,5 (µg/m3) in November 2018 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Povprečne dnevne ravni delcev PM10 (µg/m3) in padavine v novembru 2018 Figure 3. Mean daily pollution level of PM10 (µg/m3) and precipitation in November 2018 93 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 4. Število prekoračitev opozorilne urne ravni v novembru 2018 in število prekoračitev ciljne osemurne ravni O3 od začetka leta 2018 Figure 4. The number of exceedances of 1-hr information threshold in November 2018 and the number of exceedances of 8-hrs target O3 pollution level from the beginning of 2018 Slika 5. Povprečne mesečne in najvišje urne ravni NO2 ter število prekoračitev mejne urne ravni v novembru 2018 Figure 5. Mean NO2 pollution level and 1-hr maximums in November 2018 with the number of 1-hr limit value exceedences 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 6. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne ravni SO2 v novembru 2018 Figure 6. Mean SO2 pollution level, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in November 2018 Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna reven / average monthly pollution level maksimalna raven / maximal pollution level število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi vrednostmi, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 95 Agencija Republike Slovenije za okolje Mejne, alarmne in ciljne vrednosti v µg/m3: Limit values, alert thresholds, and target values of pollution levels in µg/m3: Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 350 (MV) 1 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 120 (CV) 1 2 5 40 (CV) 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 3 4 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 40 (MV) 25 (MV) – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY In November air pollution was lower than we would expect for this season. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at eleven monitoring sites, maximum 9-times in Trbovlje because of construction work close to measuring site. From 5 to 9 November the pollution level of PM10 increased at all monitoring sites in the east Slovenia mostly because of temperature inversion. In Zagorje (41) and in Ljubljana Center (36) the total number of PM10 exceedances has already exceeded the annual limit number. The mean level of PM2,5 was low at all monitoring sites. Pollution level of ozone in November was low. Levels will again increase next spring when solar radiation will be more intense. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit value at all stations. The station with highest nitrogen oxides and benzene pollution levels was Ljubljana Center traffic spot. SO2 concentrations were also low with occasional slight increases in the area influenced by Šoštanj Power Plant. 96 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V NOVEMBRU 2018 Earthquakes in Slovenia in November 2018 Tamara Jesenko, Anita Jerše Sharma S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so novembra 2018 zapisali 128 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali v njeni bližnji okolici. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih parametrov za 27 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, ter za štiri šibkejše, ki so jih prebivalci Slovenije čutili Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v novembru 2018 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, november 2018 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, November 2018 97 Agencija Republike Slovenije za okolje Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, november 2018 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, November 2018 h UTC m Zem. širina °N 2018 11 2 3 15 46,02 15,10 9 III 1,0 Ježevec 2018 11 2 19 17 45,74 15,36 4 III−IV 1,9 Jezernice, Hrvaška 2018 11 2 22 19 45,73 15,37 2 III 1,1 2018 11 3 15 35 45,30 14,49 10 2018 2018 11 11 4 4 4 19 14 31 45,74 46,02 15,36 14,39 3 8 2018 11 5 19 28 46,16 15,46 2018 11 7 3 45 45,99 14,28 2018 11 8 2 0 46,19 13,32 14 2018 11 9 3 8 45,76 15,01 5 2018 2018 11 11 11 14 1 21 8 54 45,93 46,13 15,11 15,03 12 6 2018 11 16 10 48 46,09 14,15 2018 11 16 14 12 46,02 15,10 2018 11 16 21 39 46,03 2018 11 17 10 7 2018 2018 11 11 17 17 14 20 34 15 2018 11 19 10 2018 11 19 2018 11 2018 11 2018 2018 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 MLV Področje III 1,9 0,5 Jezernice, Hrvaška pod morskim dnom, v bližini naselja Rožići, Hrvaška Jezernice, Hrvaška Lukovica pri Brezovici 0 III 0,9 Bukovje pri Slivnici 4 čutili 0,6 Podlipa 1,6 Attimis (Ahten), Italija čutili 1,0 Loška vas čutili III 1,6 0,7 Debenec Ravenska vas 15 IV 2,5 Dobravšce 13 IV 2,4 Ježevec 15,10 8 III 1,4 Ježevec 45,79 14,76 11 IV 2,4 Potiskavec 45,52 46,46 14,68 14,36 16 12 III 1,4 1,8 Smrekari, Hrvaška Zell (Sele), Avstrija 13 45,94 15,39 5 III 12 28 45,57 15,09 8 19 14 22 46,14 13,43 16 19 14 23 46,14 13,43 16 11 11 19 20 14 7 44 57 46,15 45,96 13,42 14,20 17 15 2018 11 20 12 26 46,31 13,64 15 1,1 Lepena 2018 11 24 5 27 45,77 16,13 17 2,4 Šćitarjevo, Hrvaška 2018 11 24 6 54 45,57 16,33 1 1,5 Desno Trebarjevo, Hrvaška 2018 11 26 7 23 45,89 16,07 10 2,4 Goranec, Zagreb, Hrvaška 2018 2018 11 11 26 27 13 12 1 52 46,23 45,33 13,92 14,45 15 10 1,2 1,6 Stržišče Rijeka (Reka), Hrvaška 2018 11 30 17 30 45,55 15,27 1 1,0 Bedenj 1,0 III−IV 1,4 Pijana Gora 1,1 Miklarji 1,9 Torreano (Tavorjana), Italija III 2,3 Torreano (Tavorjana), Italija IV−V 1,3 2,8 Torreano (Tavorjana), Italija Petkovec III V mesecu novembru so prebivalci Slovenije čutili kar 20 potresov z žariščem v Sloveniji oz. njeni bližnji okolici. Enega, zelo šibkega, je zabeležila le ena potresna opazovalnica in mu zato nismo mogli izračunati natančne lokacije (ni naveden v preglednici 1). Poleg tega so čutili še dva bolj oddaljena potresa z žariščem v Italiji (20. 11. ob 10.07 po UTC pri Huminu (Gemona del Friuli) in 18. 11. ob 12.49 po UTC pri Riminiju). Po preliminarni oceni je najmočnejše učinke (IV−V EMS-98) povzročil potres 20. novembra ob 7.57 po UTC (ob 8.57 po lokalnem času) z nadžariščem pri Logatcu. Lokalna magnituda potresa je bila 2,7. Čutiti ga je bilo v območju do 46 km od nadžarišča, vse do Bleda. Ljudje so tresenje opisali kot, da bi s strehe zdrsnil sneg. Poročali so še o žvenketanju kozarcev, padlih knjigah s police in o vznemirjenju domačih živali. Potres ni povzročil gmotne škode. Drugi najmočnejši potres (MLV=2,5) se je zgodil 16. novembra pri Žireh. Ljudje so povedali, da se je streslo, kot bi se »zemlji kolcnilo«. 98 SVETOVNI POTRESI V NOVEMBRU 2018 World earthquakes in November 2018 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, november 2018 Table 1. The world strongest earthquakes, November 2018 Datum Čas (UTC) ura.min Koordinati Magnituda Globina širina (°) dolžina (°) Mw (km) 9. 11. 1.49 71,63 N 11,24 W 6,7 10 14. 11. 23.01 2,91 S 119,39 E 5,5 13 18. 11. 20.25 17,87 S 178,93 W 6,8 540 25. 11. 16.37 34,35 N 45,74 E 6,3 18 30. 11. 17.29 61,35 N 149,96 W 7,0 47 Št. žrtev Območje pod morskim dnom, Grenlandsko morje 7 Mamasa, Indonezija 1 Kermanšah, Iran pod morskim dnom, območje Fidžija Anchorage, Aljaska V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v novembru 2018. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Vir: USGS – U. S. Geological Survey; Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, november 2018 Figure 1. The world strongest earthquakes, November 2018 99 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001–2017 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Sprejemamo tudi naročila na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten.arso@gmail.com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje.