«-tev 234 Liens, četrtek 7. novembra 1946 leto 2. DONU? Kakor poroča : ’Daily Telerraph" iz Uashin^tona, tam aovore, 'da se bp Eisenhcrer najbr^e •umaknil s svojega mesta načelniku ■Ge¬ neralne’? n štaba USA reneralu Bradieyu, ki sedaj vodi upravo oddelka za dcslug ene vojake. Ko so vprašali Eisenhower j a na tis?’:ovni konferenci, kaj je resnice na teh "ovoricah, ni odgovoril naravno st, pač pa je imenoval ^.Bradlejs eneaa izmed največjih vojščakov, kar so jih rodile Zdru¬ žene države. "Ueneral Bradiey mora na .. dosedanjem službenem mestu se nekaj večnega opraviti. Kdaj bo nared, pa ne vem", je dodal jEisehover. 0 ^eneralu Bradieyu, ki vodi oddelek za doslužene vojake 13 mesecev, je znano, da bi se iz vojaške upravne slu-be rad vrnil v službo pri vojski. Je 53 let star in samo za tri leta mlajši i od E± s enho v :e£ j a. bi Eisenhowerja najbrž e im en« vaj. i za To mesto je prazno od septembra mese- dosedanji poslanik. g. Harriman'ime- tr^ovino na mesto odstopivševa t. bi se to zrodilo, poslanika, na angleškem dvoru, ca letošnjega leta, ko je bil noven za državnega tajnika za tallacea. . Eisenhowerjevo sposobnost in primernost trebno posebej povdariti. Brezdvoma je ve' ga od uradu je med vojsko načeloval doslej nekaj aovorili, da bi utegnila iti v Lon> za to mesto one Generala za“doloič anj e ni po- Cl arka cen, rad zade- ali G.3owlesa, ki o katerih obeh so do n. . ■ Eden izmed vzrokov, zaradi katerih umaknil*' s svojega dosedanjega mesta j g tudi voljen s Številčno močjo vojske USA. Čeprav službo prostovoljno več priglasilo, kakor so pričakovali, °*cspod načelnik Generalnega štaba vendarle čuti potrebo, da bi morali ve Ijavnost postave o ''obvezni službi v vojski podaljšati čez mesec marc .t._., do katerega časa velja. Poudaril je, da služi mog, ki je bil potrjen za 18 mese¬ cev, prav za prav v vojski samo 8 mesecev, če je bi se Eisenhower ta, da je zelo n se jih je za vojno uvr šč er v enoto, ki eščena v kaki deželi, ki legi ob 'Tihem morju, odnosno 10 me- Evropi. Ker je treba vojake je razi: secev, če je v kaki enoti v zelo oddaljene dežele, jih je vedno veliko v "dovodnih ne tam, kjer so potrebni. Slede vojaških sil, ki jih imajo da so tako majhne, da bolj majhne biti ne bo vojska kar moči ‘potrudila, da bo mo°*la voziti v ceveh" in USA v Evropi,, je dejal, morejo. Dodal je še, da shajati s tistima 'dvema se milijardama, ki sta ji bili za tekoče proračunsko loto dovoljeni. >nu/ U/ v /U/ v 'Ni nem v$tam v m nijl Agencija "United Fre poroča iz kadrida 3. no v ^ . da S\ . k\oe spansma policija odkrila :lh zatrla široko zasnovano zaroto šparn ^UMuig } skih in mednarodnih komunistov, ki so hoteli ha Španskem izvesti * ^vstajo in se nenadno polastiti državne oblasti. Štev.234 Str.2. Domači »lasovi, 7»XI. 1946. Načrt je bil narejen, da naj bi upor na vseh straneh hkra ti izbruhnil, in sicer tisti trenutek, ko bi se začela v skupščini Združenih narodov velika debatarp Francovem re-imu na Španskem, Vse je bilo natančno preračunano, pirenejsko mejo so iz Francije že prišli komunistični voditelji, ki naj bi vodili vstajo. Dru^i del komunističnih voditeljev je prihajal po morju iz Afrike,'kjer so se v Tankerju vkrcali na ladjo, ki jih je skrivaj pripeljala na Špansko, Toda španska policija j.ih je tako j'na meji prijela. Tako je bil v kali zatrt poskus oborožene vstaje. Španska vlada je sicer zaprla v zvezi s tem kakih 60 do 100 ljudi, več aretacij pa ni iz¬ vršila, ker hoče zgrabiti le voditelje, zapeljane ljudi pa hoče pustiti v miru. Zdaj ima Španska policija v rokah ves osrednji komu nistični odbor ter izvršni odbor komunistične stranke v Po načrtu, ki je prišel zdaj policiji v roke, komunistični vstaŠi napadli na eni strani čez francosko druvi strani pa je bilo določeno, da bodo napadli tudi strani ter se'izkrcali na južni obali. Na podlagi zaplenjenih listin bo zdaj španska vlada lahko hadridu. naj bi bili mejo, na z morske v obilni meri dobila dokaze, kar bo vsekakor zanimivo. odkod je vsa akcija bila organizirana,| kRTOLIČRN! NR ANGLEŠKEM Po zuriŠkem časopisu "Apolovetische Blatter" posnemamo sledeči članek o katoličanstvu na Angleškem;_ - '“"Po reformaciji in nato sledečih preganjanjih,'ki pov¬ prečni Anglež danes'komaj ve, kakšna so bila in kako dol^o so tra¬ jala, je Število angleških katoličanov skopnelo na malo peščico lju¬ di. Kljub številnim spreobrnitvam v tem in prejšnjem stoletju in kljub katoliškim irskim priseljencem števila katoličanov na Angle¬ škem ni )3ilo movoče zvišati več ko na 2 1/2, kvečjemu na 3 milijo¬ ne duš. ~'e to število primerjamo s 45'milijoni anoieške^a prebival¬ stva, vidijo, da je katoličanov med angleškim prebivalstvom le maj¬ hen del. ^etudi vsako leto konventira v katoliško Cerkev kakih 1-2.000 ljudi, moramo vendar pomisliti, da sehnarsikak mladostnik, ko zapusti šolo,v verskem oziru vendar le izvubi, in da se jih ne¬ kaj izgubi tudi v mešanih zakonih. Bilo'bi napačno, ko bi rekli, da se angleško prebivalstvo .deli v dve verski skupini: v malo katoliško skupino in v veliko ma¬ so vernih protestantov. Resnica je namreč ta, da ogromna večina pre bivalstva sploh nima več nobene določene vere. Sicer bo večina še rekla, da pripada visoki angleški cerkvi, vendar je število tistih, ki se dajo obhajati, kakor to njihova cerkev ukazuje, kvečjemu.še 2 milijona. Sicer pa večji del prebivalstva vse leto ne prestopi cerkvenega pra°*a. Kakeva napadalnem sovraštva zoper vero skoro ni. Zato pa je spbftšna verska brezbrižnost toliko bolj razširjeno zlo. Iz te^a sledi, da so katoličani v primeri s številom prebivalstva sicer res majhna skupina,da pa so v sorazmerju s številom verujočih in po veri živečih drugovercev, vendarle močni in imajo večji vpliv kakor bi jim sicer po njihovem majhnem številu šel. Izrinile so vse postave, ki sopr/rej katoličanom onemogočale delovanje v javnem življenju. Danes vsak katoličan lahko postane najvišji državni uradnik, min.predsednik, šef ven. štaba ali prvi lord admiralitete. Kajpada kralj, če bi hotel prestopiti v katoliško cerkev, bi se po angleških postavah moral kroni odpovedati. Seveda .je tudi na protestantski' - strani nekaj ljudi, ki so katoliški Cerkvi sovražni. V znanje o kat o ličarstvu no. AXi zoper n jeva. Katoličani more r enua.i ar s e sp rosno Loškem mno^o vh 3 na univerzah i ran. 1 co reče, kakor o da je ne- a sovraštvo radiu °*ovoriti, Štev. 254 - . Domači klasovi, 7 .XI* 1946 * Str* 5 ipedeti v parl&neiitu^ al% na sodnij skem stolu, ne da Pl jim kdo na¬ sprotoval. Na Angleškem se namreč lahko uveljavlja popolnoma svo¬ bodno vsaka vera. Katoličani imajo svoje šole, svoj tisk, svoje mla- dlnske organizacije. Težave, ki od čas?- do časa nastajajo zaradi katoliških šol, ne izvirajo toliko iz sovražnega stališča od strani protestantov, marveč jim dela težave večkrat namera, da naj'bi se država polastila vse kontrole šolske vzgoje. Morebiti bodo "lede te- "a^nastale težave tudi pri mladinskih organizacijah. Dokler pa bo na Angleškem veljal demokratični sistem, lahko računamo, da bo v praksi vedno mogoče dobiti tako rešitev, ki'bo mogla zadovoljiti državne zahteve in pa potrebe katoliške Cerkve. Ko bi pa sedanji demokratski sistem padel, in bi nr njegovo mesto nastopil doktrinarni sociali¬ zem skrajne levice, tedaj bi pa že morali računati, da se bo položaj med katoliško Cerkvijo in državo, zlasti v vzgojnih vprašanjih, ze¬ lo zaostril. Svoboda in verska strpnost, ki je je na Angleškem deležna na Angleškem katoliška Cerkev, ji seveda v njenem delovanju mnogo pomada ter katoličanom omogoča, da so lahko hkrati zvesti sinovi svo¬ je Cerkve in tudi koristni in domoljubni državljani. Na Angleškem namreč katoličan ne čuti tistih te"av, da je pripadnik katoliške Cer¬ kve in član države, kakršne morajo prestajati katoličani v nekaterih druaih deželah. Ta splošna verska strpnost do katoličanov izvira na eni strani iz spoznanja, da so katoličani prav tako dobri Angleži, kakor člani kako dru^e protestantske cerkve na Angleškem. Rajni kar¬ dinal Hinsley je s svojim odločnim in pcfmmnim patriotizmom med sve¬ tovno vojsko katoliški Cerkvi pridobil veliko narodno spoštovanje. Toda^ta splošna strpnost nima svojih korenin samo v tem dejstvu, mar¬ več še mno^o bolj v negativnem dejstvu, da velika večina angleškega prebivalstva sploh nima nobene določene vere več, in da se za verska vprašanja sploh ne briaa. Ce danes katoliška Cerkev na Angleškem zre nazaj na pre¬ tekla stoletja, na križevi pot, ki ga je morala prehoditi, lahko spozna, da je to trpljenje zdaj bo"ato poplačano. Iz male preganjane verske skupnosti je nastala Cerkev, ki jg narod spoštuje, in ki lahko na vseh poljih blagodejno'deluje. Čeprav je še .vedno "majhna čreda", vendar bo po svoji notranji strnjenosti v sredini drugih raz¬ cepljenih konfesij postajala vedno bolj odločilna v verskem življenju angleškega naroda." Utepinbbva obsodba In sv-gf Svet se Še vedno peča z obsodbo zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, kakor dokazujejo naslednja poročila vatikanskega radias Vatikan, (Radio). Kakor poroča new-yorški radio je one-, riškemu zunanjemu ministru Byrnesu ameriški senator May poslal pismo, v katerem senator zahteva, da se mora ameriška vlada odločno zavzeti za zagrebškega nadškofa dr. Stepinca. Zunanji minister Byrnes je ob¬ javil tudi svoj odgovor na to senatorjevo pismo. Zunanji minister Byrnes je senatorju odgovoril, da ameriška vlada ne bo odnehala in bo vse storila, da z ozirom na to obsodbo opozori jugoslovansko vla¬ do, naj kot članica UNO spoštuje načela Charte UNO, ki jih je bila s svojim vstopom v to organizacijo prevzela, in je zato dolžna jih spo, ; ovati tv,i-h 3-. I - J J. . "lasu j. o .1; j ~ ■> m Ir 4 . članku da j. ran. p- 3 ! o OGOUOi ta. o 0 so a c a tal a Do rej ni nikogar nov."(Radio Vatikan). Irski list, ki je osebno irskega predsednika Devalera, se v svojem ostrem zagrebškega nadškofa dr.Stepinca ter pravi, že prej, preden je bil nadškof areti- SM J., o«. JL\ udilaVendar, je v vsej Evropi vzbudila Štev. 234 --- Domači klasovi, 7.XI.1946. Str. 4. silno ogorčenje, kor je bila tako očitno krivična, list naglasa, da nadškof Stepinac ni zakrivil nič drureta. kakor to,"da ja bil neustrašen tlasnik pravice. Postal je žrtev brezbožnega komunizma, ki pod krinko diktature proletarijata hoče iz Moskve zavladati svetu. Diktatorjem v teh deželah ni do . teka, da bi uveljavili so¬ cialno pravičnost, marveč le do diktature, ki naj po njej zavlada brczboštvo. Končno list poroča, da v Jugoslaviji zaradi te obsodbe zelo Vre, dasi naj strožja cenzura hoče nezadovoljnost nasilno za¬ treti. = BSfi — MIKLAVŽ IZ^AMERIKE. Veliko nemško pristaniško mesto Bremen je pred krotkim imelo zanimivo senzacijo. Blizu luke j e na ce¬ sti stek prijazen starejši to- spod, ki je iz svojem kovčka mimoidočim delil razne dobre in koristne stvari, kako je mlado je močno narastia. Pomorska komi¬ sija ameriške vlade je zdaj jav¬ nosti sporočila, da .Imajo Združe¬ ne dr-ave severne Amerika 51$ 'b vse¬ ma svetovnega traovskeua brodovja. To je velikanski skok navzgor, če pomislimo, da so pred zadnjo vojsk Združene države im.de lt dekle od nje?a dobilo lep pulo'- tovneta trgovskem a brc do v j a. °/o s ve- ver in dobre volnene nogavice Nato je pritekel blizu precej z am a z an f rn t i č , k i je s t e t ni' . E3IPT ZA BOSANSKE MUSLIMANE. Iz New Torka poročajo, da je e- svojo neumito roko k možu, Dobil tiptsko odposlanstvo skupščini je lcos mila, da sq je lahko umil. z d ruk- enih narodov predložilo spo- Tako je šlo kar po vrsti, mož je menico, v kateri' etipfsks vlada delil čokolado, milo, perilo, odločno zahteva,.naj"se sklenejo obleko itd, kakor je pač naneslo. nadi in odločni ukrepi, da se Kmalu je njegov kovček bil pra- ustavijo verska in plemenska pre- zen. Mož je brž c cn.it el ■ nazaj v man jan. j a”. Etiptska vlada v svoji pristanišče, odkoder je spet pri-spomenici naklada, da so preisko- hitel s polnim kovčkom ter znova vanj a v raznih deželah srednje delil' in delil. -Možicek je Di.t. oblečen v st ar in o tulj en dež ni plašč. On in nj atovo darežljivo ravnanje je vzbudilo pozornost mimohodečih Amerikancev, ki so moŽička začeli spraševati, kako in kaj in kdo. Pa jim je pove¬ dal, da je Amerikaneo, in sicer je urar v mestu. Mo\uatain~Lake v drž avi Mirnesc t a. Pove dal . j e,da Evrope dokazala, da so elani ver¬ skih manjšin- vkljub zmami demo¬ kracije marsikje preganjani in za¬ tirani, kar jim zelo otežkoča živ¬ ljenje v tistih državah, kjer ima¬ jo sicer pravico živeti. -"Etiptsk časopisje je v teku za&njeta leta že večkrat protestiralo zoper pre¬ ganjanje, ki ra morajo presta’j ati mohamedanski Hrvati, katerih je je sklenil v pomanjkanju Sivečim 800.000. Politični.kroti sodijo, Nemcem, biti za Miklavža. Nakupil da bo ta etaptaka spomenica pred je zalogo koristnih .reči, ki jih skupščino Združenih narodov povzro je hotel poslati na Nemško, To čila velike debate, so kmalu zvedeli njetovi sosedje PULJSKI ITALIJANI SE BODO SELI LI* "Weltnachriohten" poročajo, da jih odpošlje' na. Nemško«. Ker pa'da je odposlanstvo, strokovnih or¬ je bila medtem '% zbmhu.13 težakov, v pristani bolh, in someščani, nakar so mu tudi oni začeli nositi rasne darove, n.:: »C. L' O 'po J 100 J 4 -~ ri <>. sam v Ivaicp j e tu o i. b t. o rx u 0 U£ je kar v Bremenu, kjer tovska mornar!ca idrut enih držav 0 00