LJUBLJANSKI ČASNIK.
Si. 11.
T petih 7. Svečana-
18&1.
.Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno
3 gold. 30 kraje., za četert leta I gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar,'kteri more po" novi'postavi frankiran biti.
dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku G gold., za pol leta 3 gold., za četert pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
Vradiit tlel*
Z visokim razpisani -c. k. ministerslva za kupčijstvo, obertnijstvo in javne stavbe je volitev utlov Ljubljanske kupčijske in obertnijske zbornice, ki so Lamberta Lukmana, mestnjanskiga kupčevavca, kot svojiga predsednika, in Antona Samasa, zvonarja, kot predsednikoViga namestnika te kupčijske in obertnijske zbornice izvolili, polerjena.
V Ljubljani 4, februarja 1851.
leiradni del.
Kaj je avstrijanska domoljubnost?
(Konec.)
IV.
Poštenimu stanovitnimu možu, ki neprene-hama po poti pravice bodi, dostikrat prote liudovoljni, mu mnogotere zoperstavke pod noge veržejo — njega pa ne straši šum še tako grozovitniga viharja, kakor pravi slavni rimski pevec: ako bi se tudi nebes oblok nad njim razpočil, neprestrašeniga bi z e d e 1 e r a z va 1 i n e. Na. zadnje pa vse premaga, nar serditnejši nasprotniki se mu globoko priklanjajo, in pohlevno k njemu, ko v varno zavetje begajo. — Ravno taka se godi v deržavah in njih vladah. Kako silno so pred tremi leti laški knezi naše cesarstvo napadli, ki so se tega le lotili, ko jim je znano bilo, kako se lastni sinovi Austrije proti materi obnašajo. — Nekateri nemških vladarjev hitijo lepe priložnosti ne zamuditi, kako bi Austrijo iz nemškiga izrinili, potler pa ob času razde-lenja si kak lep kos pridobili. Dvomljivo tako skoro vsim ptujim sploh ni bilo, in, žali bog, tudi mnogim notranjim, de sc naši deržavi zadnja ura bliža, tedaj so se že zavolj de-dine prepirali. — To pa vunder naše junaške vojšake zgrabi, de bi slavne zastave, katere je pervi in nar imenitnejši vojvoda tega stoletja, cesar Napoleon častil, se takim na-sprotnikam vklonile; de bi naši vojvodi, ki se njegovim maršalam ponosno primerjajo, zdaj pred trumo tacili sovražnikov begali. — Niso vprašali, kakšniga jezika? kakšniga naroda? niso časa imeli svoje prošnje ali potrebe vladi oznaniti, miliga cesarja druziga niso vprašali, kakor: kje hočeš, de zate umerjemo. Sovražnikov tudi niso'šteli, čez dereče potoke, brez mostov, čez hribe, čez ozidje terdnih mest so se tako serdito pognali, dokler zadnjiga ptujiga vojaka čez mejo cesarstva niso spodili. Kaj se je pa v kratkim prigodilo? Ravno tiste vlade, ki so tako poželjivo Austrijo napadli, se vidijo od nepremakljive puntarije svojih deržavljanov prisiljene, našo vlado prositi, de bi jim z svojimi zvestimi vojšaki v pomoč in podporo prišla, ker same niso v stanu se kervotočne preku-
* Justum ac tenaecm propoeiti virum
Si fraetus illabator orbis Impavidum ferient ruinae.
Hor.
cije braniti. Ravno tiste mesta, ki so se nar bolj poganjale Austrijancc iz Laškiga zgnati, jih z veseljem sprejmejo za otetje pokoja, kakor varhe življenja in premoženja. Jankin, Bolonja, Parma, Fiorenca, Livorno z veseljem gledajo cesarskiga orla, ki so ga nektere mesce poprej nevredno zaničevali. — So menili mu peresa puliti, on pa s perutnicama mahne, in gorje tistimu, kateriga strahovitni nohti zagrabijo. — Enako so skusili po nemškim. Tam je bilo sploh za gotovo spoznano, de bo naše cesarstvo zdaj in zdaj razpadlo, tedaj bi tako imenovane nemško-austrijanske kronovine, akoravno je le polovica prebivav-cov Nemcov, postave in povelja od nemške centralne oblasti sprejemati. — Tud tam so se reči zlo drugač končale, kakor so bile osnovane. Nemške vlade, same zase preslabe, kterim so brez preneha ptuji in notranji pun-tarji žugali, prekucije se obraniti v taki sili našo vlado v pomoč pokličejo. — Ob času, ko te verstice pišemo, se stoletna slava naših zastav od Holsteina in zadnje nemške meje do jadranskiga morja, in od Erdelskiga do Švajca gor častito razšira.
Pa ne samo spomin imenitnih del naših očetov, in zvestoba do habsburško - austrijanski-ga cesarskiga sedeža edini Nemce, Madjare Slovane in Lahe v enim imenu Austrijancov, ampak nekaj, kar šeboljderži: silna potreba. Kaj smo, ako smo raztergani? — nič ko slaba množica in rop poželjivih sosedov, in to še le morebiti po mnogoletnih vojskah; smo pa terdo zvezani in zedinjeni? — vse, kaj bi ne zamoglo 40 miljonov, prebivavcov nar imenitnejše deržave cele Evrope. Koristno je, se iz zgodovine preteklih časov, od ptu-jili, tudi clo od sovražnikov kaj pamelniga učiti. Noben učen previdiii politišk mož vam ne bo temeljne misli terdil, de zamorejo le bratje eniga naroda srečno, mogočno in imenitno deržavo vstanoviti. — Zgodovine nas ravno nasproti kaj drugiga učijo. Poglejmo, kako je pred dvajset sto leti rimsko cesarstvo od maliga začetka raslo in slovelo. — Rimci od začetka le prebivavci Rima, so svoje oblasti, po časi druge laške ljudstva, potler Špansko, Galio, Ilirjo, Panonio, Grecio in zadnjič clo Azijo in Afriko podjarmili, vsi ti narodi so lastni jezik, svoje navade ohranili, vunder so se z ošabnostjo Rimce imenovali, in so pod tem imenam po celini svetu sloveli, Velki apostelj paganov; sveti Pavel je hudo tepenje z besedicami odvernil: „Civis roma-nus sum" (sim rimski deržavljan). Sveti apostelj je bil pa rojen v Tarsu poglavitnim mestu Cilicie v daljnji Asiji, — vunder se Rim c a imenuje. — Nam tudi ni treba tako daleč nazaj segnili. Spomnimo se skoro vsi starji možje Napoleonoviga cesarstva, kako daleč je od Pariza do Karlovca, od Rima do Hamburga tisti cesar mogočno roko stegnil. Ce so se tačas Nemci; Lahi, Slovani sploh Francosi imenovali, brez pogube lastniga naroda in jezika, zakaj bi zdaj nemogoče bilo, Nemce, Lahe, Madjare in Slovane v imenit nem imenu: Austrijanci zapopasti. — Ako
se kdo zove Slovana, Nemca i. t. d. — pravo terdi, lepo je za materni jezik za domače navade in slavo naroda se poganjati, v politi— škim pomenu med velikimi deržavami clo nič nisi, ako zvesti sin matere Austrije nočeš biti. Kar dans špansko imenujejo, je enkrat razdeljeno bilo v šestnajst kraljestev. Britanska krona ima podložnike po celi zemlji okolj raztresene, naj so pa v Evropi, Asii, Afriki ali Ameriki rojeni, povsod se ponosno Britance kličejo. Posnemujmo jih. — Če Štajerc le od štajerskiga, Krajnc od krajnskiga, Korošc od koroškiga kaj ve in govori, če se le kakor Slovenci Slovani, Nemci, Lahi ali Madjari obnašamo Evropa nas ne bo zlo častila, če se sploh Austrijance kličemo, smo vsi skupaj nepremagljiva moč. Pri tem se pa ni treba bati, de bi spomin lastnih narodov zginil, ali njih slava otemnela. švajca zaveza objame tri ljudstva, ali so Švajcarji zavolj tega nehali Nemci, Lahi in Francozi biti? — Posa-mesnim kroninim deželam se njihna samostojnost znotraj meja prigotovi, ktere deržavna vlad-bina osnova postavi. Vsi narodi imajo enake pravice in vsak narod ima nerazžaljivo pravico, svojo narodnost in jezik varovati in omikati, tudi barve kronih dežel nositi.
Ne moremo tega sostavka bolje končati ko s sledečimi besedami: Ako bi Austrije do zdaj ne bilo, silna potreba kaže jo v s t vari ti. Stvarjena je pa po vstavi 4. sušca 1849 svobodna, samostojna, nerazdeljiva in nerazvezljiva vstavna dedna samOvladija. — Dvignimo tedaj visoko nje zastavo, Bog je z nami, kdo bo zoper nas?	Melcer.
Austrijani v Hamburgu.
Nemški časopisi pišejo zlo veliko o avstri-janskih vojakih. Časopis „Deutschc Reform" pri tej priložnosti govori od vdeleženja Avstrije pri pomiritve ScliIes\vig-Holsteina takole:
Avstrijanci v Hamburgu. Koliko predmeta za politiške in nepolitiške pogovore, za nove bojezni in ponovljanje starih jeremijad je v teh besedah. Pa tudi tistim, ki se ne bojujejo s strahovi, je ta dogodba brez dvombe velike važnosti.
Res je, de smo v nevarnosti, de se nam bode očitalo, de z zunanjimi deržavami der-žimo, ako govorimo spoštovavno od politike Avstrije in vterjenja stariga cesarstva z upanjem, de bo Avstrija z Porušijo edina ostala. De so Avstrijani do severniga morja prišli, je dokaz razvitja cesarstva. Kako globoko je bila Avstrija ponižana?! Kake vojske so jo mesarile in koliko žertev je darovala?! Kako slabo je še takrat stala, ko je že Porusija vstajo vdušila ?! In zdaj že spet zamore 17,000 izbranih vojakov na bregove daljniga morja poslati. Zares velik in čuden napredek, kteriga ne moremo prezreti.
Kolikor boljše je to za Avstrijo, toliko hujše je za Porušijo in Nemčijo — tako slišimo govoriti.
Pretehtajmo te misli naših protivnikov in tudi nekterih naših prijatlov.
Ne bo se nam očitalo — pravi „N. Br. Ztg."
— de hočemo predgovor k brezpametnimu vpitju, kije zdaj potihnulo, pisati, kteriga so demokrati na Hanoveranskem in v drugih krajih zagnali, ko so slišali, de se je oddelk avstrijanske vojske napotil narodno svobodo na Schleswig - Holsteinskem vdušit. l)e je bilo treba pripravljene armade, de bi se mir, ako bi bilo treba tudi s silo vstanovil, to bo vsak, ako vse razmere prevdari, za prav spoznal. Nepogojno potrebno je bilo te raz-pertije še po zimi poravnati. Ker ni treba zlo veliko politiške umnosti, ne diplomatiških skrivnost vediti k spoznanju, de bi bile daljše homatije, v ktere bi se bili gotovo tujci mešali, Nemcam nečast storile. Danska vlada je po pomirju v Berolinu pravico zadobila, ako bi nemška zveza na SchlesAvig-holstein-skem miru ne storila, tuje pomoči iskali, in ruska vlada, ki nima zdaj na Nemškem nič opraviti in svoje armade, kakor se zdi brez namena proti severu in jugu pošilja, bi bila gotovo, de bi se bil ledodtajal, nekoliko bro-dov zoper Holsteinske barke poslala. De bi bili llusi Holstein posedli, temu se je moralo na vsako vižo ubraniti, akoravno so oni naši dragi prijatli, in to storiti ni bilo drugači mogoče, kakor de smo sami to storili, kar bi bili sicer gotovo llusi naredili, in sicer brez nas.
Pa — pravi imenovani časopis — akoravno je bilo potreba blizo Holsteina nemško armado postaviti, še iz tega ne sledi, de bi ta armada na pol ravno avstrijanska biti morala. Se ve de ne. Tudi od Porusije bi se bilo smelo tirjati, ki se je dve leti za Holsteince bojevala in veliko zanje storila, de bi bila to reč sama dognala. De bi poruske vlade pri izpeljavi te zadeve vpitje, kteriga bi bil ljudje zoper njo, kakor so zdaj zoper Avstrijo zagnali, ne bilo zaderževalo, je gotovo. Bavno tako malo bi prusko vlado tudi to zaderževalo , de se je popred za Holsteince bojevala, ker bi se bila tudi zdaj za pravice Holsteina potegnula. Pa vdeleženje Avstrije je bilo pri tej reči velike važnosti.
Pa tudi tukaj naletimo na prikazen, ktero pri naših politikarjih večkrat zapazimo. Oni žele svoj namen doseči, pa sredstev nočejo, kterih je potreba v dosego tega namena rabiti. Tako tudi hočejo, de se Avstrija za Holsteince bojuje, de bi se pa avstrijanska armada tje podala, tega pa nočejo. Menijo, de Nemčii inPorusii od tiste oblasti nevarnost žuga, brez ktere, kakor sami spoznajo ni Nemčija nič.
Naloga nemških pervooblastnih vlad, v imenu nemške zveze Holsteinske zadeve dognati, se je razdelila, kakor smo popred omenili, v dva dela: morala se je pervič dežela z deželnim vladarjem pomiriti in v drugo se je bilo potreba pravice Holsteina in Nemčije zavarovali.
Ker se je deželno vladarstvo udalo, se je perva naloga spolnila, brez de bi bilo potreba silo rabiti. De bi se pa vladarstvo ne bilo udalo, ako bi ne bilo za gotovo vedilo, de ste obe pervooblastne vladi namenile, to sredstvo rabiti, vsak lahko razume. Pa — tožijo ljudje — zdaj se je vladarstvo z deželnim zboram vred udalo, armada se je pomanjšala in Avstrijanci so vendar le Hamburg posedli in se na holsteinsko zemljo napotili. Toje gotovo, ker Avstrijani in Poruši niso samo zavolj tega prišli, de bi ako bi se bil upor primeril, se na noge postavili, ampak tudi zavolj tega, de se bodo pogoji z Danci dostojno končali.
Kakor koli bi bilo želeti in upati, de bi se pogovori kmalo in dobro dognali, se vender ne more od tistih, ki sicer na zagotovila tako malo derže in se vendar pazljivo po njih ozirajo, tirjati, de bi se avstrijanska armada popred vernula, kakor se vse to doženc. Med tem, ko poruski vojaki malo časa potrebujejo na Holsteinsko zemljo stopiti, potrebuje av-
strijanska vlada toliko tednov kakor Poruska ur, de zamore primerno število vojakov tje poslati in se Dancam nasproti postaviti, ako bi bilo potreba. Ako se pa avstrijanska armada še ne more vernuti, ker 17,000 mož ne more po zraku splavati, mora vendar kje ostati. Toraj mora ostati v Hamburgu, ki je iz več vzrokov zlo važno mesto, ali se pa na Holsteinsko podati. De ima sovražen namen zoper Hamburčane ali Holsteince, tega vendar ne mora nobeden verjeti.
Ali Avstrija se Porusii za herbtam vtcr-duje, upliv Porusije je v severni Nemčii v nevarnosti, zgodovinski poklic Porusije je vni-čen, in v vse to zamore poruska vlada dovoliti?
Te in take pritožbe so nevtemeljene in ostre. Zlo se tisti motijo, kteri po moči Nemčije in velikosti Porusije naj bolj hrepene in žele, de bi se Avstrija iz nemške zveze pahnila in le v tem spoznajo potrebno sredstvo svoj namen doseči, ker menijo, de je vsak dobiček Avstrije ali Porusije v škodo ti ali uni.
Tudi ni ravno globoka diplomatiška skrivnost, ampak lahko ve, ki eno ped od nosa vidi, de moč Nemčije leži le v edinosti avstrijanske in poruske vlade, in, ako se te dve razdvojite, bo na Nemškem začel tujec gospodariti. In le zastopnost teh dveh vlad je terdna bran zoper Francosko, kjer se nov boj pripravlja in nova prekucija, ki je grob vsake svobode in blagostanja, vsakiga dušniga in materialniga razvitja.
Kdor pa tem resnicam svojiga ušesa ne zapre, kdor zapopade, kaj je prava domoljub-nost in deržavnovladna modrost, ta se bo z nami veselil, de je avstrijanska armada na Holsteinsko prišla, ker je to poroštvo, de se je cesarstvo s porusko vlado spet zedinilo in de so te vezi, ktere obe vladi vežete, toliko terdnejo, kolikor bolj ste bile popred navskriž. Ako bi obe vlade ne bile o tem prepričane, de je boljši, ako minujete, kakor naglo delo minljiviga mnenje, ako bi ne bile prepričane, de je mir sad globokejiga spoznanja politiš-kiga stanja Evrope in lastnih deržav, de je tako drag za razvitje narodov, de zanj ni nobena cena previsoka, bi gotovo Porusija ne bila pustila, de se je 17,000 Avslrijancov na severno Nemško poslalo, in kaj bi tudi teh 17,000 vojakov začelo Porusii za herbtam, ako bi se vojska unela ? In ako bi Avstrija na to šla, na Nemškem zase mnenje pridobiti Porusii v škodo, bi ne bila bolj pametna, ako bi se v zadeve ne mešala, pri kterih se zdaj zahvale ljudstva ne pridobi.
Pa poklic Porusije na severnem Nemškem in nje zgodovinski poklic ?
Čudni ljudje, ki govore od zgodovinskiga poklica, in ob enem od tega, de je ta poklic zdaj vničen! Ako zares na ta poklic verjejo, bi vedno tako grenko ne tožili, bi seneopla-šili pred vsako senco, oni bi prihodnjost Po-rusie ne storili odvisne od tega, ali uniga ministerstva, oni bi ne govorili nespametno od nekiga „finis Borussise".
Edinost Avstrije in Porusije res ne stori, de bi se dve vladi ena nad drugo ne prizadevale in trudile sebi v korist. Občni korist je vladi tesno zvezal in vsaka posamesna vlada zamore svoj upllv razširovati, kjer ima priložnost. Ako je namen Porusije že po razmerah svoj upliv na severnem Nemškem razširovati, kar ne more biti dvomljivo, kaj za-morejo avstrijanski vojaki v Hamburgu ta upliv overati ?
Še druge sredstva so kakor meč, s kterimi se deržave razširjujejo, in časi so prešli, v kterih je natorna moč deržave stvarila.
Vravnava ljudskih šol.
Z vravnavo ljudskih šol, ki je tako potrebna, se zdaj vlada marljivo peča. Temeljni
načert te vravnave je pri ministerstvu uka že storjen, ki se bo poslal v posvetovanje deželnim poglavarstvam. Akoravno se za zdaj ne spustimo v presojo načerta, menimo vendar, de se deželne poglavarstva ne bodo zoper načert izrekle, ampak de bodo le popravke glede načina djanskiga vpeljanja v raznih kronovinah nasvetovale.
In zares se bo na tako vižo mnogo korist-niga zamoglo storiti. Glavni vzrok, de so ljudske šole v nekterih krajih deržave na veliko nižji stopnji, kakor v drugih, ne leži v samem ljudstvu, ampak v tistih razmerah, ki so bile do zdaj izobraženju in razvitju zavolj pomanjkanja učenikov uporne.
Bazmere so pa dvojne sorte: materielne, ker učenike večidel najlloga tare, ker lako stanje je bilo pač malo vabivno za učene može, se učenja poprijeti in pri tem skoz celo življenja stradati. Ako se učitelj bolj slabo plača kakor čednik, kar se je v več krajih zgodilo, kako zamore z veseljem svoje imenitno delo opravljati? Večkrat se prigodi, de se učitelj pri kakem kmetu za hlapca udinja ali pa, kakor se je na Tirolskem že večkrat prigodilo, de ob cestah kamne drobi. Ni tedaj vprašanje, de bi se tej zapreki v okom ne prišlo, učiteljem se mora stan polajšati, de bodo zamogli dostojno svoje delo opravljati. Ako se to zgodi, se bodo tudi umni mladenči učitelj— siva bolj poprijeti, in ne bo več treba, občinam tistiga za učitelja postaviti, kdor se naj bolj ceno ponudi.
Žali bog! tudi ravno imenovane zadeve so tudi to nadlogo rodile, de so se večidel le ljudje učiteljstva poprijemali, ki za drugo niso bili, in de je pomanjkanje njih silno veliko, posebno v vshodnih in jugovshodnih krajih deržave. Tu se posebna potreba pokaže, de se možje dobe, ki so svoji nalogi dorašeni, in Ide se šolski ogledi škorej tudi na Ogerskem, Sedmograškem, Horvaškem in v Galicii postavijo. Oni bodo zamogli pridnih in umnih učiteljev poiskati, šole pomnožiti in učiteljske zbore sostaviti.
Posledni zbori so tako velike važnosti, de se sliši, de se je pri novem načertu velika paznost na te zbore obernula.
Austrijansko cesarstvo. Serbsko.
Iz Zemuna se piše 29. januarja v „Agram. Zeitung."
Pred nekterimi dnevi so pokali topovi v Bel-gradu, kakor dans zvemo, rojstni dan proro-ka Mahomeda počastiti. Na povelje visoke turške vlade, se bo ta praznik odsihmal slovesno praznoval, kar se do zdaj še nikdar ni zgodilo. Včeraj ste bile tukaj dve sumljivi osebi, pri kterih so najdli pisma, ki so zoper javni mir govorile, zaperte. Zastopljeni ste bile zBakuninam, ki je v Pragi zapert, eden nju, Preiz se je namenil v Belgrad iti in ondi z češko slovansko stranko pogovoriti, drugi, Prohaska po imenu je z ravno takim namenam iz Belgrada prišel. Oba so v Prago odpeljali, kjer bodo nar ložej to reč preiskali.
Bavno ob tem času so preiskali stanovanje tukajšniga ključarja, Steinlechnerja, ker so pisma Honredov pod njegovem napisani zapazili; spraševali so ga, in niso nič sumijiviga nad njim našli.
Vojaki se v vojvodini naglo nabirajo in pri tem zlo ostro ravnajo, clo ptujim rokodelskim podmojstram ne prizanesejo. Tako so te dni 3 Zemunčane v vojake vzeli; mestno poglavarstvo se je zoper to pritožilo in jih nazaj tirja.
Češka.
V Pragi se je spet kolera pokazala. Od 19. do 26. januarja je bilo 6 oseb za kolero bolnik. 2 sta umerla, 1 se je ozdravil.
Avstrijanska.
Dohodki in stroški avstrijansko deržave od 1. maja do konca julija 1850. Do ho d ki:
Direktni davki . . . 16,011,344 gold.
Indirektni
23,733,777
Dohodki deržavne vlastninc, gorništva in
denarništva...... 1,397,090 gold.
Ako se štejejo potroški od 80.256 „
ostane . . Ostanek plačevavne denarnice ......
Razni dohodki . . .
1,316,834 gold.
2,495,408 „ 2,978,996 „
Skupej . . . 46,536,359	„ in sicer znesejo:
redni dohodki .... 43,947,522	„
in neredni..... 2,588,837	„
Stroški:
Deržavni dolg .... 14,332,419	„
Dvor....... 1,098,219	„
Ministersko svetovavstvo 28,077	„ Ministerstvo zunajnih zadev ........ 455,559	„
Ministerstvo notrajnih zadev ........5,915,614	„
Ministerstvo vojaštva . 28,674,789	„
„ denarstva . 3,996,704	„
„	pravosodja 2,558,392	„
Ministerstvo bogočastja
in uka........ 756,982	„
Ministerstvo kupčije, o-
bertnijo in javnih stavb . 7,036,527	„
Ministerstvo kmetijstva 559,264	„
Skupej . " T 65,463,126 gold. in sicer:
rednih stroškov . . . 44,837,561 „
in nerednih..... 20,626,565 „
Ako primerimo dohodke s stroški, se vidi, de je bilo te kvatre 18,926i767 gold. več izdanih, kakor jih je noter prišlo.
* Minister pravosodja, gospodIvraus, kaže marljivost, in večkrat sedi 15 ali clo 16 ur v pisarnici. Več naredb bo kmalo razglasil. Posebno se trudi, de bodo notarji skorej svoje opravilo začeli.
Tuje dežele. Nemška.
Komisarja zveznih nemških deržav so se 1. febr. popoldne v Kiel podala, novo vlado v Holsteinu postaviti. Danski kriminalni komisar grof Reventlov se je 2. februarja tje podal.
Turška.
Več tisuč turških vojakov se je nabrodilo na morje proti Samosu otoku tamošnjo vstajo vdušit in postavno moč spet uterdit. Od vstaj-niških poglavarjev se nepogojno vdanje tirja in razne izgovori, s kterimi se do zdaj opravičujejo, se ne bodo več poslušali. Vradni turški časopisi to natanjko naznanijo. AliNe-had Effendi je dobil v Carigradu povelje, tujce v tem mestu popisati. Turška vlada je to naznanila poslancam tujih deržav. Oboroženo roparsko kardelo je zadnjič gerško kapelo sv. Štefana obropalo, ravno to seje tudi z armensko cerkvijo v Makri zgodilo. Iz Aleppe se 31. decembra piše, de se prebivavci Ajuta bili pripravljeni enako grozo ondi napraviti, kakor so jo v Aleppi; pa ondašniga rnutese-lima serčnost in previdnost je to overla. Potem so se vojaki tje poslali, nemirno ljudstvo vpokojiti.
Francoska.
Od gibanja polskih izselencov in posebno tistiga oddelka, ki stoji pod uplivam kneza Czarstoryskiga se zagotovo sledeče zve: Upajo le malo, politiške dogodbe so zanje silno ne-
ogodne, (ako, de so že skoraj upanje zgubili, vgoden čas doživeti, v kterem bodo zamogli svoje namene izpeljati. Zavolj tega se vedno bolj v Ameriko preseljujejo. V Parizu so se društva vstanovile, ki izselovavce podperajo, tako med drugimi žensko društvo, ki posebno za obleko skerbi, ker je obleka v Ameriki skoraj trikrat tako draga, kakor v Evropi. Vendar pa izselovavci niso vedno zlo hvaležni, in prigodilo se je zadnjič, de se več izselni-kov ni moglo na barko podati, ker so svojo obleko gostinčarju zastavili. Popred je francoska vlada tirjala, de se imajo izselovavci le po 100 in potem po 30 skupej v Ameriko podajati. Zlo nezadovoljni se poljski izselovavci, de so opravniku kneza Czartoriskiga zapovedali, Carigrad zapustiti. Se temu ogniti, se je k Izlamu spreobernul. Oni pravijo, de je to v obupu prisiljen storil, oni ne govore nič več dobriga od Turčije, in lega ne morejo pozabiti, de so Bema le v Azii pustili, med tem ko bi bil on zainogel vojskino politiko zoper Rusijo zbuditi. Pravlico, de je bilo Bemu zavdanu, ker je pomagal vstajo v Aleppi vdušiti, vsi beguni verjamejo. Zlo obžaljujejo oni smert Dessages-a, ki je pod vlada Ludovika Filipa bil vodja politiškiga in policijniga oddelka pri ministerstvu zunajnih zadev, on je bil 1812 tajnik gospoda Bigno-na v Varšavi, kjer je za Poljce ves unet postal. Tudi po litauskem četniku Horayn-u jim je zlo žal. Skrynecky ga je na pokopališče spremil in je pest tiste poljska persti na njegovo trugo vergel, ktero poglavarji izseljencov vedno skerbno varjejo in pomnožujejo in ko kak Polje umerje, se pri njegovem pokopu rabi. Časopis Czarstoriskove stranke „Polo-gne", ki v Parizu izhaja, kteriga Robert Ci-prien vreduje, bo pred kot ne zavolj prentalo naročnikov nehal izhati. Živo se Poljci opominjajo, do naj pomagajo, de se bo zamogel časopis ohraniti. „Pologne" govori v pervem čislu letašniga leta od slovanskih časopisov, ki se do konca leta 1840 izhajali. Zlo se „Biblisteka warsca\vska" hvali, ki, akoravno je pod cenzuro, se vendar „Tygodniku 1'eters-burskimu vstavlja. „SIovana" od gosp. Hav-lička vredovaniga imenuje preveč nemškiga, preveč grenkiga; od „Serbskih novin" pravi, de manj store, kakor bi zamogle storiti.
*	Telegrafiško naznanilo poroči, de se govori , de bo francosko ministerstvo tirjalo, de bi se predsedniku veči plača podelila.
*	Pregled 9000 samomorov, ki so se v Parizu v 34 letih prigodili, se vidi, de so se hladnokervni ljudje večidel po noči, strastni pa po dnevi končali. Močni možje in mladenči so se večidel ustrelili; otroci, žene in starci se pa večidel obesili ali zadušili. Ako se to vse skupej sostavi se pokaže sledeča razmera: Od 10—20 let starih se jih je ustrelilo 61,
20—30 „ 30-40 „ 40-60 „ 60—70 „ 70—80
» 80-90 „ „	„ 2,
Od 10—20 let starih se jih je obesilo ali
zadušilo
„ 20- 30 „ „	„ 51,
283, 182, 161, 126, 35,
30-40 40-60
60-70-80-
70
-80 -90
94, 256, 235, 108,
„ ^^ „ „ „ —.
V Parizu se v primeri na leto 300 samomorov prigodi. Vradno preiskovanje je pokazalo, de se jih je med 511 samomorci 65 s tem končalo, de so iz višine skočili, 45 se jih je zaklalo, 48 ustrelilo; 31 si zavdalo, 86 zadušilo, 170 jih je utonilo. Sto tih se
je zavolj nesrečne ljubezni; 148 zavolj bolezni in naveličaniga življenja; 69 zavolj zgube pri igri in brez božniga življenja, 100 zavolj nadlog in skerbi, od 94 se ne ve, zakaj.
Amerika.
V Virginii se boje, kervave vstaje sužnjih. Zvedilo se je že za 600 sužnih,ki so se zakleli zoper vlastnike.
# Amerikanske severne deržave z orjaškim korakam napredujejo in skoraj bodo, ako to tako naprej gre, vse druge deržave presegle. Nov Jork, ki je imel leta 1820 127,000 pre-bivavcov, v letu 1830 203,000, v letu 1840 312,000, jih ima zdaj 750,000. V desetih letih bo imel več prebivavcov kakor Pariz, v 30 letih več kakor London. St. Lonis, ki je imel v letu 1810 le 1600 prebivavcov v letu 1840 pa 16,000, jih je imel leta 1850 90,000. Kolikor se zdaj ve, imajo amerikanske severne deržave zdaj 25 miljonov prebivavcov. V letu 1800 so jih imele le 5 miljonov. Kakor se pa ondi prebivavci pomnožujejo, ravno tako se dviguje njih materjalna moč. Amerikanske severne deržave se zdaj morajo med pervooblastne deržave šteti, in ako prekucije ondi ne vstanejo, bodo kmalo naj mogočniša deržava na zemlji; ako pa, to še 50 let tako naprej gre, bodo imele čez 100 miljonov prebivavcov. In sama dolina na Misisipu bi zamogla celo Evropo preživeti. Zdaj ima še le 13 miljonov prebivavcov, pred 50 letmi jih pa še 13 sto ni imela.
Ljubljanski noviear.
Ministerstvo kupčije se je namenilo 8. t. m. telegrafa napraviti, ki bo iz Ljubljane skoz Teržič v Celjovec deržal. Delo se bo začelo, če bo vreme pripustilo, konec mesca marca.
$ Fiister v svoji revšini. Neki mestnjan iz Dunaja je šel po opravilih v Filadelfijo. V tem mestu je zagledal štacuno, v kteri je njemu dobro znan človek, pred nekaj časam še pre-možin hišin gospodar na Dunaju, sladkarije in šarteljne prodajal. Tega nesrečniga moza je namreč prekucija za saboj potegnila, mu vse blago vzela in ga še iz domovine zignala. Usmilil se mu je, šel je proti njemu, ter mu je po vprašanji, kako de se počuti, 50 frankov podaril. Lepo se mu je zahvalil in mu še rekel: Fiister je tudi tukaj. No, kaj pa ta dela? — Nič boljši mu ni, kakor meni, mu je odgoyoril. — Zjutraj večidel nekaj otrok uči brati in pisati; ker se pa mestnjani z učenostjo veliko ne pečajo , je gospod učenik per-siljen, popoldan miljarju (žajfarju) pomagati sveče verdevati in zavitke delati, ter si tako vsakdanji kruh služiti.	(Danica.)
#	Dr. Knobleher. Častiti misijonar se še zmirej na Dunaj za stanovitno uterjenjc svoji-ga misijona trudi. Kakor se zdej kaže, bo skoz celi prihodnji mesec (Februar) na Dunaj ostal. Veselo je slišati, de je vse, kar je želel, od vladarstva dosegel, in ga svitli cesar, cesarska rodovina, ministri in drugi visoki gospodje z dobrovoljnostjo sprejemajo in njegovo delo podpirajo ne samo z denarnimi darili temuč tudi z drugo misijonsko pripravo; že mu je neka grafinja lep masni plajš,ki ga je s svojo lastno roko delala, podarila, še druziga pa druga imenitna gospa zanj pripravlja. — Upati je, de se bo v Avstrii družba za srednjo Afriko ustanovila po izgledu družbe sv. Leopolda za Ameriko in pravijo, de bodo zastran tega povabilne in prosivne pisma vsini avstrijanskim škofain poslane; za središe te družbe bi pa utegnila Ljubljana izvoljena biti.
#	Visoko ministerstvo kmetijstva je kmetijski družbi na storjeno prošnjo zavolj začas-niga oprostenja posebno pridnih in izverstnih učeneov podkovijske šole v Ljubljani in kmetijskih učilnic po deželi prijazno odgovorilo, de ministerstvo notranjih oprav in vojništva te reči še niste za gotovo sklenile, de pa ministerstvo vojaštva dovolilo, de naj se takim posebno pridnim učencam berž začasno slovo (Urlaub) dodeli. Z velikim veseljem in hvaležnostjo je sprejela kmetijska družba ta dopis, kiji upanje daje, de se bo naprošeno začasno oprostenje dovolilo.
Odgovorni vrednik: Drayotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
- - .	^fc M	novi postavi za plačati; kdor sam
Kdor želi v vradmm ali pa	W ■ W	■ W	ne utegne v slovenskim jeziku
v oznanilnim listu karkoli si	n« j __ —■ .... m	M mm ^sj-B-	sostaviti, zna nam tudi sosta-
boile naznaniti, plača vsako	M / Bf A m H gB |51| ■	M ■ B	J |X Vek v nemškim jeziku poslati,
verstico navadnimi ccrkanu	MH/ H BB BB B	M 1 B	® proti tem, de od vsakih treh
enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr.	H B fl||| ■■■	■ B i« ■ I	% I, .1 tiskanih	en krajcar zapre-
za trikrat 5 kr. m vsak-	H B BBiBBBBB	H ■ K9 Ij	VJ !)• tW% stavljenje odrajta.
krat je še 10 kr. za kolek po	M ,9H	fina..mm. —■
14 II. listu lijnhBjaiiikiga časnika, v petik 7. jiiečana 1851.
Št. 519.
Ilazpis konkurza.
(15.) 2
Visoko ministerstvo znotrajnih oprav je po razpisu od 15. t. 111. št. 658 dovolilo, de se začasno mesto okrajniga komisarja II. razreda z 800 gold. letne plače, v krajnski kro-novini ustanovi.
Kteri hočejo to mesto, ali po premiku mesto konceptniga adjunkta z 400 gold. alimorde z 300 gld. letniga priboljška dobiti, nej svoje osvedočene prošnje, če so v deržavni službi, po svojih neposrednjih predpostavljenih, sicer pa naravnost vsigdar do 12. Februarja t. 1. c. k. krajnskimu deželnimu poglavarstvu pošljejo.
V	Ljubljani 21. Januarja 1851.
Gustav grof Chorinskij 1. r. deželni poglavar.
št. 15698. Razglas. po3
Ravnanje s tistimi pri sadanji izberi vojaških novincov, kteri še starosti za vojašino niso dosegli, in se oglasijo za vloženje takse za oprostenje vojaške službe.
De se mogočim dvombam glede ravnanja s tistimi v okom pride, kteri še starosti za vojašino niso dosegli, in se oglasijo za vloženje takse za oprostenje vojaške službe, se ustanovi, de se zamorejo take osebe po predpisu od 23. Grudna 1849 (razglašnim v der-žavnim zakoniku leta 1850 IV. delu št. 5) vselej z vloženjem takse vojašine rešiti, brez de bi se izkazali, kakor predpis od 27. Li-stopada t. 1. št. 25972 za sadanjo izbero novincov ukaže.
Te osebe se pa smejo od števiia novincov utične županije ali srečkovanskiga okraja še le potem odšteti, ko so že res v starost za vojašino predpisano stopili.
Ta od ministerstev za vojaštvo in znotra-njih opravil sklenjena naredba se da z ozeram na razglas poglavarstva od 30. pr. m. štev. 15353 sploh na znanje.
V	Ljubljani 10. Grudna 1850.
Chorinskj/ 1. r. poglavar.
Št.15505.
Poziv
(«0 3
na ljudomile prebivavce Ljubljanskigaglavniga mesta in Krajnske kronovine.
Ker je zavoljo sile sadanjiga časa treba bilo, armado zlo pomnožiti, je tudi posebnih pomočkov za preskerbljenje bolnih vojakov treba.
Med tem, ko je v c. k. ministerstvo znotra njih opravil od 2. t. 111. št. 6446 primerno po-skerbelo, de je za zdravniško pomoč skerbljeno, je tudi želja izgovorjena bila, de se prebivavci glavniga mesta in cele kronovine pozovejo, de bi obez, cofanic i. t. d. podarili, de bi se vo jaške bolnišnice na vojski s temi rečmi dostojno previdile.
Prepričan, de bodo o taki priložnosti verli prebivavci te kronovine svojo vselej skušeno domoljubnost zopet pokazali, se obernem k vsim blagodušnfni človekoljubam in zlasti k dobrodelnim, miloserčnim prebivavkam naše cele kronovine in njeniga lepiga glavniga mesta s prošnjo, imenovane darove za bolne vojake po mogočosti obilo zberati in jih ali naravnost, ali pa po svojim okrajnim glavarstvu ali po tukajšnim mestnim magistratu c. k. vojaški komandi blagovoljno poslati.
V Ljubljani 4. Grudna 1850.
šT^sždH Oznanilo.
c. k. ljubljanskiga kantonskiga poglavarstva.
Zadevajoč naznanovanje dohodnine za leto 1851.
Ker je že čas, po oznanilu c. k. da čniga vodstva za Krajnsko od 20. novembra 1850 kje je bil na 31. decembra 1850 odločen, za naznanenje dohodnine za vladno leto 1851 pretekel, brez da bi bile vse naznanila do zdaj dospele, se toraj za vse tiste, ki imajo dohodnine plačevati in tega še niso naznanili, 10. februar 1851 za tisti dan naznani, do kteriga se bo s prisiljenjem še čakalo.
Kdor pa do tistiga časa predpisane po-vedbe ne opravi, se bo brez odloga kaznoval s petimi goldinarji v srebru, kar se opera na 32. g. najvišjiga dohodninskiga patenta od 29. oktobra 1849. Glede povedba veljajo še tiste postave kakor lansko leto z to edino premem->o, de, čisti dačni splošni dohodek zvediti, se je ravnati po letih 1847, 1848 in 1849 in (le tisti, ki se misli zlajšanja razpisa viso-ciga c. k. ministerstva denarstva od 18. aprila 1850 št. 5034 poslužiti, more na podlagi pretekliga leta, t. j. leta 1850 sirove prejemke in cisti dohodek vestno naznaniti.
De se zmote ne prigode, se opomne, de se pod sir o vem i prejemki vsaki opravek brez odštetve opravkinih izdaj razume.
Za čisti dohodek pri kakem opravku se nima tisti imeti, ki ostane, ako se vse izdaje odrajtajo, ki je toraj le čisto prihranenje, ampak tisti znesek, ki ostane od sirovih prejemkov, ako se obertniške in opravilske izdaje odrajtajo. Toraj se imajo pri kaki obertnii sicer tiste izdaje odrajtati, ki vstanejo iz pre-skerbljenja potrebnih obertnijskih priprav, de-lavcov in enakih izdaj, ki iz obertnije izvirajo, ne pa preskerbovanje družine, hišne potrebe itd.; ker ravno te izdaje, ako se jemljejo iz doneskov obertnije ali kupčije, že kažejo na čisti donesek obertnije.
Kar posebno osebe, dohodnini podveržene zadene, se mora od vsakiga opravka, ki je dohodnini podveržen, posebna povedba vložiti, skupne povedbeniso dopušene. Le tiste osebe ki so v poslednji dohodninski red vverstene, so iz-jete izročenja povedbe; ako bi vendar kdo več obertnij imel, se morajo od vsake obertnije posebej, če so tudi te obertnije v poslednji dačni red vverstene, povedbe in sicer od vsake obertnije posebej vložiti.
Ako kdo svojo obertnijo ležati pusti, ga to ne izjame izročenja povedbe; to naj se v opombni rubriki napelje.
Tisti znesek, ki se pod rubriko ponudila dohodnina napelje, se pri tukajšni vradii tako razume, de ga napeljavec hoče zraven dozdajniga dobitniga davka odrajtati.
Glede dohodkov letnih obstoječih prejem-šin za to ali uno službo se opomne, de morajo take prejemšine,ako jih izplačujejo oskerb-niške, življenovarstvene naprave ali druge osebujne osebe, ne le tisti, ki jih prejemajo naznaniti, ampak tudi imenovane denarničnej naprape in osebujne osebe imajo predpisane oznanila izplačanih prejemšin izročiti. Tisti, ki take prejemšine dobivajo, imajo z D na-znamovan presek porabiti, in rubrike IV. V. in VI. ostanejo prazne, v rubriki VII. se naznani prejeti letni donesek in v rubriki VIII. tista denarnica ali tista osebujna oseba, ki plačuje; denarnice in osebujne osebe imajo kakor je bilo zgorej omenjeno, presek E porabiti.
Glede v tretjem redu z davkam obloženih dohodkov obresti posojil in manjših dolgov se opomne, de se morajo obresti deržavnih dolžnih pisem kakor osebujnih naznaniti, in de le isting v blagu ni treba napovedati, in sicer le takrat, ako petpercentno odštetvo obresti dosežejo.
Od dobe, na ktero se ima pri tem gledati, se opomne, de se imajo obresti in dohodki po premoženju in dohodkih od 31. oktobra 1850 naznanili.
Naznanilni listi se zamorejo pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani in pri c. k. dačnih vradnijah v Ljubljani in na Verhniki dobiti.
C. k. kantonsko poglavarstvo v Ljubljani 13. januarja 1851.
Tomaž Glančuik.
po vozovlaku za osebe in poštnim vozovlaku vožne poslatbe pa le po poštnim vozovlaku pošiljale in prejemale.
Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 24. januarja 1851.
Št. 148.
Oznanilo.
(16.) 2
Po odločbi visokiga c. k. ministerstva za kupčijo, obertnijo in javne stavbe od 26. pr. m. št. 6425/c se nimajo časopisi, ki v zvezkih enkrat v tednu, ali v 14 dneh, ali na mesce ali še čez dalji čas na svitlo pridejo, z navadnimi časopisnimi marki pošiljati, ampak pri poštni poslatvi se ima z njimi ravnati, kakor z poslatvami pod križnim zavitkam.
Od takih zvezkov se mora tedaj z potrebnimi markami 1 kraje, za lot brez razločka odrajtati.
Kar se s tem posebno zadevajočim vred-ništvani z pristavkam naznani, de se bo vsim poštnini vradnijain naročilo, se potem ravnati. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 15. januarja 1851.
C. k. poštni vodja Hofmann 1. r.
Št. 155.
Naznanilo
(17.) 2
Za sodniški in dačni okrog Lože se bo z 10. februarjem t. 1. c. k. poštna ekspedicia za zdaj v Starem tergu napravila.
Pečala se bo z preskerbovanjem pisemskih. in vožnih poslatev, z poslednjimi do teže treh liber, v vsakdanji zvezi bo stala z poštno vradnijo v Planini in sicer tako, de bo pešni pot vsakdan ob 12V2 iz Stariga terga šel, v Planini prenočil, in drugo jutro se zjutraj ob šestih spet iz Planine v Stari terg povernil. Kar se s tem sploh naznani. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 20. januarja 1851.
C. k. poštni vodja Hoffmann s. r.
Št. 4952.
Oznanilo.
(80 3
Št. 201. Oznanilo.	1
Z 10. februarjam se bodo na postajah železnice v Zalogu, Lazah in Kresnicfli nove poštne ekspedicie vstanovilc/
Te poštne ekspedicie, ki se imajo pečati z preskerbovanjem pisemskih in vožnih po-slatb stoje v tisti zvezi kakor poštna vradnija v Zagorju in bodo vsakdan pisemske poslatbe
C. k. visi vodstvo za komunikacio je z visokim razglašam od 17. novembra t. 1. št. 9653/H. naznanilo, de se po ukazu visokiga c. k. ministra kupčije glede odmerjenja odrajtvila od predalov za dopisave i 1 odločb pismenine od 26. marca 1850 toliko premeni, de se namesti dozdajniga eniga krajcarja za vsako dopisavo od 1. januarja za predal, v kterim se imajo po želji prejemnikov dopisave, ki nanje pridejo, shraniti, neglede na število prišlih dopisav, za vsak mesec 1 goldinar od predala odrajtati.
Pri tem veljajo sledeče odločbe.
1.	Odrajtvila se plačajo naprej za pol leta, namreč od 1. janarja do 30. junija, in od 1. julija do konca decembra.
2.	Ako se predal odpre med tekočim pol letam, se odrajtvilo plača le za druge mesce do začetka prihodniga pol leta.
3.	Odrajtvila in plačivne liste ima predstojnik zadevajoče vradnije priskerbovati. Vsak, ki kak predal tirja, mora lastnoročno svoje ime in čas, za kteriga je odrajtvilo plačal, v zato napravljeno rubriko zapisnika zapisati, potem se list izreže in njemu kakor plačilni izroči.
Ako je za dopisnike, ki si mnogo dopisujejo, že samo na sebi koristno pisemski predal imeli, ker zamorejo pisma koj ko pridejo, na pošti dobiti, brez de bi mogli še le nanje čakati, de se jim domu prinesejo, kar se ne more vselej naenkrat zgoditi, je ta naprava posebno glede dopisav, ki zvečer na pošto pridejo, pri pomanjšanem odrajtvilu toliko bolj koristna, ker se pisma po zimi ne morejo že zvečer na dom izročiti, nasproti pa se do pol osmih zvečer pri poštni vradnii izročujejo in steni je mogoče na pisma, ako se zlo mudi, že drugo jutro odgovoriti.
Kar se s tem sploh na znanje da. C. k. poštno vodstvo. V Ljubljani 9. decembra 1850.
Hoffmann 1. r.