Ob Kristusovem vstajenju.
Pomlad in velika noč! Dooje vsiajenj: vstajenje narave in ostajenje njenega StDarnika. Oh, otročiči moji, ali se vam ne zdi, da bi bilo to doojno vstajenje nekaj okrnjeno in nepopolno. če bi ne vsial še nekdo, ki je med naraoo in njenim Stvarnikom? Če bi ne ustal tisti. ki mu je StoarTiik dal oblajt čez vso naravo in ga določil za upraoitelja in hišnika o zemeijskem domu — če bi ne Dstal iudi človek?!
Velika noč! Prelepi cerkveni obredi od oelike srede popoldne, ko boste >strašili Boga«, pa tja do velike soboie, ko boste molili božji grob in se na-zadnje še udeležili Delikonočne procesije: ali vas ne bodo do dna srca pretresli?
Velika nočl Pirhi in potice in velikonočfii ogenj in lučke ob božjem grobu in slovesno pritrkaoanje ob velikotnočni procesiji: kako lepe stoari so to in koliko jih je! Kajne, kako se jifi že veseli oaše nedolžno otrolko sree!
Pa glejte, oelika noč je dan oeselja in zmage, dan, ko je Jezus vstal od mrivih in premagal smrt in pekel! Zato tudi vas kliče soeta Cerkev, da pre-rnagate hudo in greh v sebi in se radostite z vstalim Zveličarjem.
Toda — koliko Ijudi gre z mrzlim srcem mimo praznika zmage in neselja in niti ne oprsoi sooje oerske oelikonočne dolžnosti!
Pa menda ni celo kdo izmed vas med njirni?
Molimo za zakrknjene ljudi,  ki jih niti najoečji prazriik ne gahe, d?a bodo vsi yiašli pot   k vstalemu Zoeličarju   in našli dan,   »ki ga je naredil . Gospod!«                    ¦'                                                                          .,._•,"
¦F.J.
"...                                .-.       ..   ¦;  :.   &¦¦
113