Leto XYin._f Cejju, dne 6. aprila 1908._ Štev. 39. DOMOVINA Uredništvo 1 iJ« trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Za Inserate J« n Sehillenevi cesti št 3.—Dopise blagovolite fran- Avstrijo m Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko se plačuje od vsake peti^vrste po 20 vinarjev za vsa, Brati, rokopisi se nevračaio m druge dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina, namreč: Na leto 17 kron. kokrat: za večje inserate in mnogokratno mserirani« r J pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. znaten popust. In že zopet komedija v proračunskem odseku! Naučno ministerstvo dosledno prezira kultnrne potrebe Slovencev in se istotako dosledno brani izpolnjevati svoje dolžnosti nam nasproti; no vender se nam posreči tn pa tam doseči kako drobtinico, kako podporo, obljubo ali akademično priznanje naše pravice na kak kulturni zavod. Pa tudi te drobtinice so čedalje manjše. — Minister Hartel je n. pr. priznal v parlamentu potrebo slovenskega vseučilišča, dosledno bi torej bilo, da nam njegov naslednik, po dolgih letih čakanja in priprav da nekaj več, nekaj konkretnega in da postavi v proračun za 1909. 1. določen znesek za pripravna dela za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Mesto tega smo pod vodstvom S. L. S. in „ Kmečke zveze" storili velik korak nazaj in dr. Korošec, oče naše „Kmečke zveze" in vodja kleri-kalizma na Štajerskem, je stavil gla-sovito resolucijo, naj vlada preiskuje predpogoje za ustanovitev novih vseučilišč in fakult. O slovenskem vseučilišču, kje in kedaj naj se to vstanovi, ni v tej resoluciji ni besedice! Slovenski narod je to sramoto, ki so mu jo prizadeli klerikalni poslanci mirno vtaknil v žep; klerikalno časopisje je dr. Koroščevo resolucijo in dr. Žitnikov govor proslavljalo kot boj za slovensko, da celo za jugoslovansko vseučilišče, — liberalni in ostali listi so vse to tiho registrirali, ali pa tudi čisto prezrli — in da bi se ne bili oglasili dijaki v Pragi, bi človek res moral misliti, da je na Slovenskem vse zadovoljno z dr. Koroščevo resolucijo in da »Domovina" in »Narodni list" samo iz strankarskega nasprotstva tako ostro obsojata to nevredno igro zna širni najsvetejšimi svetinjami. Pa prišlo je še hujše. Pravosodno ministerstvo postopa z nami še hujše nego naučno ministerstvo. Ni ga imenovanja, ni je prilike, da bi nam justična uprava ne prizadjala najhujših udarcev in da bi nam pod vplivom nemško nacijonal-nega šovinizma ne iztrgala tu košček ozemlja tam kos jezikovne pravice. Vzemimo le zadnje dogodke radi katerih bi bili morali obračunati slovenski poslanci z justično upravo v letošnji proračunski razpravi, ker prej še niso imeli za to prilike. Minister dr. Klein je kakor znano nad pol leta odlašal imenovanja sodnih uradnikov v področju nadsodišča v Gradcu ter čakal dokler se je prejšnji parlament razšel. Komaj se je to zgodilo, takoj je imenoval svoje ljudi ter nam s temi imenovanji prizadjal „tako zaušnico, da smo omamljeni obstali in skoro onemeli", kakor je pisala \ „Domovina" dne 15. februarja 1907 št. 20. Pri teh imenovanjih je bil imenovan Nemec za višjega državnega pravdnika, in sami Nemci za svetnike pri višjem deželnem sodišču v Gradcu. »Slovence so preskočili, ali pa je kdo dobil naslov in značaj višje sodnega svetnika za slepilo ter je moral ostati na svojem mestu, v Gradec Slovencev ne puste. Ako je na vrsti nemški adjunkt, ga imenujejo med Slovence, če le za silo lomi slovensko, ali pa mora čakati Slovenec za njim, da se dobi za Nemca mesto in torej Nemec v novem činovnem razredu ne dobi prednika." Tako je pisala domovina" o sodnih imenovanjih od konca januarja ali začetka febr. 1907. leta. Že pri teh imenovanjih je bil prestavljen en slovenski adjunkt iz Štajerskega na Kranjsko, za Slov. Bistrico in Ljutomer pa sta bila imenovana dva nemška avskultanta za adjunkta. Tem imenovanjem je sledila tudi še februvarija 1907. leta glasovita razsodba graškega nadsodišča proti pritožbi dr. Brejca. Dr. Brejc je zahteval ket zastopnik nemščine popolnoma nezmožnega tožnika, naj se njega in stranko pri deželnem sodišču v Celovcu slovensko zasliši in njune izpo-vedbe tudi slovensko zapiše. Celovško sodišče je to zahtevo odklonilo; dr. Brejc se je pritožil na nadsodišče v Gradec, katero je stvar odstopilo pred-sedništvu nadsodišča. Zoper to se je dr. Brejc pritožil na Najvišje sodišče na Dunaju in to je stvar vrnilo nad-sodišču v Gradec z nalogom, naj pritožbo reši v senatu in z migljajem naj upravičeni zahtevi dr."Brejca ugodi. — Nadsodišče v Gradcu je na to potrdilo sklep celovškega deželnega sodišča, odbilo dr. Brej-cevo zahtevo in utemeljilo to razsodbo sklicevaje se na patent iz 185 4. leta in na sodni red za zapadno Galicijo iz 1796. leta. Graško nadsodišče je v razlogih trdilo, da določilo „v deželi navadni jezik" ne more veljati za koroške Slovence, temveč da velja za nje Jezik, ki je v navadi na sodišču", to je jezik nemških sodnikov in ne jezik, ki ga govore in pišejo stranke tega sodišča! To razsodbo so vsi vzeli za vzgled tudi nemško nacijonalni sodni tajnik dr. Freyer v Hebu in njegovi posnemovalci po raznih „nemških" mestih na Češkem. Upor proti zakonitosti sta začela torej predsednik dež. sodišča v Celovcu, predsednik nadsodišča v Gradcu Pitreich in ekscel. dr. Klein, justični minister na Dunaju. Ta trojica nam je hotela iztrgati zakonito nam zajamčene jezikovne pravice pri sodnih uradih ter via facti izpodriniti slovenske sodne uradnike iz slovenskih sodišč na Štajerskem. Ta tendenca se je še bolj jasno pokazala pri sodnih ime- novanjih 1907. in 1908. leta pri katerih nam je justični minister imenoval kar v tri čisto slovenske sodne okraje šoštanjski, konjiški in laški nemške sodnike, kateri niso bili niti na vrsti in so preskočili več dobro kvalificiranih Slo vencev, da so mogli zasesti sodna mesta v slovenskih sodnih okrajih. Tndi pri tem imenovanju je moral edini Slovenec dr. Mohorič, ki je bil imenovan zato s Štajerskega na Kranjsko. Furor teutonicus postaja, kakor vidimo, od dne do dne predrznejši ter zahteva čedalje večje žrtve od nas. Trže nam narodno posestno stanje iz rok ter nam krati zakonito nam zajamčene in davno priznane jezikovne pravice. Nadjali smo se in pričakovali smo, da bodo naši poslanci brez obzira na stranko, zaradi teh nečuvenih krivic pošteno obračunali z ekscelenco Klei-nom. Poslanci S. L. S. in „Kmečke zveze" so vzeli vodstvo v svoje roke. Poverili so dr. Korošcu nalogo, naj bode on njih govornik. Temu gospodu se je posrečilo osmešiti naše kulturne zahteve z znano resolucijo o preiskovanju predpogojev za vseučilišča in fakulte. Par dni kasneje je pa še samega sebe prekosil v debati o justič-nem ministerstvu. Najprej je dejal, da bode stavil resolucijo, naj se osnuje v Ljubljani nadsodišče za Kranjsko, Sp. Štajersko in slovenski del Koroške. Temu so se Nemci in vlada uprli — in junaški prvoboritelj za naše narodne pravice je bil pripravljen okle-stiti svojo resolucijo ter predlagati samo osnovanje nadsodišča v Ljubljani, ne da bi h kratu določil tudi njeera uradno področje. Pa tudi ta brezpomembna resolucija ni bila Marckhlu, Wellenhofu in Maliku po volji in dr. Korošec jo je čisto opustil; ne bode je stavil ne v odseku ne v polni zbornici, ampak jo odstopi vladi „v pro-učenje", to se pravi — pokoplje jo! Tako se bore torej poslanci S. L. S. in »Kmečke zveze" za naše »narodne svetinje"! Par kratkih besed v odseku, pa nič odločnega, par brezkrvnih resolucij, katere že same na sebi nič ne pomenijo, pa tudi te ti junaki vržejo pod klop, da se baronu Becku in njegovim nemškonacijonalnim varovancem ne zamerijo. Volilce pa mamijo in slepijo ter jim trosijo peska v oči, da bi ne spregledali in ne spoznali, kako pregrešno frivolno igrajo z našimi političnimi pravicami in našo narodno častjo in dostojnostjo. Pa narod bo spregledal in napravil tem sramotno-stim konec. Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. Resolucije, sprejete na občnem zborn političnega društva „Naprej" v Celju. I. Politično društvo »Naprej" z ogorčenjem protestuje zoper postopanje c. kr. vlade, katera zavlačuje na nečuven način rešitev ljudskošolskega vprašanja za celjsko okolico in dopušča, da mora naša deca obiskovati v sanitarnem oziru popolnoma nerabne šolske prostore, kjer si oškoduje zdravje, zahteva, da se konečno dovoli zgradba šolskega poslopja na nalašč za to kupljenem zemljišču v mestu Celju in da se ustanovi javna dekliška šola za okolico. II. Politično društvo »Naprej" zahteva, da se razširijo samostojni nemško-slo-venski gimnazijski razredi v Celju V popolno višjo gimnazijo in pričakuje, da bodo slovenski poslanci to zahtevo v zbornici z večjo vnemo zastopali kakor v proračunskem odseku. ni. Na občnem zboru političnega društva »Naprej" dne 4. aprila 1908 zbrani zborovalci odločno protestnjejo zoper germanizujočo tendenco avstrijske justične uprave, katera nastavlja na slovenskem Štajerskem izključno nemške uradnike, dočim pošilja Slovence na Kranjsko, protestuje proti germanizaciji naših sodišč, ki se je posebno pokazala pri zadnjih sodnijskih imenovanjih, zahteva po slovenskem Štajerskem slovenske uradnike, posebno pri okrožnem sodišču in pri državnem pravdništvu v Celju številu prebivalstva tega okrožja primerno število svetnikov, oziroma konceptnih uradnikov, zahteva, da se konečno tudi pri okrožnem kot porotnem sodišču v Celju s slovenskimi obtoženci vrše slovenske obravnave in zahteva sploh, da se uveljavlja pri sodiščih in vseh uradih v ustavi zajamčena jednakopravnost slovenskega jezika. Poročilo o uradni reviziji Zadružne Zveze v Celju. Zadnja številka »Zadruge", glasila Zadružne Zveze v Celju, prinaša pod zgornjim naslovom obširen članek, ki je zanimiv na več strani in zato prinašamo nekatere važnejše odlomke iz članka, da spoznajo tudi naši čitatelji, kaj je resnice na zlobnih natolcevanjih raznih političnih špekulantov: Revizijo sta izvršila v zmislu zakona od 10. junija 1903 drž. z. št. 133 in po nalogu Splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju gg. Jos. Fasching-bauer, podpredsednik zgoraj navedene Splošne zveze na Dunaju in računski svetnik nižjeavstrijskega deželnega odbora ter Kari Hudabiunigg, računski revident štajerskega deželnega odbora v Gradca od 22. do 26. okt. 1907. Prvi je češkega, dragi slovenskega jezika popolnoma zmožen. Poročilo se glasi v slovenski prestavi: - Načelstvo in nadzorstvo izvršuje svoje dolžnosti. Občni zbori se sklicujejo in vršijo ob pravem času in v postavnem roku. Predpisani za pisniki za seje in občne zbore se vodijo z največjo natančnostjo in toč no8tjo; vsi zapisniki so pravilno se stavljeni in y redu podpisani. Opravilni red popolnoma ustreza in se Zveza, kakor tudi njene zadrug«; natančno po istem ravnajo. Udje načelstva se živahno udele žujejo vsega poslovanja Zadružne Zveze. Nadzorstvo izvršuje po svojem na eelniku stalno kontrolo nad vsemi zadružnimi opravili in popreskuša delovanje še posebej r za to določenih sejah in revizijah. Opravila predsedništva, zastopni štva in ravnateljstva se oskrbujejo z največjo spretnostjo in s hvalevredno vnemo. Krediti se dovoljujejo po predpisih pravil in opravilnega reda. Pri tem se mora še posebej naglašati, da se predloži od ravnateljstva pri vsaki seji načelstva posebni izkaz o dovoljenih, izplačanih in obstoječih kreditih in da se ti izkazi vedno natančno kontrolirajo in strinjajo z glavnimi knjigami. ■Denarna sporavnava odgovarja svojemu namenu in se tudi sedaj vzlic težavnim odnošajem na denarnem trgu in vzlic draginji brez zaprek redno izvršuje. Celo vodstvo opravil Zadružne Zveze napravi utis velike skrbnosti, točnosti in natančnosti in je naravnost uzorno. Posebno velja to še zlasti glede knjigovodstva, katero je uredilo ravnateljstvo silno praktično in nad vse pregledno; knjigovodstvo je vedno & jour. Pohvalno omeniti se morajo mesečne bilance Zadružne Zveze, katere it* ■» priobčuje ista vsak mesec v svojem strokovnem glasilu »Zadruga". Revizorja smatrata za svojo dolžnost, da posebno povdarjata nad vse nesebično in štedljivo opravljanje vseh agend Zadružne Zveze od strani načelstva, kakor tudi od nadzorstva; prav posebno pa morata še pohvalno omenjati vspešno delovanje ravnateljstva in uradništva. Vsled posebne prošnje načelstva se je še izrecno kon-štatovalo, da se Zadružna Zveza s politiko niti v najmanjši meri ne bavi in da se $e nikdar iz sredstev Zadružne Zveze ni dal niti vinar za politične namene f li za politične časopise. Na podlagi pet dni trajajoče revizije sta prišla revizorja do zaključka, da Zadružna Zveza v Celju svojim namenom popolnoma odgovarja, da ista najzvestejše izvršuje svoje dolžnosti, da določila zadružnega zakona vestno izpolnjuje in da ista toraj v polnej meri zasluži pripozn$nj§, pospeševanje ih podporo od za to pofclica^e grani- K temu poročilu je pridjan seveda Se poseben, silno obširen zapisnik, v katerem so vspehi revizije glede posameznih panog administrativnega in tehničnega vodstva Zadružne Zveze zapopadeni. Splošna zveza kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju, katere član je Zadružna Zveza v Celju je pridodala navedenemu revizijskemu poročilu še naslednje pripombe: Revizijsko poročilo se vzame z zadovoljstvom na znanje. Glede pravil se izvaja želja, naj bi se ista spremenila v bodoče tako, da morajo kakor pri drugih zvezah na vsak način vse zvezne članice nalagati svoje blagajniške preostanke absolutno le pri Zadružni Zvezi in nasprotno da smejo iskati v potrebi kredita tudi le pri Zadružni Zvezi in ga dobivati od iste naravnost ali z njenim posredovanjem zaradi t$ga, da ima v tem oziru Zadružna Zvez« najnatančnejšo evidenco in kontrolo nad včlanjenimi zadrugami. Upravni odbor Splošne zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaju v polni meri upošteva težkoče, ki obstajajo v delokrogu Zadružne Zveze zaradi tega, ker so nastale tam v poznejšem času druge podobne zveze, ki med seboj tekmujejo in konkurirajo in z velikim zadovoljstvom posnema iz revizijskega zapisnika, da se je Zadružna Zveza ves čas trudila, dobro spoznavajoč pravi vzrok tega zla, iste odstraniti. Splošna zveza kmetijskih zadrug avstrijskih na Dunaja pa obljublja, da bode tako stremljenje rada podpirala, v kolikor je ona po pravilih dejansko k temu opravičena in ne da bi lastno upravo Zadružne Zveze kakorkoli omejevala. S tem je, kakor smo v uvodu rekli podan uradni dokaz, da so laž-njive vse one trditve nasprotnikov Zadružne Zveze, da ta podpira politične liste ali stranke. Dopisi. Iz Trbovelj. Seja občinskega odbora dne 30. sušca 1908 nas je zanimala zaradi prošnje hrastniških Nemcev, naj se dovoli „Šulverajnski" šoli 600 K letne podpore. Utemeljevali so to prošnjo s tehtnim razlogom, da ima trboveljska občina manj izdatkov za krajni šol. svet v Hrastniku, ker odpadejo izdatki za učila nemško šolo obiskujočih 140 otrok. (V Trbovljah in Hrastniku dobivajo otroci vseh 4 šol brezplačno šolske potrebščine). Ta račun sam ob sebi in v prilog nemške šole, oziroma »Schulvereina" ni neumen, a tudi ljudje, ki razpolagajo z občinskim premoženjem, niso toli nespametni, da bi kaj tacega dovolili. V obč. letnem proračunu se vsako leto določi za hrastniško utrakvistično šolo 1200 K za učila in potrebščine šolskih otrok. Na tej šoli je 500 otrok. Torej za 500 otrok 1200 K, za 140 otrok) pa zahtevajo Nemci kar polovico tega t. j. 600 K. Ta zahteva je prvič nepravična in drugič pristranska. Prišlo je do vprašanja, če je bila nemška šola v Hrastniku potrebna? Vsi strokovnjaki na šolskem polju in zmernejši Nemci so se izrazili, da zadostuje utrakvi-stična šala v Hrastniku vsem potrebam in da so lahko hrastniški Nemci zadovoljni z nemškim poukom na tej šoli. Toda vkljub sklepu obč. odbora, proti ugovoru naših Nemcev na čelu jim naš nepristransko pravični gospod rudniški ravnatelj, da šola ni potrebna, preko glav vseh merodajnih činiteljev se je nemška šola v Hrastniku zidala, sedaj se pa moleduje ravno pri isti korporaciji. katero se je prej preziralo, za podporo. Občinski odbor bi dal sam sebi klofuto, če bi v to privolil. Kdor je šolo samovoljno zidal, naj si jo sam vzdržuje, pa mirna Bosna. Neki nemški obč. odbornik iz Hrastnika, je, ko je končno videl, da bode prošnja romala v koš, nehote povedal, da bode denar vendar v prvi vrsti za slovenske otroke, češ, saj obiskuje nemško šolo 130 slovenskih in le 10 nemikih otrok. Ta je pa še najlepša! To se pravi, javno norce briti iz Slovencev! Torej, naj bi bila trboveljska občina nekaka podružnica „šulverajna" in naj bi obč. premoženje služilo v germani-zatorične namene. Kaj pa se čruzega počne v tej nepotrebni šoli, kakor da se istih 130 otrok zaslepljenih starišev germanizuje ? Ko bodo zapustili s 14.1. šolo. ne bodo znali ne nemški ne slo- vanski, imamo dovolj žalostnih vzgledov takih revežev. Učenci teh šol so pozneje najbolj zabiti ljadje in najhujše poturice, ki govorijo nekako slovensko - nemško mešanico, katerej se mora vsak pameten človek smejati, vsak Slovenec pa mora takega odpadnika zaničevati ali vsaj pomilovati. Tako se iz našega ljudstva vzgojujejo neznačajneži, ki so najhujše orožje zoper nas v rokah naših nasprotnikov. Z dovolitvijo zahtevane podpore bi se torej reklo naravnost podpirati germanizacijo naše dece, podpirati vzgojo neznačajev in odpadnikov in izpodkopavati naravni narodni napredek našega ljudstva. Prav so torej stjOr^j obč. odborniki, da so primerno zavrnili in odklonili izzivalno prošnjo hrastniških Nemcev z odločilno besedo: iie! Nič y tak namen! Kakor smo pričakovali, se je storil tudi sklep, da se občinski pečat v Hrastniku, ki je imel samo-nemški napis — odpravi. Vsa čast novemu odboru, ki naj stopa dalje po tej pravični poti — naše simpatije so žnjim. Pravica nad vse! Politični pregled. Domače dežele. Prvi naslov proračuna za pravosodno ministerstvo je bil v proračun-skem odseku sprejet Glasovali so zanj vsi člani češkega »Narodnega kluba". Nemci se Čehom rogajo, da to glasovanje pač jasno dokazuje, kako malo resnosti je bilo v KramaFevem ropo-tanju in v njegovih grožnjah, da pojde v opozicijo. „Tagespost" piše: »Izjave ministerskega predsednika glede čeških zahtev pomenijo prav tako malo uspeh Čehov, kakor je bilo sprejetje Žičkove resolucije pri razpravi o naučnera proračuna. Glasovanje Čehov za justični proračun je priznanje zopetnega poraza njih politike." In kaj naj rečemo o slovenski politiki, katero vodi dr. Korošec v proračunskem odseku? Naj stoji tukaj samo faktum: dr. Korošec je najprej oglasil resolucijo, s katero se vlada poziva, naj osnuje v Ljubljani samostojno slovensko nadsodišče za Kranjsko, Spodnje Štajersko in slov. Koroško. Na migljaj vlade in na nemške grožnje je dr. Korošec to nameravano resolucijo oklestil tako, da bi vlado pozval, naj osnuje v Ljubljani samostojno nadsodišče, ne da bi mu naznačil tudi delokrog; tudi ta Blažev žegen je bil Nemcem odveč in da bi tevtonske gospode preveč ne razkačil, ni dr. Korošec stavil v proračunskem odseku tudi te okleščene resolucije, pač pa jo je izročil vladi v »proučevanje". Naj sladko počiva! T) se je zgodilo 2. t. m. Koj drugega dne je naš »prvoboritelj" in nevstrašeni »zagovornik" naših »narodnih svetinj" izrekel v proračunskem odseku pobožno željo, naj bi se t^ko-zvani samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju spopolnili v popolno slovensko gimnazijo ter naj bi se že začetkom šolskega leta 1908/9 odprl peti razred- Nemci so vzdignili proti temu odločen protest — in naš neustrašeni prvoboritelj je v soglasju s svojimi tovariši na kratko in brez vseh okolišev opustil vprašanje o celjski gimnaziji! S tem si je vpletel tretji list v venec svoje nevenljive politične slave. Še pozni rodovi bodo govorili o letošnjih razpravah v proračunskem odseku, kajti še ni bilo slovenskega politika, ki bi bil znal v kratki dobi jednega tedna nakopičiti toliko in ta k o ve lepomembnih neuspehov kakor baš dr. Korošec! — Dr. Žitnik je dejal, da iz čisto praktičnih razlogov ne želi nobene čisto slovenske gimnazije na Kranjskem, ker je tega mnenja, da si morajo učene osvojiti nemščino, tako da si bodo lažje služili kruh. (Kakor bi se na čisto slovenski šoli ne mogel nikdo naačiti nemški. Kako se učijo qemški Poljaki, Rusi, Italijani itd.? Smo li mi Slovenci v tem obziru drugačni nego so drtigi ljudje? Kako se pa Nemci na čisto nemških šolah uče francoski, angleški itd.? Res, nič bi ne škodilo, ako bi tudi poslanci malo pomislili, kaj govore!) Na konec predlaga dr. Žitnik resolucijo, naj se na gimnaziji v Gorici osnujejo slovenske paralelke. * V parlamentu se je razpravljalo o nujnem predlogu o rekrutih; poročevalec je posl. Pogačnik (slovenski klerikalec.) Govorilo se je o dvoletni vojaški službi, o grdem ravnanju z vo-jaki, o dopustih za časa žetve L t. d. O vseh teh vprašanjih je tudi minister Georgi govoril in pravil to, kar je že pred Božičem povedal. Proti koncu zasedanja bo vlada zbornici predložila trgovinsko pogodbo s Srbijo, potem zakonski načrt o živinskih kužnih bolezni ter zakoaski načrt o melijoracijah. Do sedaj so nosiii troške za melij orači je lastnik zemljišča, dežela in država, po novem zakona se bodo pokrivali melijoracijski troški in še posebno troški za osnševanje in namakanje zemljišč edino le iz državnih sredstev. Slovenske novice. Štajersko. — Celjsko Ijudskošolsko vprašanje. Bili smo že pred dobrim časom obveščeni o nekem sklepu krajnega šolskega sveta celjske okolice, da se naj deška ljudska šola premesti v sedanjo samostansko, če bi prostori v zdravstvenem in stavbnem oziru ugajali, šolske sestre pa bi si postavile novo poslopje, cel konvikt z ljudsko, meščansko in gospodinjsko šola. Ker ta sklep vlada pozna in se je oficijelno že sklicevala na njega, je bila naša časnikarska dolžnost, da smo javno razpravljali v njem, posebej ker bi se rado tu klerikalcem na ljubo žrtvovalo javno dekliško šolo. Menimo, da imajo celjski slovenski krogi dovolj vzroka razmišljevati o tem vprašanju, saj ve pač tudi (ali ne ve) pisatelj »Sloven-čevega" odgovora na našo notico, kolike gmotne žrtve jim nalaga vzdrževanje sedanje ljudske šole. In še se dogajajo slučaji Karnjevšek! Potem bi pa morali še stariši lepo molčati in ne zahtevati javne ljudske šole! Sicer pa se nam zdi čudno in nedosledno, da ke »Slovenec" sedaj tako vneto sklicuje na sklep sedajnega krajnega šolskega sveta (proti čegar uresničenju moramo najodločnejše protestirati, ker si ne pustimo otrok še nadalje moriti v enako slabi šoli kakor ste sedanji obe) dočim je na drugi strani dr. Korošec intrigiral proti temu, da bi se zadnjič pri Becku zaslišalo mnenje g. dr. Hra-šovca, ki je predsednik tega krajnega šolskega sveta, deželni poslanec, in že dolgo vrsto let vodi naš težaven £oj za slovenske ljudske šole v Celju. Ali ni to zavratnost? Smešno in odurno je zato, da »Slovenec" udarja v omenjeni notici na rodoljubne strune t Roblek je seveda kakor za vse tudi za neugodno rešitev celjskega ljudsko-šolskega vprašanja odgovoren, dasi dr. Korošec dobro ve, da se ga po njegovi zaslugi nalašč ni povabilo k minister-skemu predsedniku, samo, da bi se ga nekako poniževalo! Pripomnimo tudi konečno, da nismo ničesar neopravičenega rekli o dekliški samostanski šoli; kat. podpornem društvu še govorili nismo. Vobče pa gre tukaj prva be seda ljudem, ki plačujejo in vzdržujejo šolo in pošiljajo svojo deco v njo in ne kakim duhovnikom, ki mislijo samo na svoj strankarski fanatizem in samo takrat kažejo svoje rodoljubno lice, kadar je treba ljudi opehariti za svoje koristi. Gospodje, mi popolnoma dobro pojmimo važnost ljudskošolskega vpra šanja v Celju in ne bodemo nikdar pustili, da bi se rešilo enostransko. O »poštenosti" pa naj klerikalci le molče; mislimo, da ve dandanes vsak človek na Sp. Štajerskem ceniti »poštenost" (klerikalnih kolovodij. — Nesreče na Savinji. Danes opoldan je zadel nek splav ob kobilo pri kapucinskem mostu v Celju. Jeden splavar je pri tem padel v narastlo Savinjo. Plaval je še onkraj železniškega mostu; ljudje so se trudili, da bi mu dali lato in ga rešili, pa je i>ilo vse zastonj; zginil je v kalnem valovju. Tovariš je odplaval s splavom; trudil se je priti k bregu, pa se ni dalo. Nekemu splavarju je med splavi pod »grenadirjem" strlo nogo. Tudi pri pečovniškem mostu se je zadel splav ob kobilo; jeden splavar je splezal na kobilo in se rešil, drugega so pa rešili s splava. — Premeščen je poštni uradnik g. Papež iz Celja v Beljak. — Slovensko občinstvo v Celju opozarjamo, naj na pošti g o vori dosledno slovenski — Umrl je že minuli teden zidar Majer iz Trnovelj, kateri se je ponesrečil pri stavbi nove davkarije. Za pušča ženo s šestimi otroci. Potrebna bi bila pomoč dobrih src! — »Zvezo nepolitičnih društev namerava ustanoviti »Zveza slov. štaj učiteljev in učiteljic" na velikonočni pondeljek v Celju, ko se vrši objednem v Celju tudi učiteljski »Jubilejni koncert". Cisti dohodek tega koncerta je namenjen »Učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Sodeč po pripravah se utegne isti dan v Celju zbrati veli-.kansko število spodnještajerskega učiteljstva. — Iz Vranskega. (Šolska kuhinja.) Minula je zima in ž njo je tudi sklep šolske kuhinje. Vender se s hvaležnostjo spominjajo potrebni otroci na gorka, po spretnosti kuharični tečna in slastna jedila, katera so jim opoldne tako dobro teknila. Pa vsaj se tudi še niso deca v takem števila udeleževala, kakor letos. V 70. dneh se je oddalo 14.192 porcij! V denarjih je bilo stroškov 352 K 34 h, vrednost živil pa je iz Vranskega 53 K 01 h, iz Prekope 21 K 21 h, iz Čepelj 19 K 12 h, iz Ločice 16 K 40 h, iz Eršce 6 K 96 h, iz Jeronima 6 K 81 h, iz Sela 4 K 32 h ; skupaj 127 K 83 h; skupni stroški tedaj znašajo 480 K 17 h. Podpisano šolsko vodstvo se naj-prisrčniše zahvaljuje p. n. dobrotnikom šolske mladine, pred vsem slavni Posojilnici, gg. uradnikom, tržanom in dobrosrčnim okoličanom za zdatno podporo kakor tudi gospem in gospicam za ljubeznivo in požrtvovalno postrežbo otrokom. Bog plati! Šolsko vodstvo na Vranskem, dne 1. aprila 1908. S. Meglič, šol. vodja. — Trboveljski občinski odbor je v svoji seji dne 30. marca 1908 dovolil znesek 20.000 K kot jubilejno ustanovo trboveljske občine v proslavo šestdesetletnice vladanja našega cesarja za uboge šolske otroke trb. občine. Vsako leto dne 2. decembra se bode iz obresti te ustanove naku pilo in obdarilo revne otroke z obleko, obuvalom itd. Dalje je dovolil občinski odbor na prošnjo narodne stranke „Prosveti" 3000 K, da »Prosveta" ustanovi ljudski knjižnici v Trbovljah eno in v Hrastniku eno z imenom »Cesar Franc Jožefa I. — ljudska knjižnica v Trbovljah". Obe volili sta plemeniti pojav našega blago mislečega odbor-ništva. Živeli! —• Iz Ormoža. Pri ustanovnem občnem zboru društva za varstvo in oskrbo otrok za orm. sodni okraj izvoljeni so bili na podlagi c. kr. na-mestnije v Gradcu potrjenih društvenih pravil: načelnikom gosp. Jožef Šinko, župan in veleposestnik v Središču; tajnikom: gosp. Martin Šalamun, nad učitelj pri Sv. Miklavžu ter blagajnikom : g. Franc Hanželič, župan in posestnik na Hardeku. Namestniki teh so : g. Ivan Raušl, župan v Obrižu, gosp. Ivan Korpar, živinozdravnik pri Sv. Lenartu in gosp. Franc Šterman, župan na Humu. Vsaka župnija ima še po 1 do 2 odbornika. Osnovatelj društva c. kr. sodni svetnik g. dr. Ivan Presker, in načelnik okr. zastopa sta uda odbora izven izvoljenih. Največ udov ima do-sedaj Središče 92, potem Hum 45 najmanj mesto Ormož: 0. — Samo 4 občine še niso zastopane. — Daj Bog mnogo koristi, da bodo občine imele nekoliko ložji položaj. — Iz Gornjegagrada. Škofovo gospodarstvo. Že zadnjič smo poročali, da v poslednjem času pogosto odmevajo po hodnikih gornjegrajske graščine ljubljanskega škofa Jegliča trdi koraki ljubljanskih kanonikov in resni njihovi obrazi kažejo, da imajo težke posle. Celo gospodarstvo na graščini je prevzel ljubljanski stolni ka-pitelj; pisarna se z Velikonočjo premesti v Ljubljano, graščinski uradniki izven Golda so že odpuščeni, pa tudi Gold se baje ne bo držal dolgo več Proti škofu je vloženih cela vrsta tožb, deloma radi dolgov, deloma radi od- škodnine, kakor v slučaju Feltrinelli, Leykam in drugi. Toži za odškodnino tudi bivši oskrbnik Centa, kateri ima baje pripravljeno celo brošuro o gospodarstvu na škofovi graščini. Iz Italije so poklicali ogljarje; sedaj pa ne žgejo oglja in so ubogi delavci prišli v največje stiske. Nekateri ki so imeli denar, so se odpeljali, drugi gladujejo tu brez denarja in kredita. Posredovati bo moral laški konzulat v Trstu. Kako daleč je prišlo gospodarstvo graščine, kaže slučaj, da se je iskalo posojila pri nekem denarnem zavodu proti poroštvu štirih kmetov! Ker obsega po sestvo okrog 32.000 oralov, to je po-lovicojgornjegrajskega okraja, zadevajo dalekosežne spremembe na njem gospo darske razmere malodane vsega prebivalstva; zato odločno pozivamo vlado, naj posreduje kakor se je to že enkrat zgodilo, g. drž. posl. Ježovnika pa pozivamo, naj spravi to zadevo v obliki interpelacije pred državno zbornico, da se ščitijo koristi prebivalstva. Naše ljudstvo pa se naj iz tega uči, da so duhovniki najprej potrebni gospodar skega pouka potem ga naj Še le gredo učit drugih. Cela zadeva vzbuja v celi zgornji Savinski dolini velikansko zanimanje — pri marsikom zelo opra vičeno zanimanje, posebno ako se mu ponuja po 50 odstotkov in enako. Radovedni smo, kako se bo stvar rešila. — Pevska vaja učiteljstva iz slovenjgraškega, šoštanjskega, gornje-grajskega, Vranskega in celjskega okraja se vrši v četrtek, 9. t. m. na Polzeli točno od pol 11 do pol 1 in od pol 2 do 4. Note naj prinese vsak s seboj! — Hnzarjl iz Budimpešte v Radgoni. Ker so topničarji premeščeni iz Radgone v Zagreb, pridejo namesto njih s 1. majem trije eskadroni hu-zarjev iz Badimpešte. — Umrl je v petek po kratki bolezni sodni adjunkt gosp. Roman Trstenjak v 34. L Vsi, ki so ga poznali, so ga cenili in ljubili kot zna-čajnega in narodnega moža. N. v m. p.! — Celjsko in okoliško občinstvo opozarjamo na bogat vspored »Šentjurskega pevskega zbora" med društvenimi vestmi. — Iz Vnhreda. Hvala Bogu, iznebili smo se te dni železniškega uradnika Gindele. Želimo mu srečno pot v Celje. (No, celjski nemškutarji bodo veseli te pridobitve!) Veseli pa so tudi železniški uslužbenci na vuhred skem kolodvoru, da se ga znebijo, saj jih je rad zmerjal in opsoval. Radi vsake malenkosti je klical na pomoč sodišče ; svetovalec mu je bil nadučitelj Sitter. Vuhredčani pravijo, »gliha vkup štriha". Oče Sitter se že razume na pravde, saj je že pokazal svoje zmož- — Politično društvo „Naprej" sf je na občnem zboru minulo soboto izvolilo sledeči odbor: predsednik g. dr. Gvido Sernec, odborniki gg. dr. Lj. Stiker, Ivan Rebek, dr. Janko Sernec, Jože Sevčnikar, dr. Ernest Kalan, Franjo Jošt, Anton Jošt in Ljudevit Furlani. — Odhodnieo priredi »Mariborski Sokol" skupno z drugimi društvi v sredo, dne 8. aprila 1908 zvečer v restavraciji Narodnega doma svojemu vrlemu blagajniku bivšemu solicitatorju Franc Pišeku, ki nastopi službo tajnika pri Posojilnici v Brežicah. Mariboržani zgubimo ž njim delavnega in zvestega narodnjaka, Brežičanom pa moremo le častitati na taki pridobitvi. Na odhod-nici igra tamburaški zbor društva .Maribor". — Iz Konjic. Na rednem občnem zboru »Čitalnice" v Konjicah se je sestavil sledeči odbor: Predsednik dr. Ivan Rudolf, podpredsednik Martin Ogorevc st., blagajnik Venuš Prorazil, tajnik Fran Košar, gospodar Mirko Kožuh, odbornika Gnstl Kolšek in Danko Barle ; računska pregledovalea: Cvetko Kramar in Pavi Ogorevc. Sklenilo se je, da se ustanovi javna ljudska knjižnica in sicer si že s 1. majem 1.1 naprej vsakdo lahko izposodi čtivo, je ud čitalnice ali ne. Svetovne Testi. — Italjanski klerikalci imajo te dni velik shod v Genovi. Kakor poroča klerikalno časopisje, je udeležba shoda zelo velika. Shod je poleg drugega tudi demonstracija proti znanemu propadlemu načrtu vlade, odpraviti verouk iz ljudske šole. — Razstava pitane živine ln rib se otvori 10. aprila na osrednjem živinskem trgu v Št. Marksu poleg Dunaja. Traja do 12. aprila. Poleg pitane živine bodo razstavljene ribe, raki, lupinarice, pa tudi kunci (okrog 500 komadov), nadalje razni poljedelski stroji, motorji, klaje, gnojila itd. Razstavljena bo tudi štaj. živina. Kranjca Pavlin in Popovič razstavita 18 dore-jenih prašičev domače reje 14—16 mesecev starih v skupni vrednosti 4000 K. Za darila je namenjenih v razdelitev 11.000 K. — Obglavili so v Bonnu na Nemškem tri hrvaške delavce, ker so novembra lanskega leta v družbi še dveh delavcev ubili in oropali nekega krč-marja, vdovo, ki je stanovala pri njem in še neko osebo. nosti pri deželnem sodišču v Celovcu. — 250.000 delavcev odpuščenih. Kakor poročajo iz Novega Yorka, je bilo odpuščenih v raznih premogovnikih zadnji čas do 250.000 delavcev; ustavilo se je delo v njih radi tega, ker se lastniki niso mogli zjediniti z delavci v plačilnih pogojih. — Poroči se vojvoda abruški, bratranec sedanjega italjanskega kralja z amerikansko milijonarko EUkins. Ellkinsova baje ne razpolaga z osobito velikim premoženjem. a> 6 je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1'20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju. Velika manufakturna trgovina Karol Tanič, Celje, Nar. dom. I I II o u o n o o n o o o So o II o