List 24. dar rtn i ške m ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr » četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa leto 4 gld. 20 kr. , za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den r Ljubljani v sredo 15. junija 1870. Gospodarske stvari. hoče napredovati. Mi smo se sicer učili predivstva toda praktično smo se pečali z izdelovanjem Sporocilo o predivstvu. (Konec.) Pri tem pa naj bo naša skrb XXI tCUi Lic*l) WU liaoa D*VX U , lûuviVTumiwi sosebno sprvega ne bodo preskopo ravnale s kmetom da izdelovalnice polnoma naučiti. prediva, ne pa pridelovanjem lanú. Imeli smo neko liko teoretičnega poduka tudi v tem, pa okoliščine in čas niso bili taki, da bi se bili mogli vsega tega po- Treba bo za to spet v druge dežele pogledati ampak po previdnosti in pravici strani v pravi razmeri ; Da se že naprej vidi, kakošnega izdelka in pri >o ravnaie s Kmetom, . ---. .. r - iu> da bo dobiček na vse sicer v BelSl]°j kJer je predivstvo na taki stopinji^ da je še dosedaj ni dosegla nobena druga dežela. Vse dežele, ki so hotele predivstvo povzdigniti, so se zato delka smemo pričakovati od našega navadneg in pri- , "Viv^v ^luuiiUH vj jJVVflUlgUHI, OU OC ZJ€*tU> lanú in ozirale v Belgijo in pošiljale bistroumne poslanike da se razvidi, kako bi se dalo shajati, zato sem jaz pa . _ _ zdaj v poskušnjo napravil terilnico na roke, enako uni tje 7 da so se učili predivo pripravljati. Način pridelo na Schonberški kmetijski učilnici ? dalj sem pravil belgijske mahalne stole ? ker se predivo na teh sto vršen, razun tako lih sila počasí izdeluje, zato sem napravil mahalnico ; . . tako, ki smo jih viděli v izdelovalnici na Slezkem 7 samo s tem razločkom, da tam jih voda goni, ta pa se z roko žene. Za daljno poskušanje prediva je potreben tudi gre-toda za to naši navadni grebeni spet niso. Ker vanja prediva, kakor se je razvil v središču Belgiškega predivstva v okolici Kortriski, o reki Leji, je tako do- imenovanega batista, da ga posnem-ljejo vse druge dežele. Najviši stopinjo v tem posne-manji je že dosegla Irska, za njo Prusija, toda ta ne v obširnem okrožji. Zato bi bilo sila koristno, da bi tudi naša si. kme ben uuii j buua uck iv aaoi uavciuui gi uwr;ui uiov;« pa grebeni, ki jih imajo v Moravskih predivnicah ki jih dobivaj o iz Pruskega, na mestu veljajo po tijska družba še poslala sčasoma nekaj umnih in bistrih kmetovalcev v Belgijo v okolico Kortrijsko (Kortryk) 7 m to- posebno za to, da se navadijo pridelovanja lanú po ta- mošnjem načinu, kar nam je tudi g. učitelj v Schon larjev brez cola in vožnine, zato sem jaz najpotrebnej bergu posebno priporočal, zraven pa da tudi vidijo^ dva grebena tukaj napravil taka, more predivo za poskušnjo izdelati. (Tukaj moram opom-niti, da za prodaj ni potreba prediva mikati). Jaz sem dozdaj samo poskušal izdelovati lan in konoplje, pripravljene po stari navadi. Za zdaj moram kakoršni so uni, da se kako tam predivo izdeljujejo. Čeravno poskušajo drugè 7 "1 _ v 1 • t n i • mr i f^ i • v ■ • dežele, pri nas posebno Pemska in Moravska, Belgiški način 7 r-----r------—— pridelovanja in izdelovanja, vendar so ti dežele reči 7 kar se že sploh vé, da iz lanú po stari šegi na-pravljenega se ne dobi predivo, ki bi popolnoma vstre-zalo vsem tirjatvam tanjčice. Pa vendar se tudi iz takega lanú, izdelanega po Belgiškem načinu, napravi že veliko boljše predivo, kot po navadnem izdelovanji. Skušnje pa tudi kažejo, da potřebuje in zahteva naš lan mnogo drugačnega izdelovanja, kot pa uni, ki smo ga imeli na Moravském. Kedar prevzamemo ves opravek z lanom v svoje , takrat se nadjam tudi iz našega domaćega lanú proti Belgiji le še slaba podoba, kakor nam je rekel učitelj Belgijanec. da imamo za to tudi dobre knjige, vendar se Res 7 pa v tej reči s samimi knjigami ne dá toliko doseči kot s praktičnim učenjem in skušnjo. Praktičnih skušenj o pridelovanji žlahnega prediva je pri nas posebno zato potreba, ker imamo sedaj tako različen lan, da nikjer tako. In ravno to mi daje povod p roke še mnogo boljlih poskušenj in izdelkov.^H|^^ Preostaja mi še svoje mnenje izgovoriti o neki drugi jako važni stvari za splošni napredek v predivstvu, namreč o sej an ji, o bdělo van ji in pridelo- da moram priporočati uno; zato bom poskusil to bolj na drobno opisati: ^JH Vsak kraj in vsaka dežela ima nekoliko drugačne da bi imele tako različno lastnosti podnebje ; pa malo ko naši Je dežel ; slovenski kraji. Mi sejemo troje nJ lanú Ce hočemo izvrstno predivo napravljati moramo skrbeti lan přidělovali dobrega semena nuucuiu ac/ v lo txivJ pcuiru uMjjiavijabi , uiuiauiv tet jc a x xLx o xv i. xva kar sem že prej omenil, da bomo tudi izvrsten setev lastno seme. različne sorte lan. Prvega spomladnega, ali, kakor pravijo, jar eg a, meseca malega travna, enako kakor po drugih deželah; potem ga sejemo konec rožnika do sred malega srpana, in ta je letni; slednjič ga sejemo v drugi polovici vélikega srpana za prihodnje leto in ta je zimski. Razume se, da mora biti tudi za vsako Res ? je, da za dober lan je treba tudi samo s semenom še ni vse oprav Pri sorta 7 tem je še ta težava, da povsod ne stori vsaka vendar ena pa skor v vsakem kraji. Kjer na Treba je vedeti, kako se pripravi polje za to, priliko plenja spomladni, tam ne stori tako rad zimski ijviuv« A^vua jo Vcuci/lj aatvu do »i at* civ, ^iiuav ^icuja o^umtoiuui, iau «xuioiwi, kakošen gnoj je najboljši, kako se seje, obdeljuje, ka- kjer pa zimski dobro stori, pa nerad plenja spomladni; košen upliv ima pri tem vreme, podnebj itd Te m če pa teh dveh nobeden ne, tam mnogo drugih reči je potreba dobro vedeti, če se sedaj vemo od tega to pa ugaja letnemu. Do da zimski je najmočneji, ■ 190 ioda nekoliko ostřeji in debeleji, kot spomladni, pa je najtanji, toda nekoliko manj močan kot uni. letni Naša skrb pa bo, da dosedaj pridobljeno znanje v tem po vsi moći obraćamo na to, da začnemo napre- ter Kar zadeva krajne razmere v tem, kolikor mi je dovati v kmetijstvu sploh in v predivstvu posebej, do zdaj znano, prevaguje zimski lan po vseh krajih tako pripomoremo vložiti podlago blagostanju naroda hribovske lege ob štajarski meji odKaravank do Save ter se razprostira tudi niže po Dolenskem y našega ) če Bog dá! , kjer mi pa obnebje ni znano. Tukaj stori zimski lan, če ne pozebe malimi izjemki nekterih najviših in pa senčnih leg, tako slabo. Andrej Pi s kar. (kakor žalibog! letos) prav dobro, spomladni pa Narodne stvari > da skor ni vredno v misel jemati ga. Nasproti pa spomladni lan dobro plenja v čelem Posavji in tem bližnjih krajih, med tem ko v Savinski dolini, na pr Kako Istri ? na fizič Lahi delé Istro na dvoj na (naravsko) polit in dobro plenja letni lan in konoplja. Poslednja tudi na ljubijanskem mahu.*) Belgiji in po druzih deželah, kjer predivstvo Politična Istra ima Kop lo s k P Pul P političnih okraj Mali L 7 v xjcigiji iu pu lAiw^i" y "j evetè, sejejo samo spomladni lan, in predilnice . J i • • _ si tedaj iizi in ti so j. j. ui, l aziu, iviaii juusin in Lahom je pa malo mar za politično Istro ker y da bi vajo predivo, ki je močno pa tudi tanko, zato jim bo naše sicer mocno ozimno predivo, če se ne bi dalo zboljšati, predebelo in oštro, naše tanko letno bo pa močno. Zato bomo morali skrbeti, da Istro ; bivalci kvarnarskih otok vzdržati ne mogli. Izmislili so iz ktere so izkljuceni Raše do Reke morebiti premalo bomo na eni strani, kolikor bo mogoče ti so 7 goli SI Li b urnj Novogradjani in J brez kapljice laške krvi , sejali le spomladni žlahni lan, iz kterega bomo najgotovejše tako predivo přidělali, da bo podobno Belgijskemu ; na drugi strani pa, da bomo v krajih, kjer bi spomladni lan ne teh vpletajo laški zgodovinarji T Istro 7 kajti Tržačani so jim potrebni pre-ini od , kajti Mesto v fizično brez mogli podaviti ostalih Slovanov v fizični Istri ijih ne Oglejmo si zdaj Istro, kakoršna je v resnici. Trst hotel storiti, poskušali, kako bi se iz našega zimskega ne sPada. k ^am, zakaj on ima vlasťit položaj, vlastite lanu napravilo tanko predivo. Omeniti moram tukaj prijazno, da ravno v tem se jaz ne zlagam z gosp namene in vlastit deželen zbor Istri tudi ne brojim jj l ij c\íjh\j , ua lavuu * «vm ou j u.m^muj " ť R. Dolenc-em, ki v lanskem obcnem zboru kmetijske kvarnarskih otokov, dasiravno so slovanski A A ' i W 7 družbe ni bil za zboljšanje zimskega lanú 7 kajti v Od Trsta ob krajih, kjer bi se přiměřilo, da bi spomladni lan ni-kakor ne hotel rasti, bila bi to neogibna potreba. Upati se vendar sme y da 7 kjer sta zemlja in pod- že ta ali una kri in zgodovina jih vežete k Dalmacij Naša Istra ima tedaj sledeče mej morski obali vse do Reke, a od Reke nazaj ^ ** po reski cesti, ktera nas politično od Slovencev deli 20 dekanij s sledečimi prebivale kajt do Trsta naj nebje taka, da zdaj sploh lan raste, sorta, se bo sčasoma in z umnim obdelovanjem toliko napredovalo, da bo povsod storila tista sorta Istri Dolina: Slovanov 10.288: Lahov 7 ki naj- boljše predivo dá, in ta je povsod spomladna setev. Le spomladni lan dá predivo, ki zadostuje vsem tir-jatvam. Vred no je sicer poskušati, pa brž ko ne bo vendar lože žlahni in izvirni spomladni lan vpeljati, da bo povsod rastel, kot pa zimskega spomladnemu ena- kega napraviti. Vendar pa tudi o tem le skušnja veljá! Iz teh posebnosti pri nas je razvidno, da je treba Jelšane Kastav Pazin : Pičan: Kršan : Buzet: Oprto: Umag: 10. Kop nam, če hočemo naglo in dobro napredovati, dobro iz- li Piran urjenih moči. izdelovanji prediva smo že izurjeni za Bel- gijo. Kar pa zadene pridelovanje in obdelovanje našo deželo, čeravno ne moremo konkurirati še z lanú. pa jih še nimamo. Se vé da sčasoma bi že tudi 7 kot pa če j'" — —#------; v tem naprej prišli, vendar pa bolj počasi bi imeli skušene možé. Zato pa bi po moji misli ne trebalo prej tje hoditi, kakor da bomo imeli že tudi domaće poskušnje o izvirnem semenu, lanú in predivu, tem mislim je oprt tudi moj tretji nasvet. Zato še enkrat ob kratkem priporočam in svetujem: 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 22.111 23.234 12.000 8.395 8.991 13.278 5.693 4.786 3.350 1.857 7.048 6.974 5.298 400 4.448 6.861 5.407 4.511 6.790 ? 7 m 7 1 prvic 7 naj se po vsi moči delà na to, da se brž ko 12. Krkavci: 13. Osap: 14. Poreč: 15. Rovinj : 16. Kanfanar 17. Motavun: 18. Pul 19. Dinjan: 20. Labin: Skupaj: Slovanov 161.721; Lahov 64.148 Izpustil sem več tisučev tu j ce v v Piulu, ker jih 7 # 7 5 5 7 m 7 # 7 7 7 ) # 7 7 7 # 7 m 7 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 nič nič nic 981 415 nič 680 2.202 6.912 10.530 13.292 • v nic 77 nic 4.130 12.734 400 2.776 1.701 5.303 2.089 brž napravi v središču dežele popolna kmetij ska učilnica v pospeh splošnega kmetijstva; po narodnosti razsoditi ne morem Res je itudi, da med : ali drugič 7 naj se na vso moč skrbi in pnpomore 7 da se napravijo izdelovalnice za predivo umnega predivstva; ; v pospeh isterskimi Slovani jih je mnogo uže poitalijančenih; ako jih računimo tudi na 10.000, ostane vendar-le ogromna večina čisto slovanska. Deliti pa omenjene tretjič 7 naj se skrbi, da se še pošljejo ob svojem Slovane na srbo-hrvatsk družini 7 to 7 na love nsk m na težko in tudi politično nezrelo času umni in bistri kmetovalci v Belgijo, pozorišče umnega predivstva, da se praktično naučé, kako tam lan prideljujejo in predivo pripravljajo in potem ta nauk širijo po naši domovini. kajti isterski Slovani moramo deliti enako osodo z 9 na- šimi brati Slovenci ali pa propademo goto vo. Pustimo Hrvat, kajti jal jih je vrag med nas, da bi se bolje klali. Kaj- oixjlix wiwçuwj an u a prujjttuclliu tedaj geografična imena: Kranjec, Štaj 7 kavci, to vica, in vansko celoto 7 , Slovenci, kterih je v Istri naj manj polo Cakavci 7 to je 7 Dobro bi bilo, da bi domorodci, kterim je mar za napredek, v krajih, kjer se lan bolj prideljuje, nara natanko popisali: koliko lanú in kakošnega se přiděla v tistem kraji, ter kakošne so sicer okoliš čine. To bi tudi, vendar nekoliko teže, storile kmetijske po- volitve novih deželnih poslancev družnice; najlože pa še popotniučitelj za predivstvo, če ga dobimo. " - Hrvatje činimo eno samo slo- Slog nam je posebno zdaj potrebna, ko se bližaj / 191 Slovensko slovstvo. Že nin od gladi". Vesela igra v 1 dejanji po českem * „Slovenska Talija zbirka dramatičnih del in iger, ktero izdaja dramatično društvo, je zopet prišla na svitlo v 5 vezkih. S to zbirko je ustreglo društvo prav izdatno potřebám slovenskih čitalnic po deželi, za moških in Cena vezkom ženski osobi. je samo po 25 kr. (Konec prihodnjič.) kterih nektere prav marljivo gojé dramatično umetnost. Predno se ozremo na nove vezke, naj na kratko ome-njamo še enkrat poprejšnjih vezkov, ki so bili deloma tudi v „Novicah" že naznanjeni Mako se vêsti pri volitvah. Da odgovorimo na neka vprašanja stran volitvene pravice došla, omenimó ki so nam za našim /7____________________„ _ dragim Na prodaj imajo „Slovensko Talijo" v Ljubljani domorodcem neke reči, na ktere naj se pri teh volitvah Lercher; v Ce- Češko in Till, Giontini, Hohn, Klerr lovci: Liegel; v Kranji: Reš; v Novem mestu: pazi 1. Vsak volilec, kedar pojde volit, naj vzame svoja Tandler, Vepustek; v Celji: Šohar; v Mariboru: izkaznico (legitimacijo) seboj. Ako bi je po kakem Leyrer ; v Grad ci: Leuschner in Lubensky; v Go- naključji zgubil, naj se oglasi pred volitvijo pri c. k. rici: Sohar; v Trstu: Schimpf; v Zagrebu: vezek: Priročna knjiga za glediške di- Galac. okrajnem poglavarstvu, ktero jo je izdalo, za drugo. 2. Vsak volilec mora sam volit priti le tan te, posebno za ravnatelje igrokazo v ter prijatelje koga druzega namesto sebe pošiljati. ) m ne sme slovenske dramatike sploh. Prav živo moremo priporo- Od tega so vendar s pogledom na 13 m čati to knjižico posebno vsem tištim, kterim je name- deželnega volitvenika in na §§. 4. 5. in 6. občinskega vo- njena v prvej vrsti. Na 172 stranéh podaja prav zani- litvenika za mesta in trge zunaj Ljubljane in za deželo mivega in podučnega blagá obilo v 4 razdelkih, ki ob-segajo te-le članke: „Zgodovina glediške umetnosti pri pravico, voliti ti-le izjemki: a) Nesamostojni ljudje, ki pa imajo Slovane, podaja _____&________________A----- -, .. - j ki dotični znesek direktnega davka raznih narodih", s posebnim ozirom na Slovane, podaja placujejo, volijo po svojih postavnih zast opnikih, na 52 stranéh prav zanimive crtice o razvoji drama- tedaj pod jerobstvom in pod skrbstvom stojeći po svojih tike; daljni članki so: „O važnosti gledišča sploh, po- jerobih in skrbnikih. Ime jerobovo in skrknikovo se sebno pa narodnega letantiŠkO glediŠČe? - „maukiuuuv uiuoi»u m ------—~ ^«.xvvsuo aim ač namen" in „pravila dram, društva". Drugi razdelek nam je dopuščeno, da lahko volijo po svojih možeh podajo praktične navade, kako ravnati pri stavljenji in c) Za skupščine (korporacije), društva in družbe vzdržavanji diletantiškega gledišča v člankih: „Ó na- volijo tišti, ki jih po postavi zastopajo, ali pa tisti? zastopniki pooblastijo. Ako je kdo od vec „u važnosti gledišča sploh, po-,,Je li res težko, napraviti di- postavi tudi v glasovni imenik. u Tudi samostojne Dramatično društvo in njegov ženske morajo same volit priti; le zakonskim že » o razdavanji nalog o vajah u ktere )9 pravi gledišča"; o„ razdavanji nalog"; „o vajah"; Ktere ti zastopniki pooblastijo. Ako je kdo od vec o mimiki"; ,,o deklamaciji na gledišči in pri bese- korporacij ali društev zastopnik, sme toliko glasov od- •> )) i v dah" maskovanji o oblekah in oblačenji"; ,,o ličenji obraza ali dati, kolikor korporacij ali društev namestuje. Pooblastil tt tretjem razdelku nahajamo: „Govor pri pa ne sme nihče več, ko eno samo sprejeti. Ime za stopnikovo in pooblaščenčevo pride v glasovni imenik zabavi po prvem občnem zboru dram, društva"; „pro- • ~, — log pri odporu gledišča" in tri dram, prizore posebno in pooblastilo se zapisniku priloži. pripravne za slavnostně predstave, namreč: „Rodoljubja zmaga u i >> Slovenija oživljena u ? » ,Krst pri Savici". Ce- Naj odgovorimo zdaj še na neka druga vprašanja. Ako je kdo zastopnik od kake korporacije, na trti razdelek obsega: „Imenik slovenskih glediških igro- priliko, cerkve itd., pa ima ob enem tudi še sam svoje kazov", ki utegne posebno ustreči čitalnicam pri izbi- posebno posestvo, od kterega toliko davka plačuje, ) in pregled kraje v > kjer so se ze igrali ranji iger slovenski igrokazi". Ta bogati in mnogovrstni obsežek bode gotovo najbolje priporočal to knjižico, kterej je da ima volilno pravico, ali sme dva glasova oddati? Po naši misli ni dvombe } da sme. Kdo voli za cerkve in ubožke kase ako cena 50 kr. lj . x».uv vuu vci ia v v ili u u u & a c iv a o t? , oiau toliko davka plačujejo, kar ga je treba za volilno pra-vezek. „Ultra". Veseloigra v 1 dejanji po če- vico? —Tišti, ki jih po postavi zastopa, to je, cerkveni skem. „Na mostu". Burka v 1 dejanji po českem. Obe predstojnik (župnik ali fajmošter) ali kogar on za to igri ste bili že igrani z dobrim vspehom. pooblasti. 3. vezek. „Mlinar in 5 dejanjih po znani nemški igri njegova hči". Zalostna igra v 3. Ali imajo tište korporacije (cerkve itd.), ki imajo bilo teh dveh vezkih je državne ali deželne obligacije, od kterih s tem plačujejo davek, da se jim 21%, dotično 10°/o od kupona vezek/ „Dobro jutro". Vesela igra s petjem v utrguje, volilno pravico, če plačujejo, kar je zanj o treba? ze govorjeno dejanjih, po českem. Bog Vas sprimi !" Vesela Mi mislimo, da igra v , — ker postava ta odbitek od kupona dejanji. Obe igri se lahko daste predstavljati izrekoma davek in sicer davek od prihodka na vsakem odru in potřebuje prva 5 moških in 3 ženske imenuje osobe > druga 2 moške in 2 ženske^ osobe. Da pa ta pravica obvelja, je neobhodno potreba, vezek. „To sem bil jaz". Šaloigra v 1 dejanji. da je korporacija med občinske volilce (v volilski ime V k>\jljh kp a l J t MMílWi^ i M y JL UVIdlljl« ^^ J v JL J v ^ vvvauw^v v vaaawvs ^ » ' ------- ^-- Prav dobra igra, ki ne potřebuje vec nego 2 moški nik) vpisana. Ako se to do zdaj še ni zgodilo, naj se " ~ 1 ^ * .. i— tt ta vpis pri županstvu, kteremu korporacija podpada. ženske osobe. ili fj zicus&e u9uuc.--„Ravni pot najboljsi pot". v c- »^f pi ^u^augi» w. ^ jaivu/um jwij^v/amiv.j« seloigra v 1 dejanji s prav dobrim vspehom v ljub- brž zahteva (reklamira), in potem skrbi, da popra Ve- ljanski čitalnici in drugod igrana potřebuje 5 moških vek pride tudi v volilski imenik, ki se napravi m ženski osobi, vezek. „Gospod Capek". Veseloigra v po poljskem, potřebuje 5 moških otfunclrík annu Belin" } stranskih osob. rično imenitna. )) dejanji ženski in nekaj za deželne volitve. Ako županstvo vpis odreče, gre pri tožba do c. k. okrajnega glavarstva. Reklamacija naj se brž ko brž zgodi, da se ; opereta v dejanji ) histo- pred volitvijo deželnega poslanca dožene. To vezek. „Oproščeni jetnik". Šaloigra v 1 dejanji. Ta igra, ki potřebuje 9 moških osob, je posebno pri- > in vaši skrbi. dragi domorodci, priporočamo vaši pazljivosti pravna za predstave g. dijakov v šolskih počitnicah ali pa za kraje kjer je težko dobiti ženske igralke. ) * i 192 Mnogovrstne novice. * Velika imenitnost dežela Češke krone. Dr. L. Rieger je v neki spomenici, ki jo je v francoskem jeziku o deželah ôeske krone že prejšnji čas spisal a ne za javnost, pa je vendar perfidno na javnost prišla, ^godovinsko in statistično razložil vse razmere teh de-želá, ki spadajo pod tako imenovano česko krono in so pemska, moravska in šlezka dežela. Glavni namen te spomenice je dokazati, da če dežele ogerske krone so po dvalizmu postale samostojna država, ktera se z druzimi deželami našega cesarstva le na tanki nitki skup drži, in da mi plačujemo 70 odstotkov, Ogri pa le 30 za skupne stroške, imajo dežele češke krone tem večo pravico zahtevati taisto kakor ogerske. Tudi pemski narod je na svojem deželnem zboru leta 1526. prostovoljno Ferdinanda I. Habsburškega po-klical na prestol pemske države in Ferdinand I. je potem kot pemski kralj prisegel za-se in za svoje na-slednike, da temu kraljestvu ohrani samostojnost, vse in privilegije, ki mu jih je deželni zbor napisal v 21 točkah. — Ko dr. Rieger popisuje prednost pemske dežele v vsacem oziru pred vsemi druzimi, na-števa bogastvo in napredek njene obrtnije itd., pride tudi do tega, da po vladnih statisticnih spisih našteva, koliko pemska dežela sama gruntnega davka pla-čuje, namreč 33 milij ono v frankov. Na vsako glavo pride na Pemskem po 10 frankov direktnih, in po 15 frankov indirektnih davkov, na Ogerskem pa unih le 5, teh pa 8 frankov. Pri tej priliki razlaga , da za geografično štirjaško miljo na lPemskem plačujejo zem- ljiškegadavka32.294 frankov, na Moravském 31.233, doljna Avstrija z Dunajem vred 23.938, Galicija 6605, — ogerske dežele le 10.364 frankov. — Naposled pride v svojem spisu dr. Rieger tudi na to, da našteva, po koliko vojakov dajejo različne dežele avstrij ski armadi, in sicer jih dadó Slovani 289.500, Nem ci 150.000, Magjari 70.000. Iz neogerskih dežel samih jih dadó Nemci le 119.000, Slovani pa 204.000. Po različnosti dežel jih vsi Nemci skupaj dadó 150.000, Pemci, Moravci in Slovaki 116.000, Magjari 70.500, Hrvati, Srbi in Dalmatinci 57.000, Rusini 54.000, Rumuni 47.500, Poljaki 42.500, Slovenci 20.000, judje 9850, cigani 2950, Armenci 845. Iz tega se očitno vidi, kakošen majhen drobiž so Magjari v vsem, pa tudi Poljaki, in vendar se je unim že posebna pogača pekla, tem pa se še le hoče! * Slaba letina na Laskem. Iz Fiorence se 29. maja tako-le piše: Vročina velika, ktera že čez tri tedne kakor svinčena plošča na veči del laške zemlje pritiska, je pokončala še to malo upanje na dobro letino, ki nam je ostalo čez grozno sušo meseca aprila (vélicega travna). Na več krajih je strašno videti, kako so ob-upali kmetje! Če tudi zdaj še kaj dežja pride, težko, da nam kaj pomaga, kajti vsi sadeži in žita so zveneli do korenine. Dopisi. V Tominu, 12. junija. V 66. listu „Slov. Naroda" smo brali dopis iz Tomina (ki pa je bil spisan v Gorici), v kterem nam dopisnik pripoveduje, da naši „vládni" možje bar. Pino, Winkler, Marusič, grof Pace, dr. Doljak stikajo kaj čvrsto glavice skupaj in spletajo mreže, v ktere bi Slovence vjeli, da namreč (kakor je dopisnik „iz zanesljivih virov" pozvedel) nameravajo Slovencem nič manj ko 5 (če ne več) c. k. poslancev na vrat obesti, zraven teh pa tudi še enega Italijana, seda-njega deželnega glavarja groía Viljema Pace-ta. Nočem tukaj preiskovati tistih zanesljivih virov, iz kterih je do- pisnik zajemal to, kar je oznanil; saj vidijo naši volilci sami, kdo jih bolj nadleguje, kdo se jim % večo sit-nostjo ponuja, kdo več mrež razpenja, da bi jih vlovil, namreč ali vládni, ali tako imenovani „neodvisni" možje. Hotel sem za pero prijeti le zato, da pojasnim nekoliko to, kar piše goriški dopisnik o grofu P a c e -1 u. On pravi, da bi po nobenem načinu ne mogel volilcem Pace-ta priporočati, kjer je 1. Italijan, 2. vladen, 3. se niti ne naklanja na federalistično stran, dasiravno se je (tako dopisnik dostavlja) Pace nam Slovencem vsigdar pravičnega skazal in ga mi zarad tega visoko spoštujemo m mu bomo tudi vedno hvaležnost v srcu ohranili. Ozrimo se nekoliko po deželah, kjer Slovenci bivajo, in vprašajmo: kteri izmed deželnih glavarjev je tako pravice Slovencev spoštoval kakor Pace, ki je Italijan, in je bil od Italijanov v deželni zbor izvoljen. Zdi se mi, da bi bil dopisnik „svoje visoko spoštovanje in srčno hvaležnost" do Pace-ta bolje skazal, ako bi bil premiš-ljeval vse, kar je Pace za Slovence storil in potem — molčal. Leta 1860. v nekdanje pomnoženo državno sve-tovalstvo na Dunaji poklican je Pace, bistra glava, kmalu videl, da se vsa Avstrija ne da vstrojitipo enem kopitu, in držal se je one stranke, ki je povdarjala avtonomijo posameznih avstrijskih deželá. Ko je šlo v našem deželnem zboru za prenaredbe volitmega reda, brez kterega bi mi Slovenci še dan današnji bili v manj-šini, da ne bi si mogli pomagati, je nam, potem ko je dr. Doljak na našo stran stopil, manj kal še en glas za zmago; Pace, pravični mož, nam ga je, vs pomoćnik v Šterni, France Matičič, duhovni po- stavljen na Stajarsko; na njegovo mesto pride moćnik v Završji, Franjo Uršič , UVylJ V ÍJlUIXUjl, Jo že Lilek, duhovni pomoćnik v Ranfanaru, Tone učitelj v iminji, Lodron pl. Laterano. Nas ^deželni predsednik baron Kûbeck je pre- . grof Iz Kostela. (BirokratiSna s amo voljno s t.) Kar Cargo, učitelj v Vrbanu, Ivan Živ ko Mr go lie, nikdar nibilo pri deželnih volitvah, to je nam Kostel- zdaj vmi & v 9 - » - 7 - • - ** — * • — v ----o----; pop v Sajinah, Ivan Ljubotina (Srb), trgovec v cem ----- tt"" --* jv j Fladung, kočevski okrajni poglavar jjvp v wajtuou , jl v a li ajj u ^ v bi u m ^v^i wy j w^u» vw * uuui g« jl inu uug^ nvuoYoai uniajui pugiavm , suaj Peroju, Anton Pavlin, učitelj v Medolini, in Franjo ukazal. Volilne možé moramo iti v Kočevje volit! Strnad, učitelj v Valtuzji. Živel a slavjanska, vzajem- Tako breme se nam še pod Bachom, ki je bil pri zad nost ! Ivan Jereb. Na Krku dne njih volitvah deželni poglavar, ni nakladalo. Takrat, junija r Prebivalci kvarner- kakor pri vseh prejšnjih volitvah, smo te možé domá skih otokov, smo skoraj od vseh naših sobratov pozab- pri svojem županu volili. Zdaj naenkrat ukazuje ljeni; Istranom smo predaleč, a Hrvatom sicer blizo, Fladung drugače! Le pomislite, drage „Novice": Naša vendar jim ni mar za nas. Tako živimo tu sami za-se. občina šteje še čez 3000 dus, in ljudjé imajo iz teh Maloke se prikaže kaka barka v naše zalive. Ako- ravno smo pozabíjeni od ljudi, vendar Bog krajev do še ur deleč v Kočevje. Koliko bo tu na nas zamude, koliko stroškov za volilce! Cemu to? Ali misli uxioii, ki nam je letos zopet drevje in polje obilno bla- mugci g. jl- projeuj*» xcc» «ma oam goslovil. Češnje so dozorele, tudi smokve že rumene, priti ali kacega komisarja semkaj poslati, pred kterim Tudi oljke obetajo, kakor cvet kaže, obilnega sadú. Ce mogel Fladung, kakor prejšnja leta ali sam se volitev naredila? Ali ne bi bilo bo vse tako obrodilo dati kakor kaže, nam ne bo treba gle- tako pametneje, ko bi en clovek trošil in čas mudil, namesto da ga na morje, kje prinese kaka barka potrebnega ži- bo moglo zdaj toliko in toliko volilcev? Marsikter vo- odpošiljali. lilec pa še celó volit ne pojde, ker mu ni mogoče ali vamfux ju.m ji * * vij v y «j v ^/jlajmvwv wmj veža za debele denarje, ampak bomo še mi Iz Štajarskega. (Slovenski kandidati na dolnjem zavolj časa ali zavolj denarja, ali zavolj telesne sla Stajarskem.) Centralni volilni odbor priporoča sledeče bosti, da bi dolgo pot v Kočevje dělal. Ali se to praví kandidate: Za volilni okraj brežki, kozijanski in sev- za ljudstvo skrbeti? Ali se to pravi, volitveno pra • v 1 • niski A. Lenčeka, posestnika v Blanci 7 za vo- lilni okraj celjski, konjiški, šmarski, gorenjegrajski v i co podpirati in pomagati ljudstvu, da z volitvijo -j —.j™, ^„j.s,«., svojo pravo misel izreče, kar je prva dolžnost vsake dr. Ferd. Dominkuša, posestnika in odvetnika v ustavne vlade in nje uradnikov? Ljudje se hudó na to Mariboru, in dr. J. Vošnjaka, posestnika in zdrav- Fladungovo ravnanje pritožujejo in sploh govoré, da je nika v Smarji; bistriški in št. lenarski \ za volilni okraj mariborski, slovenje- to nika in c. k. notarja v Mariboru posestnika in odvetnika v Mariboru ljutomerski, gorenje-radgonski in ormužki ve ca, posestnika v Ljutomeru; — za volilni okraj ptujski in rogaški g. M. Hermana, c. kr. sodnika v Borovji kažen zato, ker so Kostelci dozdaj še zmirom dr. F. Radey-a, posest- národně poslance volili. Res žalostno je, da so pri nas 1AM11 î n f S »» M A A _ O xrx »tvii'ma«vt «ima/ImiI^i Irí a/% Xa Jm^ma^Ia TT ck y* TQ C! <311 Kl f*C5 11 ť( „verfassungstreu za volilni okraj imenovati, pa ustavne postave tako narobe in ljudem na Srnec-a, še zmirom uradniki, ki se še drznejo Kuko- pravo muko zvršujejo * * To ravnanje c. kr. okrajnega poglavarja kočevskeg 7 in marnberški za volilni okraj slovenjegraški, šostanjski naših mislih nikakor ne vjerna z ustavnimi načeli > ker tem po da Drag. Adamovica pl. Cepin- držuje volitev stežuje in podražuje brez potrebe, mnogotere volilce za da skega, posestnika, c. k. komorníka itd. v Slovenjem pravico krati. To je ne morejo udeleziti Gradcu 7 0 7 za mesta in trge: Celje, Brežice, Sevnica 9 jim tako posredno volilno državi pravému pomenu postav na-sprotno in nedopustno. Zato se nadjamo od c. kr. deželnega pred-sedstva, da bo to nepravilnost, ki mu jo tukaj očitno naznanjamo, * Glej današnji list stran 190. Vred. odpravilo, in c. kr. okrajnemu poglavarstvu v Kočevj i ukazalo j naj . treba za vrle poslance jako skrbeti.) Ker se nova era rada z laž značajen mož ter zeló vnet za blagostanje v soseskinih zadevah žalibog! težko nam dé slišati da ga ni njivo svobodo baha, naj se mi dovoli reči, da gorje voya to volitev sprejeti zarad bolehnosti in svojih last- Ijudstv uuuv wwnw j ^ - — ' w - — ----- ako kmalo drugi veter ne pripiha Kaj nam jjuustvu, aau ----- — —y.—7~ nih mnozih opravil, izgovorivši se na desetletno delo- pomaga samo ime kristjansko, ako današnji liberalci celó vanje svoje kot prvi svetovalec tej občini. Zarad bo- krščanski nauk nameravajo pregnati iz šol Ako so že zdaj goji mladine bo pa pozneje lezni ni mogel biti tudi pri volitvi pričujoč. Naj bo poleg tolike skrbi od cerkevne strani pri od- te(jaj to v dokaz našega spoštovanja in popolnega zau- takó velike napake pri ljudstv ) kaj brez ? Da bi tedaj človeške strasti in slabosti pri bližnjih prevažnih volitvah za- panja do novoizvoljenega župana posebno onemu glaso-vitemu, nalašč imenovanemu dopisniku iz vremske do- stopnikov nam preveč ne U - skrbite in skrbimo za vrle poslance ! Mi potrebujemo kodovale, prav lepo prosim, kvasil ^^^lnvinA I TVTi nAtraKninmA r/o v line v lanskih „Novicah", li u da se kteri je o neki „svetinji D. takrat podělila, kedar bi ga za poslance učenih ajnih m kušenih mož Premalo učeni, tudi pri dobri volji, ne morejo pomagati -A ; danes so z nami v aoii j u a u i ou g« • uu ^uuuiiia j j župana (kneza) obojih teh far postavili. Tega pa ravno zdaj še potreba ni, dokler imajo Vremci sami j n i m vetrnjakom ni zaupati jutri proti nam Na k se pa tudi zanašati ni za prevelike reči. Mnogi zoper dosedanje poslance preveč kričé, in vse v en koš mečejo, čeravno je (med sedanjimi) obilo vrlih vsega zaupanja vrednih možakov Mnogi hrupé uradnikov ne ! Res v ne! lies je, da îe uiaioKier mjviv • * —j wo«,j*, zastopnika ljudstva, ker pred îma le količkaj srca za s v oj dom in domovino svojo JL -m 1 • • • tt ^J l^v «« i n I * /v I n nr /n Uv M I_ A J___ ____ ! f 1 ____ _ malokter še njegovega ravno tako značajnega in obče čislanega brata gosp. Jan. D. za svojega župana. M. L., v imenu odbora. Iz Ljubljane. Kakor po vsi Cislajtanijí, tako tudi pri nas volitve za deželni zbor zdaj ,,:zvonec no- «íírvťť • i_______ SlJO Vse drugo stoji zdaj zadej, — kajti vsak kdor 9 vendar radostni vidimo ^uti dobro, kako sila važne bodo prihodnje volitve, kakor je to obširnejše razloži 1 v poslednjem našem listu uradnik je sposoben za vsem mu je vlada zapovednik v deželnih zborih tudi iz med uradnikov vrle možake Mnogoteri tudi klepečej duhovnik ne voliti al odbor društva „Slovenije". Ta odbor se pogos toma zbira odoljubno obnašanje vseh kranjskih poslancev osramo v sej ah 9 da prevdarja glase in nasvete, ki mu dohajajo take vekače. Ako gosp. Marušič ni htel z gla tuje skalo butati, dobrovedé, da je ne v bij mu je to iz dežele in odkritosrčno se pomenkva o možeh ki naj se volijo za poslance. Dognal je sv9 9 ki vo- v 99 Slovenij u zedinij Da se nam naš domači slovenski jezik v šole za učnega in v uradnij uradnega po Slo pove- venij pelj Da se bčinska avtonomija toliko raz- širi, kolikor bi se veliko dragega uradovanja skrajšati in veliko stroškov, to je, davkov znižati dalo. 4. Da ni samo Vipavcem neobhodno potrebno večo skrbnost imeti za obilo pospeševanje v sadjereji tudi za lep dobiček v dalj 9 prepelj kraj nego prikupij Slovenije" poprašati volilce 6 volilnih okrájev lijo vTrebnem, naj povejo, kterega poslanca da hočejo zraven grofa Barbota in župnika T a v č a r j a. Pri tej priliki se je odboru razodela želja, naj bi očiitno dal, zakaj za Trebno ni imenoval prejšnjega poslanca dr. Z arnika. Odgovor na taka vprašanja je na kratko rečen ta, da po vsem dr. Zarnikovem vedenji je že ____ zdavnej ocitno, da program njegov se ne strinja s da se s tem programom národně večine deželnega zbora kranjskega, železne ceste od Loke skozi Vipavo j)a in ker sloga med narodnimi zastopniki je prvi pogoj Trst vspešnega delovanja, zato odbor ravnaje o ismislu ná- in Gorico ni samo silo potrebnoga, îunjoivi, vx^«»»^ aj kraški okraj, nego je tudi silne važnosti za vladne po i d r ij s ki pavski in rodne večine, dr. Zarnika, ki je pri lanskih volitvah bil voljen na priporočilo narodnega volilnegja odbora trebe vladno podpo eleg cesarstva za 99 Vip i( istreblj Da se prošnja sklene za in vredenje vodotoka » v1juju iv 11w vv1av/ x1mii vvljuvgi« » viuuv^l« wu kj \j l câi j letos po skoro soglasnem sklepu ni stavil za kandidata. kterim Odločili smo dan sv. Pet inPavl ; uri za da našega tabora. Ker mislimo popoldne da Kar „Tagblatt", „Triesterica" in te baže časnilki, so najhuji strah tako imenovani „Staroslovemci" o raz- Slovenije" čvekajo zato smo ob ugoden dan zadeli, pričakujemo temveč naroda sloven od blizo in deleč v krasno našo vipavsko dolino a ne to 9 9 skeg ktera po svetu slovi kot „slovenski raj , uc lotviiuzia tu, da bi se nam Vipavcem tako dobro godilo kakor nekdaj prebivalcem „obljubljene dežele", ampak vzlasti zarad premilega podnebj a, po kterem je naša prijazna dolina prednica vsem drugim krajem Kranjskim. Brž ko imamo pravah volilnega odbora predobro vedó, da mnogo let skušeni naroďni nikdar nikoli ne bodo vsedli na limance lažnjřvim liberalcem, je večidel laž, , ker možje se izrocena jim po kakem ovaduhu, kogar še tega ni sram, da ne bi pritikoval imen tacih mož vmes, ki o dr. Zarniku še besedice zinili niso in ki se nalašč stavi jo na javnost, da bi se vo-lilci sleparili, da agitacija izvira od tako imenovanih 99 vladno dovoljenje v rokah polo gotova 9 pošljemo razglase Za znižana vožnína na železnici pa nam je že Iz Košane klerikalcev". Protivniki nimajo nikoli druzega orožja kakorosebne napade, kterim se vsak pošten rodoljub ogiblje, kar nazoce more. ^daj je gotovo, da namesti dozdanjih 10 c. kr. j unija litev novega župana imeli smo 22 Težko pričakovano vo- okrajnih zdravnikov na Kranjskem jih bode vprihodnje bil za župana sedmih sosesk danj gl u. m.; pri njej je 9 olj dose in sicer eden v Ljubljani, eden v Kranji župana-namestnik gosp. Leopold Dekl le (za celo gorensko stran), eden v Postoj ni eden v Novem mestu, eden pa v Koče v ji. Tudii to je za ---J---^ — uvt^ww^^u. ^uoj/, XJ V V JJ V i U X/ O tt l Ç v ^ IU UICOIU) CiVltiUl ▼ v V» V» » J 1. JL UU;1 IU JO íiCk kterega smo si že zdavnej želeli, ker je delaven in našo deželo, ki ima že tako malo zdravnikov,, nesrečen 195 njej ? Ne sad Giskrove ère. Se vé, da deželni zaklad in občine vzájemná; a kaka je ta vzájemnost pri si smejo postaviti svojih zdravnikov — če jih plaéajo. da bi delala usmiljeno, humanitarno, kakor bi to moralo Po sklepu lanskega dež. zbora so med skladne biti, in je tudi v resnici pri vseh druzih vzajemnih začešte vvrstene sledeče ceste: cesta od Radomelj čez varovalnicah, ljubi svobodo v Avstriii navadno. -1 rir i ^ « rr« * i 11 1 > # 1 • 1 ti Homec noter do Kamniško-Trzinske skladne ceste nova cesta med Soderšico in Blokami čez Sedlo čale in Ravno 7 7 Kr- nova cesta v Braničiski dolini iz eksekucijo k njemu; tedaj išči H HRM .1 Ako se komu taka prigodi, da ne more kof v vsacem obroku * • « « i/ —. o uri in minuti plačati, pridejo policaji ali žandarmi z v/ao^ivuwju ^ ujvmu,^ lov», i^jci hočeš, dati moras, stranska če je ne vem kaj ; in kdo ne vé, koliko mora sedanji kjer 7 AU JVC * li \j j - UUVíl vVtJ l C » Vipave čez Mavče do Primorske meje Kočevsko-Mozelska cesta iz Vidma čez Nemško Loko, čas naš kmet oblaziti, da dobi le za teden nekaj kraj-Miklarje v Črnomelj , — cesta med Litijo in Pleškovi- carjev na posodo. Oj te toliko hvaljene svobodě, še naš ------— - j w . w * ~ ——--J / u ----J ---£-------------li -----J---w w OV UUU škim mlinom, in pa Vidošička cesta od Metliško-Dra- kmet je ima preveč, dasiravno jej ni nikoli oponiral! šiške ceste do Vojaške Granice, so potr jene za skladne Kar povem v naslednjem, prigodilo se je prav meni ceste (Concurrenzstrassen), — dozdaj skladni cesti : čez samému. Ker se mi je zdelo z dividendo nekoliko vît/Sic ^UUUUliCUÍiOU aaocuy , - uuùumj ^ivíuuui ^vou . \y\JZJ ©ČULIOILIU. BO UU1 JO ttUOlV zi uiviueuu Žigmarice, Mlako in Podklanec, in pa una čez Goro v čudno, ker sem vsako leto skoraj več plaçai ko Loški Potok pa nehate biti skladni cesti. Schrey ostane konca tega šolskega leta v svoji tukajšnji službi. je na- Ravnatelj realke V se do vadna premija znašala in ker stoji v pravilih izrečno „ Kdor ima vzroke, odpové se lehko zavarovanju, kedar navêdel svoje razloge hoče storil sem tudi ouioav/^n » w t vj «. i«i»«jUUj. m&uiuns*. IIV^VjV. , OIU1II ODU! IUU1 JâZ tonu , LICk V tuci OVUJC 1 ki so ga 22. Pokazal nam je ta tabor zopet sijajno narodno navdu- maja t. 1. skovali na Dunaji ustavoverneži od stare šenost naših bratov na Notranjskem. Iz Ljubljane in Giskra-Herbstove garde; to ni noben nov program, to ljubljanske okolice pripeljal je vlak okoli 400 domo- je pogreta jed iz tište kuhinje, v kteri se je pretekla rodcev s zas tava mi in godbo vrhniško v Rakek 7 kjer je taborite srčno sprejel taborski odbor, „Sokol" tri leta za avstrijske narode kuhalo in peklo kar jim pa prav teknilo, tako, da zahtevajo zdaj sploh druzih postojnski in planinski. V Cerknico došle goste čakalo primernejših jedil. „Tagblatt", ako ne bi resnice stavil za je na stotine ljudi in vrle domorodkinje okinčale so laž, bil bi moral povedati, od kod je njegovih konsti-zastave. Kmalu potem prišli so tudi taboriti iz Trsta, tucijonalcev program, da bi se ne bilo za novo proda- Primorja in bližnjih krajev. Taborovalo se je na pri-jaznem griču nad Cerknico, odkodar je bil krasen pogled jalo, kako kar novo frazo že stara roba; če tudi je sèm ter tjè s jaiiuvuigiiuu uau v^iauiw, JW ^vr^v,«. ^aau uuvu , kot so na pr. direktne volitve, ^i«- na sloveČo jezero in celo jako zanimivo dolino. Pozdra- bavana. Take reči se morajo vedeti; zakaj nam je iz vil je najprvi v velikanskem številu zbraně taborite tega jasno, da ljubljanski konstitucijonalci še naprej v gosp. Adolf O breza, župan Cerkniški in odbora prvo- isti rog tro bij o , v kterega so Giskra, Herbst in vsi mestnik, s krepko besedo in predlagal dr. Razlaga tišti pihali, ki so zadnja tri leta Avstrij o vladali, kterih pre- za prvosednika današnjemu taboru ki je ; ko Je tudi svoboda je bila sila za vse druge; ravnoprav- zbor po glasovanju temu pritrdil, prevzel prvosedstvo. nost pa le nemško gospodovanje nad vsemi dru- Resolucije, ki so jih predlagali dr. Z arnik o ze- gimi narodi. Zato jih zdaj nemški listi sami prav pri-dinjenji Slovenije, dr. Raz lag o vpeljanji slovenskega merno imenujejo laž njive liberalce (die Falsch- ---j--j ■ » ) ~ « * ~ v . f ~ -j ~ ~ j ~ ' ~ — ~ — ~ iuul u v 1u4vuujvjv l* a ^ vy . jezika v šole in uradnije, dr. Costa o samoupravi in liberalen). In glej! s programom od te nesrečne 7 za gozdnih zadevah lu uaucvou j g. Župan Uren O mitnicah , lu g. n v a mj u lil Vise iiao jjuguuijivo o ut* Litvo liù^uoujoijâuji «Vf Noli o zniževanji železniške tarife, bile so soglasno drzne ljubljansko konstitucijonalno društvo stopiti pred in Avstrijo in vse nas pogubljive stranke izposojenim se sprejete. Po dokončanem taboru brali so se tele- za- kar je grami in dopisi iz'mnogovrstnih slovanskih krajev, peli so pevci na odru narodne pesmi, svirala je tudi Avstrijo. — Ako pa godba volilce kranjske dežele, in priporočati jim spet to 7 kakor nas triletna skušnja uči, pogubivno za našemu razglasu očita Tagblatt vmes umí vuuv j/v/ului j w wiwim j v vwvii jlxyoïiiju« - linu j^w )) a5 ^latu uaovluu da precej časa ostali smo še na priljub- da ni v njem jasnega poguma, to ga on ali ni dobro da guuuei viuoo , u« ^ívvvj veto«» uoiau omu oc ua ^iiijuu* ua lil v 11 JCLU jactuega pu^uma», tu ga uu jli* v ljenem nam taborišču. Povzdignjenega srca smo zapu- bral ali pa ne prav razumel, drugače bi bil našel stili vrle Notranjce, ko je poseben vlak se na odhod se ne govori samo v splošnih frazah o miru in spravi, oglasil, Ijano. vv i j j/v/uvwvu y iwa o \j uw vuuvu og JLI v/ ^ovun oauiu v o^iuouiu li a^au \J AU * * ^ ^ ^ ^ » ki nas je okoli polnoči zopet pripeljal v Ljub- ampak da je tudi prav na tanko povedano, s čem in (Poslano.) Spominjam se da sem v „Novicah" kako naj se to doseže. On zahteva: enakopravnost vseh narodov, to je edino sredstvo, s kterim se po- — yj. usuuilu.j kj^juuiiiijmih ocj bolu v „i^uviuau vseu uarouuv, tu jt? euiuu »icuotvv, o 1*1011111 bo pu- čital neki dopis iz Železnikov, v kterem dopisnik na- mirijo in spravijo avstrijski narodi; a da enakopravnost pake graške vzajemne zavarovalnice biča. Prav Je tako oac v d v mnozib druzih duhovnih, ki so bili dobrotniki narodu, povejte nam: kaj vlečete Vodnika vsako leto kteri se narodi dobro poôutijo ter dušno in telesno na- na dan in ga slavite, saj je bil duhovnik? Pojte rakom ___ J^^îrw Irnlr ah v>nrvi tM»ino t? T7!ftt»av\î Qrrînn in T7 Am O- nr xrîrr n»n f 1 r% Sniirrí tří v* An Ai ili rv i C C n ^ /v M ^ —__1 ^ Í 1 # ^v predujejo, kakor nam priča v Evropi Švica in v Ame- žvižgat lažnjivi vi „rodoljubi", ako so vam zdaj poti! UIOUUJVJV , » V^/4 '-'»»VM * --- riki združene države severne Amerike. Naš program imamo vživati ustavno 9 svobodo, duhovni ; na ko Kaj tedaj jasen; on se pa tudi popolnoma vjerna z blago da nemškutarski liberalúh s tem hoče doseči , da pre- izmeverili bi kaj pa to vuijv Njih Veličanstva, če prav „Tagblatt" tega noče ganja vero in cerkev, to dobro vemo, — i slišati ; zakaj on pelje gotovo in naravnost do tistega radi na& narod in ga vrgli v nemško bisago ! in konca, ki je pokazan z Njih Veličanstva bese- Slovenec hoče s tem, da z unim v en rog trobi dami: „Jaz čem mir imeti s ojím d » Tagblattovci" pa nočejo mirii drugačnega, kakor ta vedi Giskra! Poglejte v gornjo Avstrijo, kaj se tam čega ki kraljuje na pokopališ nemškutarj bi godi? vrgl v grob! Posebno hud trn v pêti so pa nemškim libe takrat mirovali, kedar bi Slovence po tlače katoliška vera striji, Gornja Avstrija ne more dalje prenašati, da se še kot siromašk pankert trpi v Av-pošteni možaki v vsej deželi so se* zdramili, v raluhom in njim privrženim Slovencem duh deželnih zborih in v državnem zboru. Ker, kakor smo duhov- vstopili na noge, in že javkajo liberaluški čaisniki, bodo pri volitvah padli „ustavoverci". da tudi imeli predno je umri general-vikar Kos nov v deželnem zboru kranjskem, odbor „Slovenij zopet priporoča luhi duhovnov kričij omenjeni libera ki krčmo stavijo nad cerkev: „čemú farjev?" Vprašamo te vekáče to Ali tudi najsvobodnejše ustave v Ameriki, na Angleškem itd. zabranujejo du hovnov voliti v deželne zbore? Ali duhoven ni držav Častiti volilci Ijubljanskega mesta! Volitev poslancev za deželni zbor se bližja! Tudi Vi imate voliti dva poslanca. Važnosti volitve za deželni zbor Vam ni treba ob širno kakor trgovec, obrtnik, dohtar itd.? Ali so v po- volite razkladati, Vi sami toraj moža, ki jo znate dobro presioditi Iz litičnem življenji samo za to dobri, da da vek plačujejo? slovenska rodoljuba! Da bode pa podp sta neodvisna, značajna in prava [sani odbor izve- Ce ima kakih 100 grajščakov privilegij o, da volij 10 poslancev v deželni zbor, kako da bi izmed več kot dil, kterima najbolj zaupate lit 9 za 700 duhovniki ne smelo 5 poslancev biti? Kd nekdaj izrejeval ljudstvo, ko je še je od 3 kušnj o, v v d bilo celó malo šol, ka Vas vij udno vabi deljo 19 ljubi, čital m kor dušni pastir? Kdo je do danes naj več se trudil v zedinjeni stopimo k volitvi Pridite gotovo vsi, da v smislu našega programa šolah za omiko narodovo? Kdo nam je ohranil jezik Saj loven ski, ko so ga cesarske gospóske popolnoma že zatrle v kancelijah? Kdo je do leta 1850. narodu na poduk spisal naj več knjig? Kdo je bil ljudstvu na- najvažnejših pravic ustavnega državij pravica volitve ena Za odbor „Slovenije u Dr. Jan. Bleiweis, predsednik. Odbor društva „Slovenije" priporoča za deželni zbor kranjski poslance : Za Ljubljansko-Vrhniško okol v Ljublj Za kmeČke občine. gospoda dr. Janeza Bleiweis-a in dr. Jožefa Polklukar-ja Za Kamnik in Brdo: gospoda Janeza Toiiian-a, dekana v Moravčah 3. Za K 9 vokata v L Za Radol Za Postoj Tržeč in Loko: gospoda Franceta Kramar-ja, korarja, in dr. Radoslava Razhag jublj 9 ad ani. ; ljani in Kranjsko goro: gospoda Lovro Pintar-ja, fajmoštra na Březnici PÍ anino, Senožeče, Lož in Bistrico: gospoda dr. Etbin Costa 9 Za Vip in Matija Koren-a, posestnika v Planini 5 advokatía v Ljub in Idrijo: gospoda Jurija Grabríjan-a, dekana v Vip Za Novomesto, Kostanj Za Treb bota Zatič Žužemberk in Krško: gospoda Jožefa Zagorc-a, posestnika v o uu u, uaniuiuu, /juacujucuv^ M 0kr0n0g, Lltlju ju xi a u c ^ c . guojju grajščaka v Rakovníku, gospoda Miha Tavcar-ja, fajmoštra v Vačah. *) in Rad Jeirneji 5 gospoda Jožefa girofa Bar Za Kočevje, Lašč in Rib gospoda Luka Svetec-a in gosp. Petra Kozlerja v Ljubllj 10. Za C rnomelj in Metliko: gospoda Martina Kramaríc-a, posestnika v Radovici % II. Za občine v mestih in trgih. , Za Idrijo: gospoda Marka Lipoid -a 9 c. k. višega rudarskega svetovalca. , Za Tržeč, Radoljco in Kamnik: gospoda Janeza Murnik-a, tajnika kupčijske in obrtnijjske zbor- > nice m vrednika „Novicam". Za Postoj no, Vrhniko in Lož: gospoda Franeeta Kotnika, posestnika na Vrhniki. Za Kranj in Loko: gospoda Leopolda Jugoyic-a, posestnika in trgovca v Kranji. Za Novomesto, Kostanjevico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo goro: gospodaa Karola Rudeža, graiščaka v Hrastji. Za K očevje in Ribnico: gospoda Janeza Košir-ja, c. k. okrajnega sodnika v Kočevji. (Za Ljubljano se nasvetujeta poslanca prihodnjič po zaslišanji volilcev.) * Ker S6 je gosp. dr. Toman vsled hude bolezni, zarad ktere bode potřeboval miru dolgo časa, o dl očno odpovedail vsakoršni volitvi, tedaj ga odbor mora izpustiti iz te vrste. Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljublj