KaKC je samostojni klarinet piskai v Beogradu. SJdbo uslugo dela «Kmetijski list" sloveBf&'m samostojuim poslancem s tera, da objavlja njihove govoce iz u,-»(avori or ne skupščine. Na samo'<.u.ine poslar.c© sodi znani latinski pregovor rSi foeuisses, philosophus mansisses" '(0 se pravi: če bi molčal, bi ostalmoririjan* L\ko bi samostojni poslanoi samo gfafcovali in ne bi nič govorili, bi flstali modrijani vsaj v očeh onega ma lega, 83.n za dnevom se manjšujočega gtevrta vernih' jim backov, ki y svoji nerazaodnosti še verujejo njihovim lažnjivitn obljubam. Ce bi mi bili lridotf ni, bi naši listi prinesli te govore, ki $o naicoljša agitacija zoper samostop no-kme^iiske poslance in njihovo stran ko. K#-" pa je škoda za papic, na kajerem bi bila natisnjena samostojna godba. od te godbe našim bralcem tu predlož^iBO le roajhne porcije. Na 54. seji ustavotvorne skupščiiie je S.esadičil in urekoval samostojni gospod knaet Ivan Urek, Urek je doma iz .Globokega, pa ima zelo plitvo gla-vo, če tadi jo nosi pokonci kot prazen klas. S praznega klasa ne pride uič jzrn,ia >n iz Lirekove giave niti enapainetna beseda. S svo^im tovarišein y. Drolenikom je tekmoval v tem, da bi .*lovecskeg_a kmeta, ki se po ogroinni -.ečini zbira v naši krščanski ljudski stranki, očrnil v Beogradu, češ, da se hirite odtrgati od Beograda, da hoie takc razlrgati državo, da je protidržaven živelj. Pred volitvami so samostojneži na vseh sliodih trobili isto pesem o osainosvoiitvi slovenskega kmeta, o slov. yamosKJjDOSti, sedaj pa je v Beograiu slabo^toini klarjnet v uslih znanega Mreacicoi|5uba" Ureka liiskal centraliistično ppsem o «edinstveni in močni iiržavj,"' «Mi smo za edinstveno in za aioono državo", je piskal Urek. Kaj pa Slov,'>noka kmetska zveza in Ljudska .¦straniar ,,Ti so proti Srbom", Je za jjiska* iUrekov klarinet. In v dokaz ie navaJaJ naš list in ,,Stražo", ki se ij-ritožaiefa, da so se turJki glasovi za ustavo kupili z obilnimi miiijoni davftnega deuarja ter, da se ogromni dav*i, pod katerimi ječi in stoka naš ubogi kmet, porabJjajo za zgradbo in vzdrževajije raznih stvari v Srbiji. — «Jasao >e", je zajavkal samostojni klarinei, ..da Iderikalci s takimi -stvarmi sifi?5kiijeio na one, katerim je to na weni©no. Na ta nafiin obsovražijo pri naš>b Ijudeh oni narod, s katerim bi morali ^kupaj živeti, tec ustvarjajo v iijiH ^alitevo in željo: Pro6 od Belgra>1a!" iZa slovenskega ,.samostojneža' r©s stfažna misel! V dokaz je Urek naveifte? pisnao nekega svojega soml-r- Ijenika ir obSinD Buče, ki mu je pisal: ,,Tukai klerikalci strašno delujejo, da bodo Srbi jprišLi sem, da bodo sami srbski učitelji in da bodo v sodniji le sami S?bi, da nas bodo biksali in pa pretepaii." Skoda, da Urek ni navedel imenfi tfga svojega slavnega somišljenika iz Bu6. Šlovenska zgodovina bi gotovo s b.valežnostjo zazoamovala njagovo ime v zvezi s slavnim Urekovim iraenoji..Kar je pa Urek zamolčal pri svojem bajnoslovnem pristažu iz Bug, ni zamolčal pri kaplanu svoje rojslne župnije^ ki ga je očrnil v Bcogradu, 5eš, da je govoril proti. Srbom. Samostojni posianec ne more odpreti svojih' ust v Beogradu, ne da bi pred Srbi očrnil vsaj enega slovenskega dubov niJca ter govoiil laži o njem. Poleghinavskega dobrikania Srbom je to edina peseiD.. ki jo znajo slovenski samostojni klarinetarji. 0 zahtevi slovenskega Vudstva po resniC-ni avtonomiji in samouuravi pa j« .sainoslojni klarinetar zagodel takšno pesem, da je v veliko sramoto naScmu i^metskemu ljudstvu. Ce bi kdo presoial razumnost in izobraženost slo venskega kmeta po plitvog/avem be sedu-en.u Urekovem, bi moral zdvojiti nad našim narodom. Pa, hvala. Bogu, samostojni so velika izjema v našeffl naroclu, ki kljub njihovemu mračniaštva z ozirom na ljudsko izoorazbo zavzoma prvenstvo v naši državi. iUrek je nekaj jecljal o tem, dana še ljidptvo zahteva čim več.;o in ob giruejSo samoupravo in avtonoinijo. V. drugem hipu pa je že to zalitevo qobijai, čeS, da se zakonodavna avton^ mija no da ustvariti. V, naši državi bo približno 30 malih obTiast (pokrajin). ,,Ne vem", tako jo modroval bistroglavi Urck. iz Globokega, ,,če bi to bilo v korist države sarae, ako bi te obla^ti delaie zakone po svoji volji in po svojih prjlikah. Lahko bi se tako prip_elilc potn>ku. ki bi ne poznal vseh post1bnih 7aionov posameznili samouprav, da bi bil morebiti v eni oblasti za isto re5 kaznovan in zaprt, za katero ti bil y. drugi oblasti odlikovan." Ursk ne ve, ker ]e preredkokrat v Beogradn, da bi to bil sligal, da zahtevajo zagov:) niki rpsnične avtonomije ne SO pokrajin, marveč 6 ali 5 in da avto* nomisiifina ureditev države ne bb ailila po:nika, da, bi moral skozi nago d.-žavo potoyati z zemljevidom v roki, da zna, sicozi katero oblast se vozi, kakor k tPmu sili oentralistifina uredhev s "0 j.okra3inamu .Tollko pameti bodo niijbrž imel tudi potnilc Urek, da si bo zaporonl imena in meje 5 ali 6 pokrajin. In če Urek misli, da so ljudje ta- k'o nea?ani, da bodo po teK pokrajinaB sklopali zakone, ki si tako nasprotuje]o, s-V*t druge ljudi po svojam kopitu. Preverjen pa naj bo, da za sv:-.;o politično rienmnost ne bi dobil odlikovanja v nobeni .pokrajinu Na isti višini so tudi drugi raziogi, ki >in jo Urek navedel zoper istiniio m učinkovite avtonomijo. Po nafirtu jngoslov. kluba, tako ie modroval Inek, bi veliki župan — predsednik ijokrajine — bil izvoljen od pcr;ra.jinsko »iade, podrejen samo tej \ladi, oziroma pokrajinski skupščini, ne j)a državi, bi na mogel delati nep^istranskn, ker bi bil odvisen od p_bki'd.jinsko viade, delal bi strankarsko in koruptno, ^avladal bi absolutč?; so sfranke, ki ja slučajno na vlad^. Urek, pn* trlcai se po čelu, da si malo urerlig zruešauo kolesje v glavi! Kaico pa ie pri ucntralistični ureditvi držav©?!' Jvdo sodaj vlada v Beogradui" Ali tie najliujši absolutizem stcank, ki so shioajuo na vladii' ,Te stranke ^a nimnjc vo^ioe, zato si kupujejo glas"-o z «nili.jotii Miidskega denarja in Mt;rinjaio najt;rSo korupcijo. Ali ni dol«ro in potrebno, da se centralistiSni absolnti 2eci in centralistična kovupc:;{i (popadonost, podkupljivostj odpiavi s tem, da so f,o posameznili pokrajinah daie zakonod-.a ljudstvu v roke -.fir ijudstvo po s^ojih izvoljenih zastopnikih yrgi nadzorstvo nad upravo in uradniSivom?! Tega seveda ne uvidi UreK globokoi Zabavno je tudi brati, kako dokaznjc Uick, da šola ne sme priti pod samoirpi avno oblast ljudstva. ,To so ne srr?i> zgoditi zategadelj, ker bi u6itolii bfii odvisni od stranke, ki bi x\&dala \j ^okrajini. Urek, poškropi Si ce Jc z iki-zIo vodo — i(>plo se ti pripor> 6a bia^c-slovljena — in ponns'', pod katero oblastjo so učitelii, čo io S'.Jska Uj. i»va popolnoma centralizirana ?. Venctar pod oblastjo stranke oli strauk ki so na vladi v Beogradu in ki se ge bolj laenjajo nego one v pokrajiDah. lo kaj je z ljudskega stališfia boljše, da je šoistvo pod vplivom domačiK polit-č^ih slrank ali pa pod oblastjo ijufif, V^ Htf poznaio nt Ijudstva na razmer .Urek nima nobenega smisla za zahtevo našega. naroda po katoliški vzgoji katoJiSk-b slovanskLb otrok. Ljudstvo ima sarao dolžnost, da gradi in vzdržujo šole in plačuje učiteljstvo, pri šolski npravi in šolski vzgoji pa ne sme Ł?ovoriti besedioe. Po Urekovi zahtsvi se naj Sola po vsej dcžavi urerii enotno in se naj tudi z enega in jstega mesta, to ]e iz Beograda, upravlja. Vse, kakor zahteva srbski oen ti-alist in prijatelj srbskega pravosla«7.|a Svftozar Pribidevič. P3.*>em, ki jo jo samostojni klar-inetat: znpiskal v Beograchi, je zopet qk ookaz v velikem Stevilu drugih dbkazov, <J.i fo samostojneži prav slabims zikaiitjc. Ko pridejo volitvfc v narodno sk-jp52ino Cdržavni zbor), iim bode naSe ljr.dstvo liberalne klarinete raz-* luilo iit samostojni glava5i boclo ostali brez histnimentov, brez volilcev ter brez po^Taniškili mandatov. Tolažill pa se bodo s temle uspehom, ki so gs pod gesTom stare pravch dosegli: start novali t odo v novih lepili hi§ah ter lnfl-šili junaSke samosto|ne prsi z re'!om sv, Save.