NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 IZVLEČEK Leta 2022 smo se v Sloveniji kar šestkrat odpravili na volišča. Z uresničevanjem svoje volilne pravice smo soustvarili množico podatkov, ki razkrivajo volilno razpoloženje ter odslikavajo različne družbene pojave in delitve. Nekatere od njih vsebujejo tudi izrazito geografsko razsežnost. Prispevek se sprehodi skozi lansko supervolilno leto ter s pomočjo kartografskih prikazov, prostorskih analiz in statističnih metod razkriva in razlaga prostorske vzorce glasovanj. S tem hkrati skuša opozoriti na pomen volilne geografije in jo želi približati (geografski) javnosti. Ključne besede: volilna geografija, volitve, volilno vedenje, prostor, Slovenija ABSTRACT Geographical insight into the 2022 super election year In 2022, Slovenians went to the polls six times. By exercising our right to vote, we have co- created a mass of data that reveals the electoral mood and reflects various social phenomena and divisions, which also have a geographical dimension. This paper provides an overview of the last super election year, using maps along with basic spatial analyses and statistical methods to reveal and explain the spatial patterns of voting. It also seeks to draw attention to the importance of electoral geography and to bring it closer to the (geographical) public. Key words: electoral geography, election, voting behaviour, space, Slovenia Geografski vpogled v supervolilno leto 2022 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 5 SUPERVOLILNO LETO 2022 Avtor besedila: JERNEJ TIRAN, doktor znanosti, znanstveni sodelavec ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika, Novi trg 2, 1000 Ljubljana E-pošta: jernej.tiran@zrc-sazu.si COBISS 1.01 znanstveni članek L eto 2022 je bilo v Sloveniji poleg konca epidemije covida-19 tudi v znamenju tako imenovanega supervolilnega leta. Prvič v samostojni Sloveniji se je zgodilo, da so v istem letu sovpadle volitve v Državni zbor, predsedniške volitve in lokalne volitve: na predsedniških je bil za name- ček potreben drugi krog, v 47-ih občinah drugi krog lokalnih volitev, konec novembra pa je bil razpisan še trojni referendum. Tako smo se na volišča lahko odpravili kar šestkrat in intenzivno uresničevali svojo volilno pravico. Pri tem je supervolilno leto navrglo ogromno količino podatkov, ki ponujajo dra- gocen vpogled v nekatere družbene pojave in procese. Pozornost geografije še po- sebej pritegujejo razlike v volilnem vedenju med posameznimi območji, v ozadju katerih delujejo raznovrstni družbeni, prostorski, politični in psihološki mehaniz- mi. Te razlike so eden od osrednjih predmetov preučevanja volilne geografije že vse od pionirske raziskave sociologa, zgodovinarja in geografa Andréa Siegfrieda z naslovom Tableau politique de la France de l'Ouest sous la T roisième République (Siegfried 1913), v kateri je avtor na primeru zahodne Francije preučeval razmerja med volilnimi izidi, prostorsko organiziranostjo družbe in lokalnimi naravnimi razmerami. Med drugim je ugotovil, da so območja z granitno kamninsko podla- go izkazovala prevladujočo desno politično usmeritev, apnenčasta območja pa levo in to utemeljeval z vplivi geološke sestave na poselitev ter lastniško in družbeno strukturo. Njegova raziskava je bila zelo kompleksna, čeprav se ni uspela izogniti očitkom o okoljskem determinizmu. Vseeno pa je bila zelo pomembna za nadaljnji razvoj vede. Volilna geografija je kot veda šla čez številne razvojne faze in dosegla vrhu- nec v sedemdesetih letih 20. stoletja z uveljavitvijo kvantitativnega pristo- pa. Pozneje pa ni doživela pomemb- nejšega teoretskega in metodološke- ga preboja, ki bi pripomogel k večji odmevnosti njenih raziskav, navkljub nekaterim obetavnim poskusom, kot je mikrosociološki pristop, temelječ na konceptu kraja in geografski ukori- njenosti političnega življenja (Agnew 1987). Tako dandanes volilna geogra- fija velja za razmeroma marginalizira- no vejo politične geografije. Podobno je tudi v Sloveniji, čeprav imamo na voljo že kar lepo število raziskav, ki z različnih vidikov poskušajo razložiti prostorsko strukturo volilnih izidov Slika 1: André Siegfried (1875–1959) velja za očeta volilne geografije. Njegovo trditev »Granit produit le curé, et le calcaire l’instituteur« (granit ustvarja duhovnika, apnenec pa učitelja) so prevečkrat vzeli iz konteksta. V resnici je bil Siegfried do tovrstnega determinizma vseskozi sumničav (vir: Wikipedia 2022). Naslovna fotografija: 24. 4. 2022; Kulturni dom Laze v Tuhinju. Parlamentarne volitve 2022. Foto: Nebojša T ejić/STA https://servis.sta.si/fotoservis/1134222 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 nimive zlasti razlike v volilni udeležbi med posameznimi območji, ki lahko razkrijejo morebitno izključenost do- ločenih območij ali družbenih skupin iz političnega procesa in stopnjo po- litične kohezivnosti države. Udeležba je bila najvišja v središču Slovenije, zlasti v Ljubljanski urbani regiji, kjer se je ponekod približala 80 %, naj- nižja pa na obrobju države, zlasti na obmejnih območjih na vzhodu, kjer je bila okrog 65-odstotna (navzdol nekoliko odstopa volilni okraj Len- dava s 57,2 %). Opazimo lahko tudi, da je bila udeležba nižja v okrajih, ki obsegajo mestna središča, v primerjavi z njihovim zaledjem (slika 2). 71 % volilnih upravičencev, kar je za približno 20 odstotnih točk več kot na volitvah v letih 2014 in 2018 ter celo več kot na volitvah v Državni zbor leta 2000. To lahko pripišemo zlasti kon- tekstu, v katerem so potekale volitve: politično ozračje v državi je bilo zelo razgreto, pretekli dve leti pa v zname- nju epidemije covida-19, nepriljublje- nih ukrepov za njeno zajezitev, pa tudi politične krize in »visečega parlamen- ta«. Primerjava volivcev po starosti, ki jih zadnja leta zbira Državna volilna komisija (2022), pokaže, da so se to- krat politično aktivirali zlasti mladi, ki so bili do tedaj dokaj izraziti absti- nenti. Z geografskega vidika pa so za- (na primer Repolusk 1992; Kropiv- nik 1998; Rogelj in Tiran 2014; Červ 2015; Tiran 2015; Tiran in Rogelj 2022) ali ovrednotiti ureditev volil- nih okrajev (Rogelj 2021). Še vedno pa so geografski vidiki pri političnih komentatorjih slabo razumljeni, za- postavljeni ali celo prezrti, tako da redko najdejo mesto v medijskih po- volilnih analizah, čeprav se stanje po- časi izboljšuje (glej na primer Tram- puš 2022). V prispevku se bomo s pomočjo kartografskih prikazov ter osnov- nih statističnih in geoinformacijskih analiz sprehodili skozi supervolilno leto 2022 in pri tem skušali razkriti ključna geografska spoznanja, ki na- kazujejo nekatere pomembne druž- bene pojave, procese in delitve. S tem želimo geografsko in splošno javnost opozoriti na sposobnost geografije pri analiziranju, prikazovanju in razlaga- nju volilnih izidov. Volitve v Državni zbor: visoka udeležba in prenova političnega prostora Parlamentarne volitve, ki so potekale 24. aprila 2022, je med drugim zazna- movala visoka volilna udeležba, ki je presegla tudi najbolj optimistična pri- čakovanja. Svoj glas je oddalo skoraj Slika 2: Udeležba na volitvah v Državni zbor leta 2022 po volilnih okrajih. Podatke o volilnih izidih smo pridobili pri Državni volilni komisiji (2022) in jih na podlagi skupnega identifikatorja povezali s podatkovni sloji volilnih okolišev, ki so javno dostopni v Registru prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije (2022). Vse zemljevide smo izdelali s programskim orodjem ArcGIS Pro 10.3, kot tudi nekaj geoinformacijskih analiz. Za sta- tistične analize smo uporabili programsko orodje IBM SPSS Statistics 22. Volilne okraje smo v skupine razvrstili z Wardovo hierarhično metodo, pri čemer smo za mero različnosti uporabili kvadrat evklidske razdalje. Pri razlagi rezultatov smo se oprli na izide prejšnjih volitev, podatke javnomnenjskih raziskav (na primer Kurdija in Malnar 2020), tipologije naselij na podlagi stopnje urbaniziranosti (Ravbar 1997; Cigale 2005) in izbrane agregirane statistične podatke (Statistični urad Republike Slo- venije 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 7 SUPERVOLILNO LETO 2022 ces se je kmalu po volitvah nadaljeval s pripojitvijo Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek k Gibanju Svoboda. Če želimo dobiti sintezno sliko slo- venskega političnega prostora, je smiselna uporaba metode razvrščanja v skupine: ta razvrsti volilne okraje tako, da so si znotraj skupin karseda podobni, okraji različnih skupin pa med seboj čim bolj različni. Razvr- stitev smo izvedli na podlagi deležev glasov, ki so jih politične stranke pre- jele na državnozborskih volitvah leta 2022. Na podlagi dendrograma se je kot najbolj smiselna pokazala raz- delitev v tri skupine (slika 3). Prva skupina okrajev izstopa po izrazito nadpovprečnih izidih za levosredinske stranke, zlasti Gibanje Svoboda in Le- vico, ki v skupnem seštevku presegajo 50 %, ter izrazito podpovprečnih za vse stranke desnega pola, zato smo jo poimenovali »bolj leva«. V tej skupi- ni prednjačijo urbana območja, ne mu učinku poznanstva in sosedstva, saj je tam doma Robert Golob, pred- sednik zmagovitega Gibanja Svobo- da (več o tem pojavu v nadaljevanju prispevka). Razlike v udeležbi med okraji so se nekoliko zmanjšale, kar ponazarja koeficient variacije, ki je iz 8,7 % na volitvah v DZ 2018 padel na 7,2 %, kar je najmanj po volitvah v Državni zbor leta 1992. Z vidika poli- tične participacije je torej Slovenija še vedno razmeroma homogena in kohe- zivna država. Kaj pa volilni izidi? Ti so bili v marsi- čem prelomni: prinesli so zamenjavo oblasti in prepričljivo zmago le nekaj mesecev pred volitvami ustanovlje- nega Gibanja Svoboda, ki je prejelo 34,5 % glasov in rekordno število po- slanskih mandatov (41). Obenem so, zlasti na levosredinskem političnem polu, prinesli temeljito prečiščenje strankarskega prostora, saj se je v Dr- žavni zbor prebilo vsega pet političnih strank, kar je najmanj doslej. Ta pro- Do določene mere lahko ta vzorec pojasnimo z različno socio-ekonom- sko sestavo volilnih okrajev: poleg že omenjenih mladih se volitev manj pogosto udeležujejo manj izobraženi, brezposelni, ljudje z nizkimi dohod- ki in prebivalci drugih narodnosti (Kurdija in Malnar 2020), delež teh prebivalstvenih skupin pa se med okraji pomembno razlikuje in koreli- ra z udeležbo (Rogelj in Tiran 2014; SURS 2023). Še v največji meri pa lahko prostorske razlike v udelež- bi pojasnimo s podatkom o številu volivcev, vpisanih v tako imenovani posebni volilni imenik, kamor spa- dajo državljani RS s stalnim prebi- vališčem v tujini oziroma izseljenci. Njihov delež se, zlasti po letu 2008, vseskozi povečuje, na teh volitvah jih je bilo skupno 106.753 oziroma 6,3 % od vseh volilnih upravičencev; precej večji je na urbanih in obmejnih območjih, pri čemer prednjači okraj Ljubljana Center (20,1 %). Volilna udeležba med izseljensko populacijo je tradicionalno nizka, svoj glas je to- krat oddalo zgolj 13,7 % izseljenih, v osrednjem in zahodnem delu države več kot v vzhodnem. Če teh volivcev pri izračunu ne bi upoštevali, bi bila torej udeležba v teh okrajih nekoliko večja in bi bolje odsevala razpoloženje med tu živečimi državljani. Kot smo že omenili, se je volilna ude- ležba glede na prejšnje državnozbor- ske volitve občutno povečala, vendar prostorska primerjava ne pokaže bi- stvenih razlik. Udeležba se je najbolj povečala na Goriškem, Dolenjskem, v Posavju in Slovenski Istri. Razlogov za to je več, višjo udeležbo na Goriškem pa lahko pripišemo tako imenovane- Slika 3: Poskus razvrstitve volilnih okrajev v skupine na podlagi izidov strank na državnozborskih volitvah leta 2022. 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 zveza (Tiran 2015), korenine tega razcepa pa segajo vsaj v čas pred dru- go svetovno vojno (glej na primer Je- raj 1933). Zanimivo je, da dandanes vztraja navkljub nenehnemu zmanj- ševanju razlik med mesti in podeže- ljem in njuni deteritorializaciji, ki jo povzročajo urbanizacija, moderniza- cija in globalizacija (Kladnik in Rav- bar 2003; Klemenčič 2006; Potočnik Slavič 2018). Vendar Slovenija s tega vidika ni izjema, podobno delitev za- znavajo tudi v drugih državah, tako zahodnih (Združene države Amerike, Francija) kot posocialističnih (Polj- ska, Madžarska). Tudi tam so pogla- viten razlog za to kulturno-vrednotne razlike med obema entitetama, ki v političnem boju stopajo v ospredje v kombinaciji z gospodarskimi razlika- mi in napetostmi (Inglehart in Norris 2016). Bolj poglobljene in longitudinalne analize volilnih izidov na podlagi ob- stoječe tipologije naselij glede na sto- pnjo urbaniziranosti pa nakazujejo, da polarizacija med urbanim in ruralnim v Sloveniji v zadnjih letih vendarle nekoliko usiha, hkrati pa ima omejen politični domet. Že na nekaj preteklih volitvah se je pokazalo, da imajo na njih večje možnosti stranke, ki uspejo to ločnico preseči, pri tem pa so uspe- šnejše stranke leve sredine (na primer LDS na volitvah leta 2000 ali SMC na volitvah leta 2014). V tej druščini se je tokrat znašlo tudi Gibanje Svoboda, ki se je precej solidno odrezalo tudi na po- deželju. Jakost političnega razcepa med urbanim in ruralnim je tako ostala na podobni ravni kot na prejšnjih dveh parlamentarnih volitvah, kar je bistve- no manj kot na volitvah v Državni so na voljo volilni izidi. Na zemljevidu smo izidom dodali še tretjo dimenzi- jo – gostoto prebivalstva, ki ponazarja število volilnih upravičencev glede na površino območja volišča (slika 4). Osrednja politično-prostorska delitev v Sloveniji se nam še bolj jasno izriše na osi med mestom in podeželjem, ki se delno prekriva z delitvijo med sre- diščem in obrobjem. Gosteje poselje- na mestna območja jasno izkazujejo bolj levo politično usmerjenost in so za desne stranke skoraj neosvojljive trdnjave, obratno pa velja za podeže- lje. Razlike v volilnem vedenju med mesti in podeželjem je mogoče razlo- žiti na tako imenovani kompozicijski način s socio-ekonomskimi razlikami med tamkajšnjimi prebivalci, denimo glede izobrazbe, vernosti in poklica (Verlič Dekleva 1986; Eurofound 2019) ali pa na tako imenovani kon- tekstualni način z učinkom soseščine (neighborhood effect) prek družbenega in političnega okolja oziroma milje- jev, ki posedujejo kombinacijo dolo- čenih vrednot, življenjskih slogov in političnih prepričanj (Gimpel s so- delavci 2020). Delitev med urbanim in ruralnim ima v Sloveniji predvsem kulturno-vrednotno in politično- -zgodovinsko podlago in je pri nas prisotna že vsaj od leta 1988, ko je bila ustanovljena Slovenska kmečka glede na stopnjo razvitosti – največji mesti Ljubljana in Maribor, Nova Gorica, Zasavje in Slovenska Istra, pa tudi bolj podeželski Kras, zahodni Brkini in Kočevsko. Za drugo, najbolj številčno skupino okrajev, so za vse stranke značilni izidi okrog državnega povprečja – od tod tudi njeno poime- novanje »povprečna«. Izidi so v sku- pnem seštevku sicer nagnjeni na levo. V njej najdemo kar nekaj sklenjenih območij pokrajin (Pomurje, Koroška, Notranjska in Posavje), pa tudi neka- tera srednjevelika mesta in suburbana zaledja večjih mest, za katera je sicer značilna malce bolj leva politična orientacija, ki jo razvrstitev zakriva. Tretjo, »bolj desno« skupino okrajev pa označuje izrazito nadpovprečen, več kot 50-odstoten delež glasov za desnosredinske stranke: ti okraji obsegajo večinoma redkeje poselje- na, podeželska in periferna območja (Škofjeloško hribovje, Suha krajina, Zgornja Savinjska dolina, Kozjansko, Haloze, Slovenske gorice). Več jih je v vzhodnem delu države, za katerega je na splošno značilna slabša kakovost življenja (Nared s sodelavci 2021). Obravnava na ravni volilnih okrajev zabriše nekatere delitve, zato je smi- selno iti v drobovje – na raven volišč, najmanjše prostorske enote, za katero Kontinuum levo–desno se kljub pomislekom o pretirani poenostavitvi kompleksne- ga političnega prostora še vedno uporablja za oznake političnih stališč in političnih strank. V naši analizi v levosredinski politični pol uvrščamo vse štiri stranke nekda- nje Koalicije ustavnega loka in Gibanje Svoboda, v desnosredinski pa poleg Sloven- ske demokratske stranke in Nove Slovenije še gibanje Povežimo Slovenijo, Našo de- želo in Slovensko nacionalno stranko. Pri uvrstitvi smo se oprli na lastno ekspertno oceno in javnomnenjske raziskave, ki merijo opredeljevanje simpatizerjev političnih strank na kontinuumu levo–desno (Kurdija in Malnar 2020). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 9 SUPERVOLILNO LETO 2022 Izidi prvega kroga predsedniških vo- litev so poželi pozornost tudi zaradi tako imenovanega učinka poznanstva in sosedstva (friends-and-neighbors ef- fect), na katerega je leta 1949 kot prvi opozoril ameriški politolog Valdimer Orlando Key Jr. O tem učinku govo- rimo takrat, ko kandidat prejme večjo volilno podporo v lokalnem okolju, ne glede na strankarsko pripadnost ali politična stališča. Pogoja za ta- kšno podporo sta prepoznavnost med dnost pa naj bi bila drugotnega pome- na. Tokratne volitve so to le deloma potrdile, saj se je prostorska razpore- ditev podpore kandidatom precej uje- mala z vzorci glasov njihovih strank na predhodnih državnozborskih vo- litvah, prehajanja glasov med obema političnima poloma so bila redka (An- keta Mladine … 2022). To je bilo do določene mere pričakovano, saj so ve- čino kandidatov razmeroma odkrito podprle politične stranke. zbor v letih 2008 in 2011 (Uršič in Ti- ran 2022). Iz tega lahko sklepamo, da se izkoriščanje ali celo poglabljanje te delitve, vključno z negativnim prikazo- vanjem Ljubljane, ki smo mu bili priča tudi v predvolilni kampanji, strankam kaj dosti ne obrestuje in je namenjeno kvečjemu mobilizaciji njihove primar- ne volilne baze. Predsedniške volitve: ali je važno, da je »naš«? Po nekajmesečnem premoru se je su- pervolilno leto nadaljevalo s predse- dniškimi volitvami, na katerih se je v upanju, da bodo nasledili odhajajoče- ga Boruta Pahorja, pomerilo sedem kandidatov. Po nekaterih teorijah naj bi geografija na predsedniških voli- tvah stopila v ozadje, saj naj bi bile pri volilni izbiri odločilne kandidatove osebnostne lastnosti, politična pripa- Učinek poznanstva in sosedstva smo na primeru predsedniških volitev izmerili tako, da smo vsakemu od natanko 3000 volišč v državi določili geometrično središče in za vsakega izmed njih izračunali zračno razdaljo do stalnega prebivališča posamezne- ga kandidata. Nato smo te podatke povezali z volilnimi izidi in izvedli korelacijske teste po različnih prostorskih enotah. O učinku poznanstva in sosedstva praviloma govorimo takrat, ko kandidat prejme večjo podporo na domačem volišču kot drugod in/ali, ko je povezanost med volilnimi izidi in oddaljenostjo od domačega volišča negativna in statistično značilna. Slika 4: 3D prikaz izidov razmerja med levim in desnim političnim polom na volitvah v Državni zbor leta 2022 po območjih volišč z dodano gostoto prebivalstva. 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 občinah Osilnica, Kostel in Loški Po- tok je dobil zelo visoko, v povprečju 46-odstotno podporo. Ta je z narašča- njem oddaljenosti bolj vztrajala v sme- ri proti Ljubljani, ki je gravitacijsko središče teh krajev: v sosednjem, sicer izrazito desnem okraju Ribnica – Do- brepolje je prejel 32,1 % glasov, kar lahko razumemo kot podporo zaradi lokalne prepoznavnosti, ki je bila v tem primeru pomembnejša od politič- ne pripadnosti volivcev. Na ravni do- mače statistične regije je bila korelacija med njegovim volilnim izidom in od- daljenostjo od domačega volišča viso- ka in statistično značilna (r xy = –0,80; p < 0,01) ter daleč najvišja med vsemi kandidati. Razsevni grafikon (slika 6) razkriva nelinearno povezanost in spo- minja na fenomen upadanja z razdaljo (distance-decay), znan tudi kot prvi zakon geografije, da so bližnje stvari med sabo bolj povezane kot tiste, bolj oddaljene (Tobler 1970). Prebiličev volilni rezultat je bil mno- go slabši na vzhodu države, čeprav je bil bolj ali manj edini kandidat, ki je v volilni kampanji opozarjal na cen- tralizacijo, krčenje javnih storitev na obrobju in domnevni prezir politič- nih elit do tamkajšnjih prebivalcev. Učinek poznanstva in sosedstva se lahko kaže tudi v obliki simpatizi- ranja in večje podpore kandidatu, ki prihaja iz podobnega tipa okolja, a je Prebiliču to uspelo le na Bovškem, kjer je prejel okrog 20 % glasov. To lahko pripišemo predvsem njegovi slabši splošni prepoznavnosti – le tri mesece pred volitvami ga je poznala manj kot polovica ljudi (Anketa Me- diane … 2022). Tudi druge študije ugotavljajo, da je učinek poznanstva bil edini predsedniški kandidat, ki je dosegel absolutno večino v katerem iz- med volilnih okrajev: v okraju Kočev- je, ki poleg istoimenske občine obsega še občini Osilnica in Kostel, je prejel 4923 oziroma 64,8 % glasov (slika 5). Na volišča je pritegnil tudi dodatne volivce, saj je bila volilna udeležba v kočevskem okraju 53,6-odstotna, kar je za 16 odstotnih točk več kot na predsedniških volitvah leta 2017. Zmagal je prav na vseh voliščih v ko- čevski občini, le na enem z manj kot 50 odstotki glasov; na domačem voli- šču v Dolgi vasi je bila njegova podpo- ra 78,2-odstotna (zanimivo, da je bila še večja, celo 86,7-odstotna, na manj- šem volišču v kraju Zagozdac, ki leži v sosednji, črnomaljski občini). Očitno je šlo za učinek lokalnega poenotenja zaradi dejstva, da je kandidat domačin in kočevski župan. V šali lahko rečemo, da je Vladimir Prebilič upravičil svoje ime in »pre- bil« občinsko mejo. Tudi v sosednjih volivci, ki živijo v njegovi ožji ali širši okolici, in kalkulacija, da bodo imeli volivci določene koristi od podpore kandidatu: ta naj bi se v večji meri zavzemal za razreševanje lokalnih pro- blemov ali preprosto poskrbel za večjo prepoznavnost kraja. Ne gre zanema- riti občutka ponosa, da kandidat pri- haja iz določenega kraja in ga zastopa. Zaradi osebnega poznavanja in bližine s kandidatom imajo volivci nemalo- krat občutek dolžnosti, da ga pod- prejo. Na drugi strani pa predsedniški kandidati zelo redko poudarjajo svoje lokalno ali regionalno poreklo, saj s tem lahko odvrnejo volivce iz drugih delov države (Key 1949; Johnston 1974; T atalovich 1975; Gimpel 2008; Červ 2015). Pozornost so zbudili zlasti izidi Vladi- mirja Prebiliča, ki je sicer po izobrazbi tudi geograf, kot dolgoletni kočevski župan in Kočevec pa je bil na volitvah edini kandidat s periferije. Kot četrto- uvrščeni je prejel 10,6 % glasov, a je Slika 5: Podpora Vladimirju Prebiliču na predsedniških volitvah leta 2022 po volilnih okrajih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 11 SUPERVOLILNO LETO 2022 ski kandidati težave s pridobivanjem podpore v urbanih okoljih: Logar je namreč slavil zgolj v peščici mestnih volišč, pa še to le v manjših mestih. Nataša Pirc Musar pa je, na drugi stra- ni, prejela izjemno visoko podporo na nekaterih podeželskih voliščih, na pri- mer v delih Goričkega, ki so že dalj časa znani po svoji precej levi politični usmerjenosti (slika 8). Zemljevidi razkrivajo tudi že ome- njeno delitev med bolj razvitim za- hodom in manj razvitim vzhodom države. Zanimiva je primerjava re- zultatov s tistimi iz leta 2002, ko je bil ravno tako potreben drugi krog, v njem pa je Janez Drnovšek s podob- no razliko premagal Barbaro Brezi- gar, ki je kandidirala s podporo de- snice. V številnih okrajih na vzhodu, kjer je tokrat Logar prejel več glasov od svoje protikandidatke, je takrat slavil Drnovšek. Zato se postavlja vprašanje, ali je vrednotno bolj tra- dicionalni vzhodni del države manj pripravljen na žensko na čelu države v primerjavi z vrednotno bolj libe- ralnim zahodnim delom, ali pa gre razloge za tamkajšnji Logarjev uspeh iskati predvsem v uspešnem »prodo- ru« desnice na vzhod v zadnjih dveh desetletjih. Ker v prvem krogu volitev nihče od kandidatov ni prejel absolutne večine glasov, je bil potreben drugi krog, v katerem je Nataša Pirc Musar s 53,9 % glasov premagala Anžeta Logarja (46,1 %), Slovenija pa je prvič dobila predsednico države. Prostorska vzorca glasov obeh kandidatov sta se kljub njuni zelo spravljivi in sredinski drži skoraj do potankosti ujemala z vzor- cema glasov za levo- in desnosredin- ski politični pol na parlamentarnih volitvah nekaj mesecev prej, temelj- na delitev je ponovno potekala med mestom in podeželjem. Ponovno pa se je pokazalo, da imajo desnosredin- in sosedstva večji pri šibkejših kan- didatih, novih obrazih in neodvisnih kandidatih, ki imajo na razpolago manj denarja za kampanjo (Johnston 1974). Pri drugih kandidatih je bil ta učinek precej šibkeje izražen in je le redko segel čez domače volišče (slika 7). Po- seben primer je Janez Cigler Kralj, ki je nadpovprečno podporo prejel na rodnem Koroškem, pri čemer je svoje poreklo izpostavil tudi v volilni kam- panji. V manjši meri to velja še za Mi- lana Brgleza v Zrečah, kjer je preživel mladost. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 Anže Logar Nataša Pirc Musar Milan Brglez Vladimir Prebilič Sabina Senčar Janez Cigler Kralj Miha Kordiš delež glasov (%) domače volišče domača občina domači volilni okraj domača statistična regija država Slika 7: Primerjava izidov kandidatk in kandidatov na predsedniških volitvah leta 2022 po različnih prostorskih ravneh. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 delež glasov (%) oddaljenost od naslova stalnega prebivališča (km) Slika 6: Razsevni grafikon med izidi Vladimirja Prebiliča po voliščih in oddaljenostjo od njegovega prebivališča. 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 odstotne točke nižja kot leta 2018, višja pa samo v Celju in Velenju. Vpliv geografskega okolja na udelež- bo odraža podatek, da je bila udelež- ba večja v občinah z manj prebivalci, tako v prvem kot v drugem krogu, kar je značilno tudi za druge države (McDonnell 2020), prostorski vzorec udeležbe na lokalnih volitvah pa se povsem razlikuje od tistega na parla- mentarnih (slika 9). Ljudje v manjših krajih, ne glede na lokacijo, torej lo- kalne volitve dojemajo kot pomemb- nejše, razlogi za to pa v Sloveniji še niso raziskani. Najbrž jih lahko išče- mo v smeri, da tamkajšnji prebivalci čutijo, da ima posamezen glas večji vpliv na končni izid, da so politične Vendar bolj poglobljena analiza poka- že, da razlogi za to presegajo »volilno inflacijo«. T reba je namreč upoštevati, da je imelo kar 51 občin samo enega županskega kandidata, kar je 16 več kot na prejšnjih volitvah: v teh, sicer večinoma manjših občinah, je bila udeležba zgolj 39-odstotna, kar je 22 odstotnih točk manj kot pred štirimi leti (če v primerjavo vzamemo tiste občine, ki so imele takrat več kot ene- ga kandidata). Pojav nakazuje določe- no krizo slovenske lokalne demokra- cije, ki jo nasploh zaznamujejo visoka stopnja županske reelekcije (Kukovič 2018), ta pa se odraža v številnih »več- nih županih«. Volilno utrujenost bolj ponazarja volilna udeležba v mestnih občinah, ki je bila v povprečju za 4,5 Lokalne volitve: žrtev volilne utrujenosti? Lansko supervolilno leto je prineslo tudi lokalne volitve, na katerih se voli župane, občinske svete ter svete krajev- nih, vaških in četrtnih skupnosti. Po zakonu potekajo vsake štiri leta, na tre- tjo nedeljo v novembru. Med politič- nimi analitiki je prevladovalo mnenje, da so bile tokratne lokalne volitve žrtev »volilne utrujenosti«. Volilna udeležba v prvem krogu je bila namreč druga najmanjša v zgodovini lokalnih volitev (47,5 %), v drugem krogu, ki je bil za izvolitev župana potreben v 47-ih ob- činah, pa z 42,1 % celo najskromnejša doslej. Padla sta tudi negativna lokalna rekorda, ki sta odslej v lasti Horjula za prvi krog (22,6 %) in Jesenic za drugi krog (25,0 %). Slika 8: Zemljevid drugega kroga predsedniških volitev leta 2022 po voliščih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 13 SUPERVOLILNO LETO 2022 obdržala Slovenska ljudska stranka s 15-imi župani (vendar z 11-imi manj kot na prejšnjih volitvah), na drugi strani političnega spektra pa izstopajo Socialni demokrati s 14-imi župani, od tega štirimi v mestnih občinah. Urbano-ruralna politična delitev je še vedno prisotna, a je močno zabrisana. Podatki o izvoljenih občinskih svetni- kih so bili do političnih strank malce bolj prizanesljivi: na nestrankarskih listah jih je bilo izvoljenih 37,2 %, sledijo Slovenska demokratska stran- ka (17,5 %), Gibanje Svoboda (12,5 %), Socialni demokrati (9,2 %), Nova Slovenija (8,7 %) in Slovenska ljudska stranka (7,2 %) (Kukovič in Haček 2022). Največ razlag uspešnosti ne- strankarskih kandidatov, ki na lokalnih volitvah prevladujejo že več kot dve desetletji, gre v smeri krize slovenske- ga strankarskega sistema, saj politične stranke v javnomnenjskih raziskavah tradicionalno izkazujejo zelo nizko stopnjo zaupanja (Kurdija in Malnar 2020). tematike v manjših krajih bolj ži- vljenjske in »obvladljive«, tamkajšnje lokalne oblasti pa bližje volivcem. Lokalne volitve so prinesle nekaj zani- mivih bojev – tako je v občini Središče ob Dravi zmagovalca od poraženca ločil samo en glas. Večni župani so se večinoma obdržali v sedlu, ne pa tudi Bojan Šrot v Celju, ki se je poslovil po kar 24 letih županovanja. Če sestavi- mo županski zemljevid lokalnih voli- tev glede na predlagatelja, o zmagoval- cu ne more biti dvoma – to so (spet) nestrankarski kandidati, ki so osvojili kar 141 županskih mest, politične stranke pa so bolj ali manj pobirale le drobtinice (slika 10). Nestrankarski župani so prisotni po celi državi, tako v večjih kot manjših občinah. Neko- liko manj jih je v Podravju, več pa v osrednji Sloveniji in na Koroškem, kar je podobno kot v preteklosti (Ro- gelj 2007). Kandidati, ki so nastopali s podporo desnosredinskih strank, so bili na splošno uspešnejši od levosre- dinskih – profil »županske stranke« je Trojni referendum: oči so bile uprte v udeležbo Razen v 47-ih občinah, kjer je potekal drugi krog lokalnih volitev, je bilo za večino državljanov zadnje dejanje supervolilnega leta v nedeljo, 27. no- vembra, ko je potekal »referendumski trojček« o novelah zakona o vladi, zakona o RTV Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi. Referendume je predlagala opozicijska SDS in v ta namen predložila več kot 40.000 pod- pisov volivcev. Zaradi predpisanega kvoruma, ki so ga morali doseči pre- dlagatelji – za zavrnitev posameznega zakona je moralo glasovati več kot 20 % volilnih upravičencev, pri čemer je morala vsota glasov PROTI prese- či vsoto glasov ZA – je bila osrednja pozornost usmerjena k volilni udelež- bi. Ob še živi izkušnji z referenduma o družinskem zakoniku leta 2015, katerega rezultati so bili v nasprotju z volilnimi napovedmi, se je vladna koalicija tokrat aktivno vključila v kampanjo in ljudi pozivala k udelež- bi. Zato je bilo osrednje vprašanje, ali bosta obe strani na volišča uspele pripeljati dovolj svojih, domnevno že utrujenih podpornikov. Podatki o udeležbi na predčasnem gla- sovanju, ki se ga je udeležilo 66.341 volivk in volivcev oziroma 3,9 % volil- nih upravičencev, kar je bilo primerlji- vo s 1. krogom predsedniških volitev, so dali slutiti, da bo volilna udeležba za referendum več kot solidna. Iz nje je bilo mogoče sklepati tudi, da je bila vladna koalicija uspešna pri mobiliza- ciji volivcev. Predčasnega glasovanja se namreč vedno udeleži nesorazmer- no veliko število urbanih in bolj levo usmerjenih volivcev, ki najbrž vladi še Slika 9: Udeležba v prvem krogu lokalnih volitev leta 2022. 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 SUPERVOLILNO LETO 2022 ni reorganizaciji vlade in povečanju števila ministrstev, se po udeležbi pre- cej razlikujejo: v nekaterih je bila ta nadpovprečna (na primer Ljubljana z okolico, Goriška in Zasavje), v drugih podpovprečna (Kočevsko, Zgornje- savska dolina in Slovenska Istra), vsi pa veljajo za politično bolj leve. Med okraji, v katerih so volivci reorgani- zaciji vlade večinsko nasprotovali, je bilo podobno: zelo visoka udeležba je bila tudi tokrat značilna zlasti za okraj Škofja Loka 2, ki obsega večji del Ško- fjeloškega in Rovtarskega hribovja ter velja za eno najbolj desnih »trdnjav«, na vzhodnem obrobju države, na pri- mer v Halozah ali Kozjanskem, pa je bila udeležba precej podpovprečna. Treba pa je opozoriti, da gre za agre- girane podatke, iz katerih ni mogoče sklepati o volilni udeležbi in politični usmeritvi na ravni posameznika; če pa volitve obravnavamo kot skupin- ski proces, na katerega vpliva tudi okolica, pa križanje teh podatkov vsaj delno ruši mit o bolj discipliniranih volivcih desnice. tokrat raje poigrajmo z združitvijo kartografskih prikazov udeležbe in iz- idov na primeru referenduma o noveli zakona o vladi (slika 12). Ugotovimo lahko, da tako med bolj levimi kot bolj desnimi volilnimi okraji najdemo območja, kjer so volivci bodisi bolj zavzeti bodisi bolj apatični. Okraji, kjer so bili volivci večinsko naklonje- niso obrnili hrbta, zato je bilo že pred referendumsko nedeljo s precejšnjo gotovostjo mogoče sklepati, kakšni bodo izidi glasovanja. V nedeljo zvečer je dokončno postalo jasno, da so bili vsi trije referendumi zavrnjeni, na njih je dokaj prepričlji- vo slavila vladna stran; še najmanj pri zakonu o vladi (56,7 %), precej bolj pa pri zakonu o dolgotrajni oskrbi (62,3 %) in RTV (62,8 %), pri ka- terem so volivci prižgali zeleno luč zakonu v kar 79-ih volilnih okrajih (slika 11). Prostorsko gledano izidi niso prinesli ničesar novega: zakone so podprli zlasti v bolj urbanih in levo usmerjenih okrajih, v večji meri pa so jim nasprotovali v bolj podeželskih in desno usmerjenih okrajih. Ne glede na tri povsem različne tematike so bili prostorski vzorci izidov praktično identični. Ker prostorsko gledano izidi referen- dumov niso prinesli nič novega, se Slika 11: Podpora noveli zakona o RTV Slovenija po volilnih okrajih. Slika 10: Zemljevid izvoljenih županov in županj na lokalnih volitvah leta 2022 glede na predlagatelja. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 | 15 SUPERVOLILNO LETO 2022 nenazadnje, koliko oba miljeja dejan- sko vplivata na volilno vedenje v pri- merjavi s socio-ekonomskimi značil- nostmi posameznika. Zato moramo biti pri interpretaciji volilnih izidov s tega vidika posebej previdni, da se ne ujamemo v pasti geografskega deter- minizma. Za konec se zazrimo še v prihodnost volilne geografije pri nas. Ta vsekakor nudi še obilo možnosti za obravnavo volilnih izidov v prostoru s posebnim ozirom na vpliv geografskega okolja na politično usmerjenost prebival- stva. Pri tem se velja opreti na geo- informacijska orodja, ki omogočajo raznovrstne analize, so vedno bolj zmogljiva in dostopna, ter jih kom- binirati z izsledki javnomnenjskih Rezultati lanskih glasovanj kažejo na stabilnost političnih razmerij v slo- venskem prostoru in vztrajanje sta- rih delitev, zlasti med bolj liberalno usmerjenimi urbanimi in bolj konser- vativno usmerjenimi ruralnimi prede- li. Če bi parafrazirali v uvodu omenje- no izjavo Andréja Siegfrieda, mesta ustvarjajo leve, podeželje pa desne volivce. Trditev ne bi bila povsem iz trte izvita, a je vseeno problematična; zlasti na podeželju je kar nekaj obmo- čij, kjer temu ni tako. Volilna telesa političnih strank so namreč z vidika stopnje urbaniziranosti naselij, kjer živijo njihovi volivci, razmeroma he- terogena. Postavlja se tudi vprašanje, koliko sta oznaki urbanosti in rural- nosti v sodobni, čedalje bolj urbani- zirani pokrajini, sploh še ustrezni, in Sklepne misli V prispevku smo s sprehodom skozi su- pervolilno leto 2022 želeli prikazati del repertoarja volilne geografije. Ta lahko pomembno prispeva k prepoznavanju in razlagi aktualnih družbenih in poli- tičnih pojavov, procesov ter delitev, ki bi sicer lahko ostali skriti. Kot smo po- kazali v prispevku, ima volilno vedenje tudi prostorsko razsežnost: ta se na eni strani kaže v prostorskih razlikah med volilnimi izidi, na drugi pa v vplivu geografskega okolja na volilno vede- nje, denimo prek učinka poznanstva in sosedstva. T e delitve so najbolj vidne ravno iz volilnih zemljevidov, ki niso samo nepogrešljivo analitično orod- je, temveč tudi učinkovito sredstvo za vizualizacijo rezultatov, širjenje geo- grafskih spoznanj ter nenazadnje tudi promocijo in popularizacijo geografije. Slika 12: Združen prikaz udeležbe in izidov referenduma o noveli zakona o vladi po volilnih okrajih. NAPIS NAD ČLANKOM 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2023 SUPERVOLILNO LETO 2022 sti in zapostavljenosti ljudi na obro- bju in posameznih interesnih skupin (na primer kmetov) ter prostorske resentimente, kot je denimo mržnja do Ljubljane. Vse to seveda pomeni veliko raziskovalnih priložnosti in iz- zivov, tudi za geografe. Goričko, ki po svoji razmeroma levi politični usmerjenosti odstopata od drugih perifernih pokrajin. Izzivi, s katerimi se spopada sodobna sloven- ska družba, prinašajo nove delitve in napetosti, v razgretem političnem ozračju pa tudi občutke prikrajšano- raziskav. Še neizkoriščen je potencial kvalitativnih raziskav; z njihovo po- močjo je mogoče bolje razumeti po- litično usmerjenost določenih krajev, ki imajo nenazadnje lastno identiteto in lokalno zgodovino. S tega vidika sta na primer zanimiva Kočevsko in Viri in literatura 1. Agnew, J. 1987: Place and Politics. The Geographical Mediation of State and Society. Boston. 2. Anketa Mediane: drugi krog med Pirc Musarjevo in Logarjem, 2022. Medmrežje: https://www.24ur.com/novice/slovenija/anketa-mediane-drugi-krog-med-pirc-musarjevo-in-logarjem.html (20. 3. 2023). 3. Anketa Mladine: Nataša Pirc Musar pred Anžetom Logarjem, 2022. Medmrežje: https://siol.net/novice/slovenija/pirc-musarjeva-dalec-pred-logarjem-591485 (20. 3. 2023). 4. Cigale, D. 2005: Posodobitev Ravbarjeve tipizacije naselij glede na stopnjo urbaniziranosti na podlagi RPE 2002. Podatkovna baza, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 5. Červ, A., 2015: Vpliv učinka poznanstva in sosedstva na volilno vedenje v volilnem okraju Tolmin. Dela 44. 6. Državna volilna komisija: Izidi volitev in referendumov ter podatki o spolni in starostni strukturi volivcev. Ljubljana, 2022. 7. Eurofound 2019: Is rural Europe being left behind? European Quality of Life Survey 2016. Luxembourg. Medmrežje: https://www.eurofound.europa.eu/is/publications/policy-brief/2019/is-rural-europe-being-left-behind (25. 4. 2023). 8. Geodetska uprava Republike Slovenije: Register prostorskih enot. Ljubljana, 2022. 9. Gimpel, J. G. 2008: Distance-decay in the political geography of friends-and-neighbors voting. Political Geography 27. 10. Gimpel, J., Lovin, N., Moy, B., Reeves, A. 2020: The Urban–Rural Gulf in American Political Behavior. Political Behavior 42-4. 11. Inglehart, R. F ., Norris, P . 2016: T rump, Brexit, and the rise of populism: Economic have-nots and cultural backlash. HKS Faculty Research Working Paper Series RWP16-026. Medmrežje: https://www.hks.harvard.edu/publications/trump-brexit-and-rise-populism-economic-have-nots-and-cultural-backlash (25. 4. 2023). 12. Jeraj, J. 1933: Naša vas: oris vede o vasi. Ljubljana. 13. Johnston, R. J. 1974: Local effects in voting in a local election. Annals of the Association of American Geographers 64-3. 14. Key, V. O. 1949: Southern politics in state and nation. A. A. Knopf. 15. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Členitev slovenskega podeželja. Ljubljana. 16. Klemenčič, M. M. 2006: Teoretski pogled na razvojne strukture slovenskega podeželja. Dela 25. 17. Kropivnik, S. 1998: Slovenski volivci v geografskem, družbenem in ideološkem prostoru. Ljubljana. 18. Kukovič, S. 2018: Fenomen ponovne izvoljivosti: Nekdanji-sedanji župani. Lokalna demokracija v Sloveniji: značilnosti lokalnih volitev. Ljubljana. 19. Kukovič, S., Haček, M. 2022: Podatki o izvoljenih občinskih svetnikih na lokalnih volitvah 2022 (zasebni vir). 20. Kurdija, S., Malnar, B. 2020: Slovensko javno mnenje 2018/2: Evropska družboslovna raziskava. Podatkovna datoteka, Arhiv družboslovnih podatkov Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 21. McDonnell, J. 2020: Municipality size, political efficacy and political participation: a systematic review. Local Government Studies 46-3. 22. Nared, J., Goluža, M., Logar, E., Pipan, P ., T robec, A., Komac, B., Rus, P ., Čonč, Š., Volk Bahun, M., Goose, T., Del Castillo, H. 2021: Atlas on quality of life in Slovenia. ESPON. 23. Potočnik Slavič, I. 2018: Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja. Ljubljana. 24. Ravbar, M. 1997: Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbornik 37. 25. Repolusk, P . 1992: Geografska analiza volitev leta 1990. Geographica Slovenica 23. 26. Rogelj, B. 2007: Uspeh nestrankarskih kandidatov na lokalnih volitvah 2006. Dela 27. 27. Rogelj, B. 2021: Ali je nova ureditev volilnih okrajev za državnozborske volitve ustavna? Dela 56. 28. Rogelj, B., Tiran, J. 2014: Geografska analiza volilne udeležbe v Sloveniji. Geografski vestnik 86-2. 29. Siegfried, A. 1913: Tableau politique de la France de l'Ouest sous la T roisième République: 102 cartes et croquis, 1 carte hors texte. A. Colin. 30. Statistični urad Republike Slovenije: Izbrani socio-ekonomski podatki po volilnih okrajih. Ljubljana, 2023. 31. Tatalovich, R. 1975: “Friends and Neighbors” Voting: Mississippi, 1943–73. Journal of Politics 37-3. 32. Tiran, J. 2015: Urbano proti ruralnemu: (nov) razcep v slovenskem političnem prostoru? Teorija in Praksa 52-1/2. 33. Tiran, J., Rogelj, B. 2022: Geografski vidiki volitev na Koroškem. Koroška: od preteklosti do perspektiv. Ljubljana. 34. Tobler, W. R. 1970: A Computer Movie Simulating Urban Growth in the Detroit Region. Economic Geography 46. 35. T rampuš, J. 2022: Spopad vrednot. Mladina 43. 36. Uršič, M., Tiran, J., 2022: Vpliv prostora na volilno vedenje: analiza delitve med urbanim in ruralnim na primeru volitev v Državni zbor 1996–2022. Teorija in praksa 59-4. 37. Verlič Dekleva, B. 1986: Regionalne dimenzije kvalitete življenja v Sloveniji. Družboslovne razprave 3-4. 38. Wikipedia: André Siegfried, 2022. Medmrežje: https://fr.wikipedia.org/wiki/Andr%C3%A9_Siegfried (20. 3. 2023). Zahvala · Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Geografija Slovenije (P6-0101), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.