leto 1878. 27 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos IV. — Izdan in razposlan dne 13. februvarja 1878. 13. Dopustno pismo od 28. novembra 1877, za lokomotivno železnico od Dunaja v Aspang. Mi Franc Jožef Prvi, Do milosti Božji cesar avstrijski: apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in Oolnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je Bruseljska anonimna družba, imajočo firmo: Société Belge de che-^nis de fer zaprosila, da bi se ji dala dopustitev (koncesija) v delo in rabo loko-J^otivne železnice od Dunaja v Aspang, vzvidelo Nam se je, z ozirom na občno ^°rist tega podjetja, imenovani družbi po postavi o dopuščanji železnic od septembra 1854 (Drž. zak. št. 288) in postavi od 8. julija 1877 (Drž. zak. 'st- 62) to dopustitev podeliti tako: §• 1. . Dajemo družbi „Société Belge de chemins de fer~ pravico narediti in uživati ^komotivno železnico od Dunaja na Maria-Lanzen do rf, Möllersdorf, Trumau in itten v Aspang. Družba je v dolžnosti, na zahtev trgovinskega ministerstva napraviti zvezo I*rej imenovane železnice z zdanjo progo južne železnice pri Dunajskem Novem l°®tu v tem slučaji, ako bi se južne železnice družba ne poslužila svoje predstvenc Pravice, izvesti takšno železnocestno zvezo. (8loT.ui.ch.) .. §• 2. v Železnico to je urediti kot lokalno železnico s pravilno medkolesno širino. Delo železnice in uredba za vožnjo naj se izvede po črtežih na drobno ustanovljenih, ki jih potrdi trgovinsko ministerstvo, in po tehničnih uvetih, kateri se postavijo. Pri tem naj se, kolikor je moči, gleda na znižbo troskov ter je zlasti z ozirom na zdaj namišljeno maksimalno brzlno od 20, oziroma 40 kilometrov na uro dopustiti vse pri tej manjši brzini mogoče olakšice, dokler ona ostane. Vozila, šine in drugi železni deli, in vsi drugi opravni in vzdržavani predmeti morajo se jemati iz domačih tvornic. Tehnične črteže za delo in opravo železnice je trgovinskemu ministerstvu predložiti za časa ter se bode najnatačneje držati ukazov, ki jih državna nadzorna oblastva o tej priliki ali sploh izdadč. Takisto je koncesijonar dolžan pri delu izpolniti tudi vse, kar bi trgovinsko ministerstvo z javnih ozirov, — ne krateč olakšic gledč dela v 3. odstavku tega paragrafa omenjenih, — pozneje zahtevalo, ter držati se veljavnih občnih stavbenih in policijskih propisov. Spodnje delo železnice utegne se utesniti na eno samo kolejo. Državna uprava ima pravico, spodnje delo za drugo kolejo ter nje resnično napravo po tistih kosih, koder bi seji zdelo potrebno, zahtevati tedaj, kadar bode letnega kosmatega dohodka dve leti zaporedoma poprek čez dvajset tisoč goldinarjev v srebru na kilometer. Koncesijonar jemlje na se dolžnost, v tem slučaji, ko bi on moral v §. 1 omenjeno zvezo proge Dunaj-Aspang z zdanjo progo južne železnice pri Dunajskem Novem mestu na zahtev trgovinskega ministerstva izvesti, zarad porabe kolodvora južno-železnične družbe v Dunajskem Novem mestu, in o uredbi vozne službe ondi, kjer bode prehajališče, pogajati se z imenovano družbo ter dotični dogovor položiti v odobrenje pred državno upravo. Troške za razširjavna dela, ki bi jih na omenjenem kolodvoru treba bilo za novo železnico, naj nosi koncesijonar. Ako bi se takšen dogovor z južno-železnično družbo ne napravil, to ima koncesijonar sicer pravico, narediti si svoj kolodvor; ali dolžan bode, napraviti kolejo v stik s tujo železnico ter na zahtev trgovinskega ministerstva poskrbeti vsaj za neposrednji prehod v vožnji ljudi. Gledč uvetov takega stika in neposrednjega prehoda vožencev z železnice na železnico podmeta se koncesijonar izreku trgovinskega ministerstva, ako bi se ne dosegel dogovor s stično železnico. Državni upravi se prihranja pravica, ako bi se dogovor no dognal, določit' uvete o vzajemni porabi vozov tozemskih sosednih železnic in o dovodu rudarstvo-nih in obrtovnih železnic. Koncesijonar je v dolžnosti, za povračilo dotičnih troškov dopuščati dovod zveznih železnic, katere bi obrtna podjetja, ležeča ob koncesijonirani železnic') naredila v to, da bi po njih svoje izdelko vozila do železnice, s stikom se zadevniu" kolodvori takč, da bodo po tem železnocestna služba kar najmanj mogoč0 ovirana. Koncesijonar je dolžan, zadnji čas v šest mesecih, računeč od današnjega dne, nadrobni projekt proge Dunaj-Aspang, ali vsaj najmanj osem kilometrov njene dolžine obsegajoč del tega projekta, položiti pred trgovinsko ministerstvo v odobrenje, ter v dveh tednih po dobljenem dovoljenji za delo začeti z delom samim. Vsa v §. 1 omenjena železnica od Dunaja v A spang naj se v štirih letih, poČensi od današnjega dne, dodela, v javno službo izroči ter ves ta čas, dokler hode koncesija trpela, nepretrgoma v službi vzdrži. Koncesijonar je za dopolnitev te, in drugih gledé dela po dopustnici prevzetih dolžnosti državni upravi dal varnost, položivši v kavcijo en milijon goldinarjev avstrijske veljave efektivno v avstrijski državni renti. Kavcija se bode do treh četrtin po meri napredujočega dela nazaj dala, a poslednja četrtina se izroči stoprv mesec dni po tem, ko se vožnja po celi progi h>unaj-Aspang začne. Ako bi se v dopustnici ustanovljena dolžnost gledé dela železnice v §. 1 lrQenovane in začetka vožnje po njej ne izpolnila, zapade kavcija, kolikor je bode «e ležalo, na korist državni blagajni. S tem povodom izdani spisi in listine uživajo prostost pristojbine in «templja. Zveza v §. 1 omenjena z južno-železnico pri Dunajskem Novem mestu naj Se dodela in v službo izroči ob enem z glavno železnico, ako bi se dovolitev dela ^jdalje leto dni pred začetkom vožnje po glavni železnici izdala. V nasprotnem slučaji bode to zvezo najpozneje leto dni po dani dovolitvi °la dovršiti in v službo izročiti. §• 4. (l‘az8 Da izdela dopuščeno železnico, priteza se koncesijonarju pravica razlastitve vojitve) po določilih dotičnih postavnih propisov. Ista pravica se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih krilnih železnic, ki 1 Se imele narediti do posameznih obrtniških zavodov, in o katerih bi državna uPrava spoznala, da jih je v javnem interesu napraviti. L .. Koncesijonar je dolžan kar se dd, in kolikor mu je moči pospešiti zemljiško-J’^ni odpis zemljišč pridobljenih za železnico, oziroma naredbe potrebne za Vrsitev postave od 19. maja 1874 (Drž. zak. št. 70) zarad železniško-knjižne gotovitve dotičnih pravnih razmerov, ter skrbeti za to, da se kar je najhitreje goČe zemljišča, kakor se mora zgoditi pred knjižno ugotovitvijo, dokončno merijo in računi do dobrega dožen<5. §. 5. oucesijonarju se jo ob delu in rabi dopuščene ceste držati tega, kar usta-to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi (zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in železnocestni krčtni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) in po zakonih in ukazih, kateri se morebiti pozneje dadö. Kar se pa vožnje same tiče, odpuščajo se v zmislu člena III postave od 8. julija 1877 (Drž. zak. št. 62) varnostne naredbe propisane v redu železnocestne vožnje in dotičnih dodatnih ukazih v toliko, kolikor se bode z ozirom na znižano maksimalno hitrido trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se smejo, ter bodo na to stran veljali dotični posebni propisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo. §. 6. Gledé tega, kar bode storiti za poštni zavod, naj veljajo naslednja določila: 1. Koncesijonar je dolžan, pošto in poštne postavljence po propisu §fa 68 železnocestnega voznega reda zastonj voziti, in za tega delj poštni upravi pri vlakih vozečih same ljudi ali pri meševitih vlakih dati v razpolog en kupé za poštne poslatve. Troškove za primerno priredbo teh kupejev nosi poštni zavod. Dalje idoče oprave naj bode koncesijonar dolžan samo za povračilo, o katerem se naredi dogovor. Vozni črteži vlakov za odpravo pošte služečih naj se ustanove z odobrenjem trgovinskega ministerstva, kateremu bode tudi vsako namenjeno predrugačbo voznega reda naznanjati najmanj štirinajst dni, predno začne veljati. Ako bi ne bilo mogoče spraviti v tist prostor posamezne večje povezke ali vreče pisem, naj železnična uprava skrbi, da se kam drugam varno denejo v istem vlaku. Za navadno osvečavo kupejev v poštno službo določenih skrbi koncesijonar kakor pri vozovih za ljudi; a troškove za nenavadno razsvetljenje notranjih pro' štorov in za kurjavo nosi poštni zavod. 2. Poštna uprava ima pravico, ukazati, da nje organi pošto na vseli v to določenih vlakih spremljajo. Zastonj je voziti poštne uradnike, kondukterje in služabnike, pošto sprem' ljajoče, in tako tudi organe poštnega zavoda, ki se pošljejo, da poštno službo nadzirajo ali da se je naučč; a ti so morajo opravičiti z listi višjega poštneg11 ravnateljstva. Še ima poštna uprava pravico, na vseh vlakih, ki jih ne spremljajo njo°J organi, izročati upravi, katero koncesijonar postavi, pisemsko pošto, da jo org»111 železnocestne uprave odpravljajo. 3. Za zvrševanje poštne službe na končnih postajah na Dunaji in v Aspaiig11 treba zastonj prepuščati v železničnem poslopji eno primerno sobo z izbico 0 opravo in ako bi bilo na to stran še večjih potreb, bodo treba posebnega dog0' vora gledč odškodnine, ki so bode v podobi najemščine dajala za večji prost01' Delo poštne uprave jo skrbeti za notranjo'opravo, snažonje, svečavo in kul javo v teh prostorih. 4. Na tistih kolodvorih, na katerih ni poštnih uradov, naj koncesijonar 11 zahtevo poštne uprave po žolezničnih za to sposobnih postavljencih da poštne J)0 slatve, razen vrednostnih poslatev, od vlakov sprejemati in organom poštnega zavoda izročati in za ta čas, dokler se ne izročč poštnemu organu, varno hraniti, za plačilo, katero poštna uprava določi. Tam, kjer bi po sprevidu poštnega zavoda bilo potreba za poštno službo, naj koncesijonar ponudi svoje ljudi poštnemu zavodu, da pomagajo poštne po-slatve nakladati in razkladati, za plačilo takemu delu primerjeno. Pisma, katera si o upravljanji železnice med saboj pošilja železnocestno ravnateljstvo ali upravno svetovalstvo ter njemu pokorni organi ali ti organi med saboj, smejo na dotičnih železnocestnih koséh odpravljati postavljenci železne ceste. §• 7. Državni upravi je na voljo, državnega telegrafa žice pritrditi na podpornjah železnocestnega telegrafa, ki naj se napne o koncesijonarjevem trosku po zaukazu ali posredstvu državno-telegrafskega zavoda, ali pa brez vsega vračila in odškodovanja sama za se telegraf napeti na zemljišči, ki ga je koncesijonar kupil ali katero sicer rabi za železnocestne namene. Koncesijonar naj zastonj po svojich železničnih ljudeh take državne proge oadgledovati in vzdržavati pomaga. v Se je koncesijonar v dolžnosti, po svoji železnici robo in pripravo državno-telegrafskega zavoda po tarifah za vojaške transporte danih voziti in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravljati in braniti. Državna uprava si pridržuje pravico, železnocestni telegraf porabiti zastonj Za državne poslanice ter o njega porabi za zasebne poslanice skleniti dogovor 8 koncesionarjem. Ako se gledé zasebnih poslanic ne napravi dogovor, bode železnica Smela ®voj telegraf rabiti samo in edino za naznanila ali priobčila, katera se tičejo železnocestne vožnje, ter stoji ta raba pod vplivom in nadzorom državne uprave. §• 8. Visokost voznine za ljudi ih blago podvržena je naslednjim utesnilom : Voznina od osebo in kilometra v avstr. velj. : za I. razred........................................4’8 krajcarji, »II* n .......................................8*6 „ „ III. „ 2-4 krajcarja. Tineti vôz I. razreda koncesijonar ni dolždn. Na brzovlakib, ki bi se pozneje vozili po črtah te železnice, kateri pa mo-raJ° vsakakor imeti vozove dveh razredov, smejo se tarife te povišati za 20% ako Pednja brzina teli vlakov, vštevajo pomudo na postajah, najmanj 37 kilometrov Ila uro iznaša. Koncesijonarjeva dolžnost bode, na zahtev trgovinskega ministerstva, zg°rnje tarife pri meševitih vlakih znižati k večjemu za 20%. Ako bi se pokazala potreba še večje znižbe, ter bi koncesijonar ne mogel, dodeliti primerne olaksice v III. razredu vozov, dolžan bode, po naroku trgovinskega ministerstva vvesti IV. razred (voz za stoječe) s tarifnim postavkom po 1*5 krajcar od osebe in kilometra. Maksimalna tarifa blagu ob navadni brzini od bečve (tone) in kilometra: za navadno brzovozno blago „ ponižano „ „ „ prazne nazaj id oče posode . „ posamič šteto blago razreda I, n v blago naloženo na voze razred A n n n rt v »n » n n n n B C „ žito in sol posebna tarifa št. I....................... „ vsakovrstni les in drva pos. tarifa št. II............. „ kopano oglje, koks in prosto opeko, izimna tarifa I. . . . 20 kr. 8 „ 6-5 „ 6-5 „ 5-5 „ ^ V 3- 5 „ 4- 5 „ 4 * 2-5 „ Koncesijonar je dolžan, gledé stranskih pristojbin, nomenklature in razredbe blaga, zastran voznine ostalih predmetov kakor tudi drugih določil o vožnji, ljudi in blaga podvreči se ukazom trgovinskega ministerstva. Na izvoljo se daje koncesijonarju vozarino od ljudi in blaga devati v red v mejah, zgoraj določenih. A nikomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Tarife se smejo znižati samo v podobi izimnih tarif, katere je javno razglasiti, kakor vse druge. Po izteku pet gospodarstvenih let ima vlada pravico zaslišavši konsesijonarja primerno znižati gornje tarife za dotle, dokler je železnica v obeh poslednjih gospodarstvenih letih vrgla letnega čistega dohodka, ki dajo najmanj deset odstotkov v §. 19 ustanovljenega napravnega kapitala. Sicer se vedno prihranja zakonodavstvu. določila o vozarini od ljudi in blaga devati v red. Kncesijonar naj se taki uredbi pokoruje. §. 9. Ako bi po deželah avstro-ogerske monarhije, zastopanih na državnem zboru, nastala nadloga in nenavadna dragina pri živeži za ljudi in domačo živino, bode trgovinsko miuisterstvo imelo pravico, po potrebi znižati mu voznino, vendar ne izpod tistih postavkov, ki veljajo na dotični železnici za blago z najnižjo voznino. Isto določilo veljd, ako sc vzajemno postopanje zagotovi, tudi za slučaje, ko bi po deželah ogerske krone nastala takšna potreba. §• io. Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudi in od blaga v domačih srebrnih novcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, po kurzm vrednosti preračunjeno. Tarifa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih načinih, ki jih ustanovi trgovinsko ministerstvo. §• H. Transporti vojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po tistem dogovoru, kateri je o tem ter o polajšilih potujočim vojakom med vojnim mini-sterstvom in med ravnateljstvom severne, po cesarji Ferdinandu slovčče železnice ukrénenem 18. junija 1868, in tega dogovora določila treba da so celokupen del dopustnega pisma. Ako bi se pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino med njimi 0 prevažanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo tudi kar se tiče tu dopuščenih železnic. Ta določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirolske deželne strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajniee, nego tudi ob službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in priglednim zborom, potem vojaško stražno krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarstvo, tor po vojaški osnovano finančno in varnostno stražo. Koncesijonar se zavezuje, pristati na dogovor med avstrijskimi železno-Çestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transporte ln o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem na 0rganska določila in na služabni propis o bojnih železnocestnih oddelkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takih bolnikov in ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troskih vojaške blagajniee. Tako je tudi dolžan pristati na dogovor, katerega je z železnocestnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških transportih in na propis o vojaških transportih po železnicah. To dolžnosti koncesijonar ima samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na lokalnost te železnice in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo. Koncesijonar se zavezuje, da se hoče pri oddajanji služeb v zmislu postave °d 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60) ozirati na doslužene podoficirje iz vojstva, v°juega pomorstva in deželnega brambovstva. §. 12. Državni uradniki, postavljenci in služabniki, kateri po naročilu oblastva, 'Urjočega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državnim koristim na , urambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnico rabijo ter ^kažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratežem (robo) vred vozijo brezplatno. §. 13. Gnancc in kaznjence, kator tudi njih spremstvo, le-tc tudi nazaj gredč, v°ziti jo za pol pristojbine tretjega razreda za ljudi. . Take transporte je spravljati v posebne kupeje ter je za-nje s pristojnimi ustvi dogovarjati dan in vlak. §. 14. Gledé blaga, kar ga pošiljajo državni konjerejski zavodi, in spremljaveev, naj veljajo znižane tarife, kakor za vojaške transporte. Isto veljd tudi za moštvo teh zavodov. §• 15. Družbi Société Belge de chemins de fer priteza se — ne krateč nje osebne dolžnosti, dopuščeno železnico narediti in o službo izročiti, — tudi pravica, vso s pričujočo koncesijo ustanovljene pravice in dolžnosti predjati na samostalno avstrijsko delničarsko družbo, ki se napravi v to, — in v dobitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovoče délnice in predstvene obligacije, katere se na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradno zaznamenavati. S predstveninu obligacijami dobavljene vsote ne sme biti nad polovico napravno (osnovne) glavnice, a izdajati se one ne smejo pred, no bode plačilo obresti in odplačilo kapitala po izkazih, ki jih vlada pretehta, dovoljno založeno z resničnimi in varninn čistimi dohodki železnice. Ako se predstvene obligacije izdadö v tuji valuti, treba vsoto poočltiti tudi v avstrijski veljavi. Predstvene obligacije treba poprej odplačati nego délnice in te se morajo odplačati, predno koncesija ugasne. Družbena pravila treba, da potrdi državna uprava. §. 16. Koncesijonar ima oblast, agencije v domači in unanjih državah postavljati) kakor tudi napravljati vozila za ljudi in blago po vodi in na suhem, držčč se obstoječih predpisov. §• 17. Državna uprava ima pravico, uvériti se, da so delo železne ceste ter tudi krétna oprava, posebno vozila, po vseh delih namenu primerna in trdno narejen») in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gosp0' dârjenje. Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikokrat mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega odbora ali drugega zastopa, katet’1 veljA za družbe načelništvo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse naredbß) kvarne državni koristi. Za tu ustanovljeno nadziranje žolcznocestncga podjetja naj koncesijo11*)1 z ozirom na dotične večje poslove plačuje v državno blagajno neko letno povpr°^' nino, ki jo državna uprava ustanovi. Naproti se koncesijonar odvezuje dolžnosti, izrečenih v §. 89 roda želez110' cestne vožnje od 16. novembra 1851 (Drž. zak. od 1. 1852 št. 1) gledé povračil11 večjih troŠkov, ki hi so nabrali po policijskem ali dohodarstvenem nadz°rU' A dolžan bode zastonj nabaviti in vzdržavati uradne prostorijc na kolodv°i'u> potrobile za dohodarstveno čuvanje in odpravljanje. §• 18. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega zakona izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset let, štejčč od dneva, katerega se prične vožnja na celi v §. 1 omenjeni železnici od Dunaja v A spang, in mine po tem roku. Državna uprava sme izreči, da je koncesija izgubila svojo moč, ako se ne ^i dostal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku vožnje, in ti se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu § llsa, za lit. b) železno-^estnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi krizami. §• 19. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po današnjem dnevi, da more vselej v §. 1 imenovano železnico odkupiti za odškodnino v goto-Vem, ki jo da koncesijonarju. Da se določi odkupščina, seŠtejč se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje lQielo v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se izračuni. Dvajseterni znesek čistega po teh načelih najdenega dohodka veljâ za od-tupščino. Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel vsaj letnine v srebru, potrebne za obresti po 5% in za razdolžitev v dopustni dobi imenske nabavne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava v vsoti od osemdeset tisoč goldinarjev avstr, veljave v srebru na kilometer, tedaj se bode ta letnina ta čas, dokler trpi koncesija, plačevala kot gotova odškodba, za katero se odkupi zelnica. Ako bi po izteku prvega gospodarstvenega leta bilo treba še drugih povili staveb, ali bi se pomnožile vozne oprave in vozila, smejo se dotični troš-*0vi tako, kakor troški za dovozne do te dobe narejene železnice in zvezne j^leje, in za eventualno nadaljevanje od kanala Dunajskega Novega mesta do hzu Dunajske glavne colnije, potem za eventuvalno zvezno železnico do južne Z(deznice, naposled kaki večji troškovi za dvojno kolejo po prosti cesti prišteti apravnemu kapitalu, ako je državna uprava privolila v gori omenjene nove 8*'avbe ali v pomnožitev voznih oprav, in če se troškovi ti, kakor veljâ, izkažejo. §• 20. , Koncesijonar, oziroma naslednik mu, dolžan je tudi, še predno izteče v §. ®l°Čeni rok za odkup, odstopiti koncesijonirano železnico državni upravi za ( skodbo od le-te plačevano v tem slučaji, ko bi državna uprava zahtevala zarad aaljevanja železnice proti štirski deželi. 1 Ali tudi v tem slučaji ne odstopi se železnica prej, nego bode železnica pot et v službi. Da go hoče odstop železnico, treba je koncesijonarju naznaniti šest mesecev red resničnim odstopom. (8lo»»m.eh.) 7 Kakšna in kolika bodi odškodba, to se prepušča v prvi vrsti dogovoru obeh strank. Ako bi se pa tak dogovor ne dosegel, tedaj bode v odškodbo dati gotov kapital v srebru, ki mu se znesek določi po naslednjih določilih: Ako se železnica odstopi po petem in pred desetim gospodarstvenim letom, bode koncesijonarju na voljo, izmed gospodarstvenih let, kar jih je bilo pred odstopom, izvoliti si tisto leto, katerega čisti dohodek se vzame v podlogo izmeri odškodnega kapitala. Ako se odstopi po desetem gospodarstvenem letu in pred odkupnim rokom, ustanovljenim v §. 19, seštejejo se po koncesijonarji izkazani čisti dohodki podjetja, kar jih je imelo v petih letih pred odkupom; od tega se odbijejo čisti dohodki dveh najslabejših let, ter se za leto dni izračunjeni srednji čisti dohodek ostalih treh let, ali — ko bi tako najdeni srednji čisti znesek bil manjši od srednjega čistega dohodka obeh poslednjih gospodarstvenih let pred odstopom, izračunjenega na eno leto, le-ta poslednji srednji znesek vzame v podlogo izmeri odškodbe. Po zgornjih določilih najdeni čisti dohodek se bode Štel za večni prihod, ter v kapital obrnil po obrestnem merilu, ki bode po dobi odstopa različno. Obrestno merilo iznese : 2%, ako se železnica odstopi po petem in ’pred desetim gospodarstvenim letom, 2%%, ako se odstopi po desetem in pred petnajstim gospodarstvenic letom, 3% ako sc odstopi po petnajstem in pred dvajsetim gospodarstvenim letom, in 4%) ako se odstopi po dvajsetem gospodarstvenem letu do odkupnega roka, kakor je postavljen v §. 19. Tako izračunjeni kapital je odškodba za odstop železnice. Ako bi se zahtevalo, da se železnica poprej odstopi nego po izteku zgornjih gospodarstvenih razdobij, ne bodi odkupščina manjša od tiste odškodnine, ki bi se podala po določilih prejšnjih odstavkov, ako bi se železnica bila odstopila prav ob izteku najbližje prejšnje gospodarstvene dobe. Vrh tega ima koncesijonar še pravico na povračilo troškov, ki mu jih pri' zadene odstop železnice, in na polni odkup vseh tistih vže dovršenih ali v dela bivajočih obnovnih in razširjavnih stavob, ki jih je koncesijonar svršil ali začel po izteku tistega leta, katerega čisti dohodek je vzet za podlogo odškodbi. i Za ta slučaj, ko bi kapital, izračunjen po čistem dohodku kakor je g01’1 rečeno, bil manjši od tega, ki bi se podal, ako se k troškom koncesijonarjevim: a) za pripravna dela in sestavo projekta, b) za delo železnice in vso prvo službeno opravo (t. j. do konca prvega gosp0' darstvonega leta po začeti vožnji od konca do konca žolezniee), in za vse druge investicije, potrebno povodom dela in oprave koncesijonirane železnic®» doštejejo še troski za intcrkalarne obresti, na vsako stavbeno leto povprek izm®1"' jene s poltretjim odstotkom vsega kapitala, in šest odstotkov obresti za ves zg01"1 izračunjen resnični napravni kapital, kot obresti za prvo gospodarstveno leto, tedaj bode koncesijonarju na voljo, zahtevati plačilo vsega tako najdenega zneska v srebru, na mesto plačila kapitalne vsote, izračunjene po čistem dohodku. §.21. V §. 1 dopuščeni železnici dodeljuje država naslednja financijalna olajšila: Oprostitev od štempljev in pristojbin za vse pogodbe, vloge in druge listine v nabavo kapitala, in za delo ter opravo železnice do časa, ko se začne vožnja ; b) oprostitev od Štempljev in pristojbin za prvo izdatbo delnic in predstvenih obligacij z interimalnimi listi vred, po tem za izdatbo in vknjižbo predstvenih obligacij, ki bi se dovolila po meri djanskega čistega dohodka (§. 15), in od presnemsčine, kar seje nabere o nakupu zemljišča; °) oprostitev od dohodkarine, od plačevanja Štempeljskih pristojbin kuponom gori omenjenih predstvenih obligacij, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, med delom in trideset let od dne dane koncesije računeč. §. 22. Ko mine dopustilo in tist dan, kadar mine, preide država brez vračila v ne-°bremčnjeno svojino in užitek dopuščene železnice, posebno tal, zemeljnih in teneteljnih del, vse spodnje in vrhnje naprave železne ceste in vse nepremične pritekline, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, vsa v železno- (;estno krčtanje potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, straždrnice in lladzorovdlnice s vsemi opravami na stoječih mašinah in na vseh nepremičninah. Kar se tiče premičnih stvari, kakor so : lokomotive, vozovi, premične mašine, 1°r°(ije ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre, dalje služiti C. tenju, naj državi preide zgolj za dogovorjeno ceno, ali, če eden izmed dotič-tekov zahteva, za cenilo, ki se po zvedcncih jiajde, kakor veleva sodni red. §. 23. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država izplačavši v §. 19 stenovljeno gotovo odškodbo, brez drugega vračila v last in užitek te tukaj kon-tesijonirano železnice z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, naj bodo pre-tene ali nepremične. §• 24. Ako to dopustilo mine, ter tudi, ako so odkupi železnica, ostaja koncesijo-. .)u last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podjetja in kar j ^ denarjev tirjati, po tern last posebnih del in poslopij napravljenih ali pri-tejenih iz lastnega imetka, kakor so: peči za lcoaks, apnenice, tvornice (fabrike) «mam ali druzemu orodju, shranišča, doki, hranišča kopanemu ogljiju in , stvarem, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne i