J** fyy^ataflfciy■■> . « H ^H. il mm ■ H fl H H ^^ H m m m I M I M I ^l. mmmmrnrn M M — - M — ■ ^^ H M m ,m ---■ . _ Avti AifA1 ji wiAiwif ^ H II lil fl tt H w ■ ■ ■ ■ ■ I H M I m I ■ ■ ■ ■ ■ Kf ■ ■ a ■ ■ . ■ BdB 1/ BdB ■ ^m m m ■ ■ BA ^M ■ ■ ■ ghfl m I HA sm M || ■ ■ I MM HIBI n #1 I I I ■ 9 ■ V« gfm ^^/fltmmjf■ V ^Bp JHSpUIi ■»'^MBfcllH JKB^p ■ A 'JLMM M^^r JI JftyB j^VpL NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. ___ LETO XL - VOL XI I s h ■ " - £*mv9 CLEVELAND, OHIO. MONDAY, DECEMBER 2nd 1918. NO. 141. 4013 Slovencev v Cleveland je podpisalo za $476.250 Liberty bondov. . Blagajniški oddelek zvezi-ne vlade v Clevelandu je šele sedaj priobčil natančno poročilo koliko so razne narodnosti v Clevelandu prispevale za 4. posojilo Svobodi. U-deležitev tujezemskih narodov v Clevelandu pri 4. Liberty posojilu je bila jako velika, večja kot je vlada sama pričakovala. Po številu prebivalstva zavzemajo Slovenci v Clevelandu častno mesto, in so prekosili sami sebe, če primerjamo Številke 3. Liberty posojila. Slovenci v Clevelandu so podpisali 3. Liberty posojila v svoti $325.-000, a za četrto posojilo Svobodi so clevelandski Slovenci prispevali $475.250. To so uradne številke, priobčene od zvezine vlade. Zanimalo bo enega in druzega če zve, koliko so druge narodnosti v Clevelandu prispevale za 4. posojilo Svobodi, zato priobčimo na tem mestu izkaz, kakor nam je bil poslan od vlade: Armenci so podpisali 175 bondov v svoti $16.000, Čehi 7000 bondov v svoti $1.200.000, Kitajci 347 bondov v svoti $21.300, Hrvati 430 bondov v svoti $40.000, Danci 290 bondov v svoti $41.000. Nemci 12.000 bondov v svoti $2.100.000, Grki dov v svoti $250.000. (Opomba uredništva: V Clevelandu je do 30.000 Italijanov, toda podpisali so za sto procentov manj bondov kot §lovenci, katerih je samo 25.000 in skupna svota njih podpisanih bondov v primeri s Slovenci je za 100 procentov manjša kot slovenska. Iz te-pa se sprevidi kako svobodoljubni so Italijani, in kaj premorejo Slovenci za svobodo.) Japonci so podpisali 30 bondov v svoti $5.200, Litvinci 900 bondov v svoti $112.000, Norvegi 300 bondov v svoti $45.000, Poljaki 20.000 bondov v svoti $2.500.000, Rusi j 245 bondov v svoti $15.000,' Rumunci 2183 bondov v svoti $179.500, Slovaki 8450 bon j dov v svoti $1.140.00, Slovenci 4013 bondov v svoti $476.- 250, Švedi 2100 bondov v svo-! ti $175.000, Švicarji 450bon-| dov v svoti $100.000, Sirci 540 bondov v svoti $75.000, Ukrajinci 1200 bondov v svoti $75.000, Turki 19 bondov v svoti $1.750, Srbi 250 bondov v svoti $25.000. Iz te Statistike vidimo, da je le pet narodov pred nami v številu podpisov, in skupne svote, toda če vzamemo slovensko prebivalstvo v Cle-1 velandu v primeri s številom dotičnih narodnosti, tedaj vidimo, da smo Slovenci eni izmed prvih. Vlada piše tozadevno našemu uredništvu: Soročamo vam, da je vlada skrajno zadovoljna z uspehom Liberty posojila kar se tiče Slovencev. Njih podpisi za Liberty posojilo so dokazali, da se ne zavedajo samo, da je ameriška armada in Liberty posojilo priborilo svobodo njih narodu, ampak tudi, da so Slovenci V Clevelandu zavedni Amerikanci, na katere je vsakdo lahko pono-jjen... Čast vam rojaki! I —Trgovca Bela - Močnik W-t darovala za Slovenski N. bom $25 kot božično darilo *er obljubila prispevati mo- Sftz!i tt velikodušni dar pif-*Tčno zahvaljuje. T udi neka- socijahstični organizator, so f bili spuščeni v pondeljek zju-j traj iz zaporov, v državni kaznilnici v Canton, kjer so se nahajali od julija meseca lanskega leta. Vsi so bili obsojeni na eno leto zapora, radi zarote napram Z jed. državam, toda ker so se v ječi dobro obnašali, so jim del kazni odpustili. —Izdelovanje pive se je; prenehalo v soboto zvečer ob polnoči po vseh Zjedinjenih državah, dokler ne bo vsa armada Zjed. držav demobilizirana. Pivovarji pravijo, da imajo dovolj pive v zalogi, da bo trajala do 27. maja prihodnjega leta, ko postane v državi Ohio postavno prepovedano prodajati opojno pijačo. Dne 1. julija prihodnjega leta pa je prepovedano sploh po vseh Zjed. državah prodajati opojno pijačo. V pivovarnah se je zadnje čase delalo noč in dan. Na milijone sodov pive je pripravljenega. Večina pivovaren bo sedaj začela izdelovati "mehka" pijače, in skoro vsi do-sedajni uslužbenci bodejo o-stali na svojem delu. —Tekom sobote so clevelandski roparji in tatovi odnesli in ukradli Cleveland-čanom $23, toda pijani in nepremišljeni ClevelandČani so zgubili nad $6000, kakor poroča policija. Vidi se torej, da pijanost in nepremišljenost so večji sovražniki ljudi kot pa tatovi in roparji. —Cene cigaram se bodejo v kratkem podražile. —Farmarji nameravajo ponovno dvigniti ceno mleku. Pritožili so se na živilsko administracijo, češ da dobiva- iy % ; -Ii *-.5 .. t; da bodo dali primerno božično darilo. Ta teden se bo-deta oglasila pri vseh slov. trgovcih tajnik L. Medvešek in direktor R. Perdan. Upamo da bodejo naši trgovci sto rili svojo dolžnost in bo vsak daroval primerno svoto za S. N. Dom. Občinstvu pa priporočamo, da podpirajo trgovce, ki se zavedajo, da so Slovenci in ki podpirajo naša narodna podjetja. Vsi darovi bodo priobčeni v listih. Odbor. —Slov. Lovsko pod. dpu-štvo priredi 15. decembra zanimivo igro z imenom "Svetovna vojna", torej so proše-na druga društva, da ne prirejajo ta dan veselic. Lovsko društvo obeta dobro in vsestransko zabavo. —Prihodnjo seja S. N. Doma se vrši v četrtek, 5. decembra, 1918 v lastnih prostorih. To je zadnja seja pred konferenco. Za S. N. Dom so darovali gostilničarka Mrs. Svet $2.00, in Anton Gantar $1.00. Lepa hvala. —Od 1. julija prihodnjega leta bo cena za poštnino pismom samo dva centa, dopis-nicam 1 cent, kakor je bilo član društva Maccabees, in je stanoval na 1176 E, 61 St. Ran jki zapušča eno sestro, za kater« bivališče se ne ve, in če kdo kaj ve o tem, naj blagovoli sporočiti na 1176 E. 61 st St. —C. E. Ruthenberg, večkrat socijalistični kandidat] za župana v Clevelandu, Al-! fred Wagenknecht, tajnik; socijalistične stranke v drža-j vi Ohio ter Charles Baker, PERMIT. fukliihed and distributed urnimi permit No. 19 authorized by the Act of Octekor M, 1917, on filo at the Pott ftffico of Cleveland, Ohio. , If order of the President, A. S. Burleson, Postbaaster General io premalo za mleko. Če se farmarjem posreči izvojevati njih boj, bodemo plačevali 17 centov za kvort mleka. Farmarji pravijo, da sedaj ko ljudje ne bodejo imeli denarja za vino, žganje ali pivo, lahko plačajo več za mleko, ki je koristno ljudem, dočim opojne pijače ne koristijo. Vlada bo odločila, ali naj se farmarjem dovoli povišanje mleka. —Največji in najmoder-neši hotel v Clevelandu z imenom "Hotel Cleveland", odpre svoje prostore dne 16. membra. .. vrnilo v civilno Življenje! —Policija Oregon postaje na 24. cesti je v soboto in nedeljo preiskala vsa stanovanja v njenem okraju z namenom. da poišče bombe, s katerimi se igrajo otroci. Od zadnje vojne razstave je o-stalo mnogo "pozabljenih bomb v Clevelandu na razstavnem prostoru. Otroci so se igrali s temi bombami, in ob tej priliki je 14 letnemu Frank Jamuskites odtrgalo vse prste. Mladi Frank je povedal, da imajo vsi njegovi tovariši take bombe, nakar je policija začela nemudoma iskati. Poroč^ se, da so otroci odnesli in vzeli iz razstavnega prostora več sto takih bomb, ki so napolnjene z močnim razstreljivnim sredstvom. Na vsak način so pa tudi vojaške oblasti krive, ker niso po odhodu razstave preiskale prostor in odstranile vsako nevarnost. —Državljanski papir lahko dobite od sedaj naprej vsak dan. Pojdite na zvezi-no sodnijo, ki se nahaja-v poštnem poslopju, ali na novo sodnijo ob jezeru. Te sodni-je so odprte od 9. ure zjutraj do 4. ure zvečer. Prvi papir lahko dobite vsakdo, ki plača $1.00 in priseže, da se odpove nekdanjemu avstrijskemu podložništvu. Drugi, papir pa dobite, če greste na sodnijo, plačate $4.00, pripeljite s seboj dve priči, ki pričajo za vas, da vas poznajo pet let in prestanete skušnjo, ki je potrebna. Če hočete z dobrim uspehom prestati skušnjo, oglasite se v našem u-redništvu za knjižico "Poduk o državljanstvu", ki je naprodaj za 25c. Ta knjižica je bila odobrena od sodni je Z j. držav in jo sodnije, priporočajo vsem Slovencem, ki hočejo postati državljani. a--n------ 170.000 ujetih Nemcev. Kodtfij, 1. decembra. Ma-žarska vlada je ujela t70.000 nemških vojakov, katere je peljal maršal Mackensen iz Rumunije nazaj v Nemčijo. Washington, 30. nov. Z vsakim dnevom postaja oči-vidnejše, da Italijani računajo na to, da se bo pri sklepanju miru upoštevala znana londonska- 'pogodba, katero je sklenila italijanska vlada z z'avezniki aprila meseca, 1915. Takoj ko je bilo sklenjeno premirje med Avstrijo in Italijo, so italijanske čete zasedle ne samo italijansko ozemlje v bivši Avstriji ampak celo slovenske dežele, da celo one kraje, ki nikakor niso bili označeni v londonski pogodbi. Na drugi strani pa skušajo Italijani preslepiti ameriško javno mnenje, češ da so ti kraji popolnoma italijanski, da jih je treba "rešiti" in priklopiti Italiji. In ta italijanska ošabnost in imperijafizem ne preseda samo našemu narodu, ki dobro pozna italijansko "hrabrost", in "junaštvo", ampak tudi mnogim Amerikancem, ki dobro vedo koliko so Italijani doprinesli do zmage. Trimilijonska italijanska ar-mada tekom dvet let se niti ganiti pi mogla, dasl so bile nje) sovražne čete v veliki manjšini. Toda napram Italijanom so stali Hrvati in Slovenci, ki so dobro vedeli, da je Avstrija ravno tako huda sovražnica napram njim kakor so Italijani. Nemec kakor Italijan je gledal, kje bi zadavil čim več slovenskega in hrvatskega prebivalstva Avstrijska komanda Je pošiljala Slovence in Hrvate v •4 prve bojne vrste, Italija paj sedaj, ko je dobila mir s pomočjo drugih zaveznikov, in nikakor ne s svojo armado, skuša pogoltniti en milijon Jugoslovanov. Toda kljub temu, da je ameriška javnost že precej poučena glede italijanskih načrtov, vendar je potrebno, da se v tem oziru stori še mnogo več kakor se je dosedaj storilo. Poučiti ameriško javnost ni teško, ker pravicoljubni Amerikanec ne trpi, da bi se komu delala krivica. Razložiti je le treba na podlagi dejstev, da so ti kraji od nekdaj v naši, podpreti je treba z dokazi, da so italijanske as-piracije iz narodnega, zgodovinskega in političnega stališča popolnoma neosnovane in krivične. V ta namen naj bi naši rojaki ne zamudili nobene prilike razložiti ameriškemu narodu, kaj bi se zgodilo, ako obdrže Italijani jugoslovanske pokrajine. Mi ne zahtevamo ničesar i za nas, kar ni našega, ampak | zahtevamo, pa vse ono, kar je naše. In slovenski narod iz Primorja in Trsta, iz Gorice in drugod je priča, da je ta zemlja od nekdaj jugoslovanska, da so bHi Italijani od nekdaj pritepeni in s silo kolonizirani v teh krajih, kjer jih je Avstrija podpirala in negovala v našo škodo. Naj ne bo nobenega rojaka danes med nami, ki se ne bi pridružil skupnemu delovanju za rešitev slovenskih deiel iz italijanskega jarma. Italijanska nevarnost preti vsem Jugoslovanom. Le edinost jo bo zmagala. Washington. Glavni živil-j oki urad Zjed. držav prosi časopisje, da objavi sledeče spo ročilo: Zopet se obrača ameriška vlada s polnim zaupanjem na ameriški naro<®da posveti teden 1. decembrfto-vim žrtvam in službi Soje domovine. "Lansko poletje, ko Ji. bil vojaški položaj zaveznikov jako nevaren, je ameriška vlada zagotovita zaveznilfcm, da karkoli bo vojna zifite-vala glede živeža, da j® A-merika pripravljena »rež preskrbeti. Zavezniki nss se ne brigajo, ali ima Am&ka živež ali ne— ampak zawza-ii smo se, da smo priprsKlje-ni najti živež za zavezmee; dali smo svojo sveto bejdo, da bo ameriško IjudstvoSro-stovoljno si odtrgalo odaist, da bodejo zavezniki »eli vsaj enkrat na dan kaj roti. In sedaj ko je konec »ne nikakor nismo odveza« od te obljube. Mi mpramoftre-hraniti iste narode kH tekom vojne, dokler njHine eno leto, ko bodejo za\Biki v stanu sami sebe prdBeti. Toda konec vojne jBie-eno spremenil način ^Ba-nitve naših evropskih «ez-nikov. Submarinov ni M ki ki ^ , ^ „ 11 „„ I^J-- bi prežali na ladije in Ap Zjed! n jen ifi državah se s tem ni zmanjšala, nasprotno, povečala. Sedaj ko je mir mora Amerika prehraniti veliko več ljudi kot tekom vojne. Prebivalstvo severne Francije, Belgije, Srbije, Rumun-ske, Črnegore, Pofjske, Ru- ----- Dvesto milijonov .oseb v* Evropifstra-da. Ameriki jim mora pomagati ske in Armenske dviguje oči proti Ameriki in prosi, ponižno prosi! Preživeti pa moramo t tudi pravkar osvobojene narode v Avstriji, kakor Jugoslovane in čeho-Slovake, in konečno, naša vest nam ne dopušča, da bi mi dopustili, da bi kak narod na svetu umi ral od lakote, če mu more A-merika pomagati. Vse to pomeni, da poleg onega ljudstva, za katerega smo sedaj preskrbeli živež, je se dvesto milijonov ljudij, ki gleda proseče in lačno na Zjedinje-ne države. Apel ameriške vlade je torej danes večji in bolj pomemben kot apel .tekom vojne. "Predsednik Zjedinjenih držav me je naprosil naj tozadevno v imenu ameriške vlade skrbim za stradajoče, da skrbim za hrano oproščenih ljudi v severni Franciji in Belgiji, pa Uidi za prebivalstvo južne cvrope, da se ne pripetijo take razmere kot so se pripetile v Rusiji. "Amerika je s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo pokazala svetu, kaj je ljudska vlada, kjer so ljudje pravi gospodarji. In mi moramo pokazati svoj demokratizem tudi drugim narodom. Toda nobena narodna vlada se ne more zdržati, če ljudje stradajo. Mi moramo storiti svoj del, če nečemo pripustiti, da .Prepreže ves svet nevarna Času ima sedi] priliko poTc¥-zati pravo ljubezen do bljiž-njega, ne samo s tem, da u-stvari po celem svetu, ampak da posveti tudi vse svoje sile in moči trpečemu človeštvu." HERBERT HOOVER. ■' .........a ■ i'............. i1 Zavezniki zahtevajo kajzerja od nizozemske vlade. Zopet monaikija ? • . i? ' . . - t^H^m r London, 1. dec. Naznanja se, da bodejo zavezniki skupno in v najkrajšem času zahtevali, da izroči nizozemska vlada kajzerja. Nizozemska vlada se baje ne bo branila ampak izroči zločinca zaveznikom. Nizozemsko časopisje zahteva, da se kajzerja izroči zaveznikom, še predno ga slednji zahtevajo. Medtem pa se v Nemčiji pojavljajo znamenja revoluoije v prid zopetne ustanovitve monarhije, kakor tudi v Avstriji. Bivši bavarski krom>rinc Rupprecht je odšel v Švico, kjer se dogovarja z monarhis tičnimi krogi, kot se poroča iz Berolina. Glasom brzojavke iz Berolina je včeraj bivši kajzer podpisal uradno listino, s katero se odpoveduje prestolu ca sebe in svoje naslednike. Odpoved se glasi: "S pričujo to listino, se jaz za večne ča* »e odpovedujem mojim pravicam do pruske krone in do nemške cesarske krone. Ob istem času odvezujem vse uradnike, Častnike, podčastnike in vojake prisege zvestobe, katero so dali meni kot cesariu, kralju in vrhovnemu poveljnjku. Pričakujem od njih, dokler se ne ustanovi nova organizacija nemškega cesarstva, da pomagajo onim ki imajo v Nemčiji moč podpirati nemško ljudstvo nap| ram grozečim nevarnostim anarhije, lakote in tujega gospodarstva. Narejeno in izvršeno z našo lastno roko in s cesarskim pečatom v A-meronger, 28. novembra. Viljem. Wilson je naklonjen Jugoslovanom in' bo podpiral vse njih narodee zahteve Pariz, 1. dec. Dan 16. decembra je bil odločen, ko se začnejo prvi dogovori mirovne konferennce, in sicer med predsednikom Wilsonom, francoskim ministerskim predsednikom Clemenceau, angleškim ministerskim pred sednikom Lloyd George in1 se dogovorili o glavnih točkah pred božičem, nakar pridejo na vrsto zastopniki malih narodov. Nemški zastopniki ne bodejo poklicani pred koncem januarja, in tudi tedaj le, da slišijo kaj so zavezniki sklenili. Portugalska mi rovna delegacija je dospela1 prva v Pariz. Francoski mi-nisterski predsednik Clemenceau in maršal Foch sta odpotovala v London na dogovor z Lloyd Georgem. V splošnem evropsko Časopisje ne piše mnogo o namerava- Kongres v prepiru s predsednikom. Washington, 1. dec. Senatorji so skrajno ogorčeni, ker predsednik Wilson nobenega izmed njih ni imenoval mirovnim delegatom. Med senatorji je nastala zafota, da ovirajo predsedniku Wilsonu njegov pot na mirovno konferenco. Mnogo senatorjev je mnenja, da ko pride predsednik Wilson v pondeljek, 1. decembra v kon gres, da izroči svojo poslanico kongresu, da vstanejo v protest vsi senatorji in zapustijo zbornico. Zopet drugi so mnenja, da odpošlje senat svojo posebno odposlanstvo v Pariz na ntirovno konferen co. Senatorje jezj, ker predsednik Wilson ni vprašal za njih mnjenje. Toda dočim ustava Zjed. držav določuje, da sme predsednik odločiti o mirovnih pogojih, pa mora te pogoje senat potrditi, predno so veljavni. Na vsak način pa bo predsednik sovražno sprejet v pondeljek, ko pride ob 1. uri v kongres. Predesdnik se ne zm^ni mno-go za sovraštvo kongresa. Kakor hitro bo v pondeljek imel svoj govor pred kongresom, bo zapustil kongresno dvorano in se podal na par-nik proti Evropi. Predsednik je prepričan, da ima na svoji strani postavo in ustavo, da ni prekršil nobene etikete ali postave, in le ško- doželjnost od strani senator- 4 jev, večinoma republikancev f je kriva, da ni edinost v kongresu. Splošno mnenje prevladuje, da bodejo morali se- i natorji odobriti točke, ki bo-1 dejo sprejete na mirovni kon i ferenci, in predsednik Wil- I son je prepričan, da bodejo gaj ale vsem narodom, da bodejo v bodoče preprečile ti|| nat nasprotovati, si bo nakopal mržnjo ameriškega Ijud- V senatu je mnogo zastopnikov velikega businessa, k|> se boji, da miroVne točke, kakor jih zagovarja predsed- ne za truste in korporacije, ampak bodejo v prid srednjih stanovom in narodu v | bo imel predsednik Wilson na svoji strani vse ameriško nih mirovnih pogojih. Vsi so. mnenja, da je treba počakati/ odločne izjave predsednika^ Wilsona. Rešila se bodejoi najprvo glavna vprašanja.' Manjša pridejo na vrsto po-] zneje, med njimi posebno Ita lijansko-Jugoslovanski Spor in ureditev meje teh dveh držav. V splošnem se pričaku-^^ ^ predsednik ''W^Ose®! kova izjava: da se morajo izje Jugoslovanov" in nadalje: da se mora jugoslovansko o-zemlje urediti po narodnostffj vse to daje Jugoslovanom zaupanje, da bo predsednik Wil son branil jugoslovanske pravice na mirovnem kongresu. V Parizu se mudi mno; go zastopnikov Jugoslovanskega naroda, med njimi vsi člani Jugoslovanskega Odbora ter Dr. Korošec in nekaj drusrih iz Zairreba in BosneJ H V-' m I A |\| I lxM. /V J\ Ivi frr I K JBk W ^^ ____ ^ 1 UHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNINA* JZaAmiriKo - £5.001 JE a Clexfd. po poUif+.OO \ M« Eoropo - <$4,001 TPosamexna JtrVillta • ' T.. r "ti I II A».r»«" | ' mm m. <*ju* m olsv«uu«i». orno nunonoor. rmonoM m [j BDIWARD KALISII, Publisher LOUIS J. PIRC. Editor, i pSft ■11 11 .c issued monday, wednesday and friday. j Re«d by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising riles on request. American in spirit Foreign in language only & Entered as tecoud-cUus matter January 5th 1909, at (ft* pout office at Cleveland. '] Ohio under the Act tf March 3rd. 1879* j -flfti T:o. 141. Mon. Dec. 2. 1918.ft Ml IN I rALI JANI. ''A?.* ' '• . . kM * . .1 .i . \ . \ i , .r ♦ Br' Senator Lodge, eden jako upljivnih senatorjpv v ameriškem kongresu se je pred nedavnim izrazil: "Kaj je Italija Irredenta? — Vsi oni kraji, kjer živi italijanski narod ? v veČini, zajedno s Trstom — , vsi ti kraji se morajo zopet izročiti Italiji." j Tri pokrajine so, katere zahtevajo laški nacijonalci, da 9e zopet pridružijo italijanski državi, in sicer: l. j&Ifttra. Prebivalstvo Sloven-$ cev, oziroma Jugoslovanov v Istrlji Šteje 220382 Slovencev In Hrvatov, Italijanov je fcfam le 145.525. V Istri se nahaja tudi Trst. V Trstu je (po uradnem, toda potvorjenem štetju) 60.074 Jugoslovanov in 118.505 Italijanov. (Brez okolice.) Goriška in Gradiščanska: 155.039 Jugoslovanov in 00.119 Italijanov. Skupno prebivalstvo Istre in o-krajev na istrskem polutoku: 435.495 Jugoslovanov in 354.239 Italijanov. / 2. Dalmacija. V Dalmaciji |e 612.669 Jugoslovanov in J8.028 Italijanov: 3. Trident. Toda zgorej omenjene številke nikakor niso pravične napram Jugoslovanom v o meničnih krajih, kar se lahko dokaže s številom oddanih jugoslovanskih glasov pri dr-^avnozborskih volitvah. Predno j* Italija stopila v |yojno na strani zaveznikov, je baron Sonnino, italijanski minister za zunanja dela, skušal dobiti od Avstrije mirti lm potom sledeče avstrijske pokrajine: Avstrija naj Izroči Italiji vso Goriško-GradiSčansko provinco, poleg Tridenta. Nova politična avstro-italijanska meja naj |bi se potegnila od Rombona, proti vzhodu do Bovca doli ob Soči do Tolmina, potem pa preko Čepovana vzhodno od Gorice, preko Krasa do morja med Trstom in Trži-čem do NabreŽine. Trst z Nabrežino, Koprom in De-,'vinom naj bi tvoril neodvisno samostojno države. Dalmatinski otoki Hvar, Vis, Korčula, Lastovo, Pušac, Pe-lagosa in Mljet naj bi se odstopili liliji. In v istam Času, ko se je Italija pogajala z Avstrijo, da priropa jugoslovanske pokrajine, je vodila obravnave tudi z zavezniki, posebno z Rusijo. Z zavezniki je Italija sklenila skrivno pogodbo, podpisano dne 7. aprila, ,OMV iwn^e 4- ta 5. dovoljuje Italiji, da si prisvoji sledeče pokrajine: Južno Tirolsko do Brennerskega gorskega prelaza, Goriško-Gra-diščansko, vso Istro In Dalmacijo. To je ona "slavna" Londonska pogodba med Italijo In zavezniki. Italija je imela posebne namene z Londonsko pogodbo. Hotel* je preprečiti zjedin-lenje Jugoslovanov na ta način, da bi se ustvarile kar tri jugoslovanske države, in sicer neodvisna Črnagora, Srbija in Hrvatska. Da ne bi tudi Albanci ustanovili svojo listno driavo. naj bi Italija okupirala Valono, glavno albansko pristanišče in poleg tega še toliko albanskega teritorija, da se prekrižalo načrti Albancem. Pa Italija s tem še ni bila zadovoljna. dosegla je tudi v gf-|tko ozemlje. Zahtevala je grški Dodekanesos. Tako je Italija prekršila princip narodnosti v grških in^albans-kih zadevah, in toliko huje ga je prekršila v jugoslovan-; skem teritorijalnem vprašanju. Jugoslovanski Odbor v Londonu, kar je resnica in se mora priznati, je takoj ko je bila objavljena Londons-1 ka skrivna pogodba, prote-, stiral proti anektiranju jugoslovanskega teritorija brez dovolitve prebivalcev. Ako Italijani trdijo, da je Dalma* cija, Istra, Trst, Goriška in Gradiščanska italijanska, nihče jim tega ne oporeka, toda za vsako stvar morajo biti dokazi. In če Italija želi o-menjene kraje, zakaj ne pripusti, da ljudstvo v dotičnih krajih svobodno glasuje, ali hoče spadati pod Italijo ali Jugoslavijo? Kdor čuti pravico na svoji strani, se mu ni treba ničesar bati. če je večina Italijanov v omenjenih krajih, bodejo gotovo glasovali za Italijo, če pa te ve-Sine ni, kakšen vzrok imajo Italijani zahtevati dotične jugoslovanske pokrajine? Ali 3e je svetovna vojna vršila iz vzroka, da po vojni nastanejo novi narodi sužnji, do-5im so se komaj otresli enega jarma? Jugoslovani po vseh krajih, doma, v zavezniških deželah in v Ameriki so se dvignili in protestirali. Naj se vrši ljudsko glasovanje, je Ddmevalo povsod. Naj se dokaže svetu, kdo stanuje v kra |ih, katere Italija zahteva. Aprila meseca, 1918, se Je vršil v Rimu kongres zatiranih narodov. Pri tej priliki je prišlo, na vrsto tudi jugoslovansko vprašanje. Ta kongres bi bil velik blagoslov za Jugoslovane, če bi bili Italijani iskreni. Priznali so sicer princip narodnosti, to je da vsi kraji, kjer prebiva večina enega naroda, naj spadajo dotičnemu narodu. Drugi princip ki je bil sprejet je princip narodnega samoodlo-Cevanja, in ta princip le potrjuje prvega. Kongres zatiranih narodnosti v Rimu je imel mnogo upljiva tudi na ameriško vlado, kajti takoj ko se je zaključil, je izjavil državni tajnik Lansing, da imajo Čehi in Jugoslovani pravico ustanoviti svojo lastno državo. Toda kongres v Rimu ni dovršil svojega dela. Na tem kgngresu se ni 4pioči|f| kone-fino veljavna meja med Jugoslavijo in Italijo. Sprejelo se je le, kar je zgoraj omenjeno. Reka Soča se smatra od *emljepiscev kot meja Balkana. Toda tudi za Sočo so jugoslovanske pokrajine. Za-padna narodna meja med Jugoslovani in Italijani je jako jasna; nobenih mešanih pokrajin ni, razven v dveh mestih : Trst in Gorica. Določitev meje med Italijo in Jugoslavijo ne more povzročati nobenih teškoč. Mnogi politični izkušene! trdijo, da ni dobro delati narodnostne mete, ker te meje niso nikdar dovolj jasne. Toda v našem slučaju je meja jasna, in na podlagi tega pripadtjo Fur-lani na primer Italiji, in ao-btn Jugoslovan jih ne bo hotel sebi lastiti. . Poglejmo kako Je z narod- vršile državnozborske volit- V ve za dynajskl parlament. Na podlagi splošne volivne pra-) vice so dobili Jugoslovani v ' Trstu i 0.659 glasov, Italijani pa 14.337. Kako morejo taliiani trditi, da je Trst njih. Številke se tičejo samo Trsta samega, vse nekaj druzega je pa z okolico, ki je popolnoma slovenska. Kar se pa tfče zgodovinskih fnktov pa Italijani sploh re morejo sebi prilastovati !Tr ta. niti Gorice niti Istre. I Trst .fe bil od leta 1382 Habsburška pokrajina, in istega i leta so Habsburžani vzeli tu-jdi Gorico. Zapadni del Istre ! je bil v resnici nekaj časa be-I neška kolonija, dokler se ni | beneška republika razrušila, i Toda ko je Napoleon prišel ' na Kranjsko, ko je premagal Avstrijo, je vključil zapadno Istro v "Ilirsko kraljevstvo" ali provinco. Italija ni postavna dedinja beneške republike, in kdor to trdi ne pozna zgodovine. Toda večje kot zgodovinske so narodne pravice. Ali ima Italija pravico do Trsta, Goriške, pradiščanske in Is-trije, katere pokrajine so vseskozi tvorile eno politično enoto: Ilirsko obalo. Iste postave, šege in običaji so vladali po vseh omenjenih krajih, povsod so Italijani v manjšini, Jugoslovani v večini. Jugoslovani od nekdaj stanujejo v teh krajih, dpčim so vsi Italijani, kar jih biva na jugoslovanskem ozemlju, tia nr selieni. Če vzamemo stvar z ekonomskega stališča, moramo zopet povdarjati, da so tvorili Trst, Gorica, Gradiščanska svojo enoto skozi stoletja, in ta enota more vzpevati le, če je v zvezi z Jugoslovani na severu. Če Italijani Trst v ekonomskem oziru razdelijo od JugosIovanovr je Trst mrtvo mesto. Trstje dartes za Marseillem In Genovo, največje pristanišče v južni Evropi. Maja meseca leta 101Ž je znašala trgovina Trsta 4.572.588 ton. Ekonomska veljava Italijanov v Trstu je bila skoro brez pomena; na primer Italijani niti svojih večjih bank niso imeli v Trstu. Vse to se mora upoštevati, prerfno se naredi odločitev. Toda konečnl in edino veljavni vzrok je ljudska odločitev. Ljudje so prvi in odločilni sodniki. In pravična rešitev italo - jugoslovanskega vprašanja se bo zvršila, če zavezniki dopustijo, da ljudstvo v omenjenih krajih glasuje, kam hoče spadati. ..............ri Iz stare domovine. Prepozno. Sedaj se komaj vidi, kako važno bi bilo, Če bi se bile odstranile granate pravočasno, to je, v pomladanskem času ko še ni bila zemlja poraščena in je vsaka granata bolj "padla v oči". Sedaj pa so granate pokrite z visoko travo. Kosec s koso zadene ob granato in v bolnišnici se zviša število poškodovancev. Tupatam po-smuka s travo vred konj, krava ali vol za vrvico in v do-tični občini se prodaja koj ng%mmm ,(\du logrSm. Drago je Štcer to rffe-so, toda če bi ne bilo granat, bi naše ljudstvo ne imelo nikoli poboljška. Konji so se no ta način ponesrečili, voli, krave, samo o oslih nismo še slišali nobene nesreče. To pa ne morda radi tega, ker so postali osli pametni, marveč zato, ker jih ni, vsaj tam ne. kjer bi morali biti. Ne človek, ne žival nista več varna pred ročnimi granatami, ki odtegujejo obnovi delavne moči. O avdijend m&melukov piše graški "Arbeiterville" med drugimi sledeče: "Spo-dnještajerski nemški župani so sklenili, cesarju povedati, kako misli nemški narod o pomiloščenih veleizdajalcih, poročali bodo, kakšen obseg je zavzela jugoslovanska agi-' tacija in tudi, kako jo državni organi mirno trpe" tako Vlada želi, da še vedno kupujete vojno hranilne znamke. Hranite denar in učite se varčnosti. tw££l KMUmNOS SUMPS [•IUXD ir TUB UNITED STATES GOVERNMENT Zjedinjene države so žrtvovale svoje si-jnove in svoje državljane, da priborijo vam svobodo! Nobena žrtev ni bila prevelika za Zjedinjene države, da ne bi zmagale v tej vojni. SLOVENCU Zjedinjene države so se borile za svobodo vaše domovine! nemškega naroda". Ko bi častivredni gospodje župani namesto vsake denunclacije prinesli s seboj vrečo moke, bi sicer za vzdržanje drŽave bilo nekaj več storjenega, toda to bi ne bilo "nemškega moštva vredno". Priznanje, ali so gospodje deputanti v vojni dobi živeli, kakor široke mase in kako so do nove žetve z živili založeni, bi za nas, ki tudi spadamo k nem-! škemu narodu, imelo več in- j teresa. Toda eno vprašanje [stavimo javno in odločno.I, Kdo daje tem gospodom pravico, govoriti v imenu nem- ] Skega naroda sploh ali le sa- . mo v imenu Nemcev na Šta- y ierskem?... Vpitje in tre- ^ buh še ne dajeta veljavne le- f gitimacije za zastopanje ljud- s fkih mas." — To je trezna J <-odba nemškega delavskega s lista o Ornig - Ambroschitsch v - Linhardtovih donkišotija- t dah. j Ljubeznjiv tast je neki Ko- r rošičjak - Rojko pri Sv. U.r- š banu v Slov. Gor. Njegov s zavrnil; ko je pa zet še nadalje prosil, je tast vzel puško in ga ustrelil. Baje je bil Rojko učenec ptujskega Štajerca. 50Ietnica tabora v Ljutomeru se je slavila meseca junija na primeren način: priredili so velik narodni tabor za jugoslovansko deklaracijo. Pred 50. leti se je tam nad 7000 ljudij navduševalo za takratne ideale, ig na istem prostoru se je sedaj o-gromna množina navdušeno izjavila za naš današnji narodni ideal: Jugoslavijo. Za prepoved tabora v Trbovljah si je — kakor izvemo —■ stekel lovorke ne toliko i vodja celjskega glavarstva i Wolf, ampak naš tako zelo ■ priljubljeni in pravični cesar- ; ski namestnik Clary, ki ga ' losi vse štajersko prebivalstvo same ljubezni vedno — ' / želodcu. Clary, stari prija- j elj Slovencev, je tako zopet 1 Dokazal, da ni nič drugega < lego nonlžni lakaj vsenem- i ike klike, kateri prav pridno i inaži njene umazane politič- < ljuje prepričanje, da nimamo pomoči in rešitve ter uresničenja naše zahteve pričakovati Od nikogar drugega, nego od naše vstrajnosti in jeklene volje. Naša jeklena volja bodi naš kralj Matjaž, ki bo osvobodil narod naši Pri Sv. Trojici v Slov. Goricah je umrl kipar Lavoslav Perko. Bil je zaveden rojak. Mlekarska zadruga v Ho-čah je sklenila sq razdružiti ter prodati svojo opremo in orodje. if Nad čem bi se radi zgražali Kopa nemške dečadi in dijakov je šla po Volkstagu mimo doma v Mariboru pred, stanovanje poslanca dr. Ver-1 stovška In izzivala z "Wacht am Rhein". Tedaj je baje neki Slovenec dejal k svojemu | Tijatelju, da je grdo, da' Nemci otroke pošiljajo in da se odrasli skrivajo. To daje! "Marburger Zeitung" dobro-: došel povod, da dotičnikaj imenoma napada. In vendarj ni rekel, ni konštatiral nič drugega, kot navadno dej- rilo, skrilo za te niti še polo^ dorasle. Fantje se sprejmejo na stanovanje in hrano. 5351 St. Clair ave. (143) Izborno mazilo. Ako vat tare revmatizem, protn ir. riovralgija, potrebujete kako dot ro olje, t katerim M maiete zunanje. To zdravilo rabite morda J«'takoj; poskusite ga in se bos'.o prepričali o njegovi izbornostL Ni vam treba odl&iati. Vzemite Severa's Gothard Oil (Severovo Gothardsko olje), katero ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot rajboljii liniment za take bolezni. Izborno zdravilo, ako imate okorele milice in sklepe, kake po Škod be, in vsako vratno druge bolečine na telesa Vzemite ga, kadarkoli je vam treba kakega ma il-nega krepčila. Prodaja se r v suh lekarnah. Cena 10 in 60o. la, St. 493 LOTM se naznanja, da se vr§i glavna seja dne 3. decembra, t. 1. zvečer ob 7. uri v prostorih Slov. Nar. Doma.*Društvena seja dne 10. vembra je enoglasno sklenila, da se preselimo iz Grdinove dvorane v S. N, D. zatorej naj se vse Članice vde-leže polnoštevilno. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari in obenem volitev novih uradnic za leto 1919. Kdor se te seje ne udeleži, zapade kazni $1.00 po društvenem sklepu. Sestrski pozdrav Julija Brezovar, taj. Slovensko dekle, ki dela v tovarni dobi prosto stanovanje, Če pomaga zvečer nekoliko pri hišnem delu. Natančneje poizveste pri Fr. Pire, 5911 St. Clair ave. (143) Ford avtomobil je naprodaj, trije posebni tires in pet tubes. Poceni. Vprašajte na 1421 E. 53rd St. Posebno naznanilo. Jaz sem zdravnik že zadnjih 33 let in vam hočem pomagati v vaši bolezni. Jaz zdravim vse kronične bolezni, ki se dajo ozdraviti. Jaz sem špecijalist te vrste bolezni. Influenca je pustila svoje znamenje v tisočih ljudeh, ki so več ali manj trpeli od nje. Ali ste vi eden izmed njih. Jaz ne računam ničesar za nasvet. Govorimo v vašem jeziku v našem uradu. Pridite med 9. uro zjutraj in 7. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih od 9. zjutraj do opoldne. Naš urad: 2209 Ontario Si Cleveland, O. Dr. Cowdrick. ............... »" '•■■' Ne zgrešite. Tekom zadnjih dveh tednov se je v nekaterih mestih Amerike pripetilo, da odjemalci niso mogli dobiti Tri-nerjevega ameriškega grenkega vina. To zdravilo so ljudje v teh dnevih nenavadno zahtevali, posebno radi izvrst nosti v slučaju španske influence, raditega se je zaloga na roki prodala, in lekarnar-ii niso mogli dovolj hitro dobiti novih naročil. Naš laboratorij je podvojil svoje sile, toda kljub temu komaj sproti izdelujemo naročila, ker hoče vsakdo to zdravilo radi influence. Vsakdo bi moral biti pripravljen za tak slučaj in imeti vedn onekaj steklenic doma. Trinerjevo ameriško grenko vino očisti prebavljal-ne organe, pomaga prebavi in utrdi ves sistem proti napadom bolezni. Po vseh lekarnah. Cena $1.10 — Tri-perjev liniment je izvrsten proti revmatizmu, nevralgiji, oteklinami, itd. Cena 35 in 65c po lekarnah, po pošti 45 in 75c. -t- Jos Triner Comp. 1333-43 So. Ashland avenue. Chicago, Illinois. ♦ Velika razprodaja. Ker gremo iz trgovine, hočemo razprodati moško in že-sko opravo, čevlje za moške, ženske in otroke. Vse mora biti prodano pod ceno. Moški jopiči, moške hlače, spodnja oprava, rokavice, delavske srajce, overalls, nogavice, vse gre izpod cene. Pomnite, ie to čas, da kypite, (fe hočete; izbrati svoja božična ali Miklavževa darila. Pomnite Črs in prostor, 6108 St. Clair ave. blizu St. Vida cerkve. To je jsti prostor, kjer je imel prej Mr. žele svojo trgovino s pohištvom. S. lieberman, 6108 St Clair ave. m--— (143) Čedna front soba se odda v najem. 1176 E. 61st St. Naznanilo kegljavcem. Sledeči kegljavci so na zahvalni dan dobili darila na Lauschetovem kegljišču: F. Stopar prvo darilo gos, Stefan Zimrik drugo darilo raco, John Šetina tretje darilo Opozarjamo vse kegljavce, da kdor ta teden "naredi naj- NATIONAL MAZDA SVETILKE Če imate dobro luč v svojem domu, je vaš dom bolj prijeten. Mi imamo v zalogi najboljše eleketrične žarnice. Grdina Co. 6127 St Clair ave. Kadar kupite kake potreWi-ne pri. kakem trgovcu, kupite k tedaj, če ste videli oglas v našem listu. Ako ga n« vidite, po-vejte takemu trgovcu, da naj oglašuje v listu, ker sker bo-dete kupovali pri trgovcih, ld t vašim denarjem pomagajo podpirati val list Oil prtlM MR) WliHiti • v, . ,.M RAZPRODAJA. Oblek in sukenj za dečke in deklice, zimske ^ hlače za moške in dečke, volneni jopiči (sweaters) in volna v štrenah poceni kakor nas stane. Gotov denar aliLiber-ty bondi. Razprodaja traja samo do veselih božičnih praznikov pri JOS. KOS, 15230-32 Waterloo M Collin wood. Trgovina odprta od 8. zjutraj do 9. zvečer, v soboto do II. zvečer (150) • Dr. J. V. ' : ziiPNiK,:; SLOVENSKI f , ZOBOZDRAVNIK, f ■■MMHMHHMB J t 6127 St Clair Ave. ^ Knauaovo poslopje nad Grdi-. 1 novo trgovino | ; Najboljše zobozdrav- 1 ' niiko delo po niz- ' kih cenah. i t P Urada« ur« od 8:30 ijutroj do 1 8:30 iY«£«r. 1 . fJT Liberty bondi m apraj«m>j« GZ > T Občinstvu v znanje. Podpisana, Rozie Kikel; katera stanuje še zmirom na starem prostoru, namreč na 5430 Standard Ave., Cleveland, Ohio, hočem s tem naznaniti ljudem, da sem jaz in moja dva otroka še danes pri življenju na omenjenem prostoru. Imam moža po imenu John Kikel, kateri pohaja okoli po Clevelandu ter pripoveduje, da mu je žena umrla ter da je imel enega otroka in da ne ve za njega je li mrtev ali živ. Že dvanajst let sem pri-moraria se sama preživljati in moje otročiče, toraj besede katere on govori okolu so neresnične. Cleveland, Ohio, dne 30. novembra, 1918. Rozi Kikel. Država O. okraj Cuyahoga. Podpisani Frank Russ, javni notar v omenjenem kraju iti državi, potrjujem s tem, da je meni osebno znana Rozie Kikel, ter da je tu na predstoječi izrek postavno zaprisegla ter pred menoj lastnoročno podpisala. Celeveland, Ohio, dne 30. novembra, 1819. Frank Russ, javni-notar. Soba se odda v najkrn s kopališčem na razpolago^Vpra-šajte na 6904 St. Clair ave. zgorej, spredaj. Front soba se odda v najem za enega ali 2 fanta. Elektrika, gorka voda, kopališče na razpolago. Vprašajte na 1364 E. 65th Sf. čez Superior. ------ /14-fl Trinerjevo ameriško gren ko vino, Trlnerjev Angelikt in druga Trinerjeva zdravih se morejo lod tega dneva na prej dobiti izključno le v le karnah ali pri ljudeh, ki tr gujejo z zdravili. Trinerje\ laboratorij je skrajno zapo sljen z naročili za lekarne ir za vladna naročila, raditegs smo prenehali pošiljati našž zdravila drugim trgovcem torej prosimo, da vsakek kdor rabi Trinerjevo vino naj vpraša zanj v lekarnah ali pri trgovcih, ki prodajajc zdravila. • i 1 * H 1 ■» 11 MH^t-^M-M-* 5 I I • i Dr. S. Hollander,: zobozdravnik • > • j; 1355E.55thSt.vog.St.Clair: :: Vstopna 55. cesti nad lekarno : i ► % ■ • «» • Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. ;; Zaprto ob sredah pop. ; tudi v nedeljo ayutraj. Sprejemamo Liberty bontte in ^ W. S. S. za plačilo. * »♦♦♦»■n>nini» i'i»i> Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cow- rlrirt« Zavod United Doctors je se- tjpripml« poslovati. ZDRAVNIKI PREIŠČEJO Z X ŽARKI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM. Govorimo v vašem jeziku. The United Doctors, želijo naznaniti Clevelandčanom in okoličanom, da se nahaja njih zavod v Huron Point Building, prvo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje. Edini zavod te vrste v Ohio, ki rabi kombinirano zdravljenje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. Da dobimo veliko število bolnikov hitro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih' boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo: Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo*zastonj z X žarki in se jim natančno razloži •jih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje aH ne. Vsa preiskava je brez bolečin in ne čuti niti otrok niti ženska. The United Doctors Zavod se nahaja na SI2 Prospect ave. prvo nadstropje In je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 1.30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne. Poior Slovene! I Kadar potrebujete v hi« kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni laz vam iračunam koliko V veljalo dab, deism rta popra vila, postavljam kopališča in tfrVc v hiši. Moj* cene »o niz ke, oelo garantirano. Svoji k svojimi Edini alovenaki plum- NlCK DAVIDOVTČ 6620 St Clair Ave. Možje dobijo delo na "scrap yard". Plača 45c na uro. Pridite pripravljeni za delo. O* KOLEDARJI So sedaj v vredu za razdelitev in sicer pod tem pogojem: Imam jih sicer to leto 10.000 in dovolj za vsacega, dobite ga, ako se oglasite sami v uradu na 6127 ŠT: CLAIR AVE. ali napišite svoje ime in naslov na spodaj pripravljeni prostor in pošljite ponj z vašim otrokom. Brez tega listka ne dobi noben otrok koledarja. Po hišah se jih ne bo to leto nosilo radi pomanjkanja delavcev. ANTON GRDINA POGREBNIH IN TRGOVEC Pisarna na 6127 St Clair Ave. Podružnica na 6117-19 St Clair Ave Ime4............................................. L Naslov .......................................... i * . V 1 .it ■ftiifrfir. ■ ' tri i."'-' .......... ■■■■.......................... ■r i. - .........■■"■—.............1 " -'-' ■ m " ' ' ■■ '»ji BELL MAIN 1441 CUY. CENTRAL MS1-W MIHAEL S. ČEREZIN, Hrvatsko-slovcpski odvefarik Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE. VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. mmmmmm— Bell Fken. Cur. PJ»od. Mala 1909 Cm«mI 2481 R [""KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI I URADNE URE. Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do S. avočor. Ob nedeljah od 10 do 12 | 30S Permanent Bldg. 74« Euclid At*, now Eait 9tb St. , I naznanilo I Silno potrti in globoko užalosteni naznanja- I mo vsem sorodnikom, prijateljem in zancem, da nam je nemila smrt ugrabila našega iskreno ljub- I ljenega ln nepozabnega soproga, ozir. očeta. j6hn-a krajc I ki je V' starosti 45 let zatisnil očifi po 11 dnevni bo- I lezni pljučnici, v nedeljo Zjutraj ob 3. uri. Rajnki I je prejel zadnjo popotnico tik pred smrtjo, ter je I vdan v voljo božjo mirno v Gospodu zaspal. Blagi rajnki je bil doma iz vasi Lipovec št. I, župnija I I Ribnica, Dol., kjer zapušča še 1 brata in 1 sestro. I V Ameriki je bival 20 let. Tu zapušča ženo in pet I | otrok, od katerih najstarejši John je pri vojakih v I ameriški armadi na Francoskem, sestro Mary, Da- I I rovec in bratranca Joe Krajca. Rajnki je bil član dr. sv. Vida 25 KSKJ 16 let, dr. Maccgbees in Ura, I bil je ynet katoličan in dober faran sv. Vida fare. I Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 1366 E. 39th I St. v Sredo ob 9. dop. Nepozabnega ranjkega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev-Naj mu bo lahka ameriška gruda I Cleveland, O., 25. nov. 1918. žalujoči ostali: MARY KRAJC, soprogo, JOHN, MARY, JENNIE, LOUIS, EDWARD, otroci. National Drug Store! Slovenska lekarna. Vog*l St. Clair Rve. in 6i. ce sta. S poseibno slkrbnostjo iz delujemo zdraivniSke ipre^pise V zalogi imamo v^c. kar ie treba v najboljši lekarni. Dr. Semolunas.O.D. Špecijalist za oči 8115 St. Clair Av«. 2. nadstropje, | Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih preišče mo. Preskrbimo i>rtt\ n očala. Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew J arc, 1113 E. 61th St. Tel. Princeton 1958 R. (x92) Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka. yuSEBlS^I fp^w A NIL (Ji Dr Wolf«, rollkl ipMAMIK J« ' lan.lu rM ,«MkJ »troj« z« idmvljonj« 1 ju rti. T« bo n«d*lj«T*l adi»Tl>ni^ u omMm kot M wSM vi nu klini leti h Bvi-oye. N« radtaa alf m prekata««, preiakavu t X tarkt M /aftU>iij vmkiumi bolniku, fi« m tdravl pri nJim NIČ mo d«no koltto taM •e «m »dr« vite, inMlte J« v M H« kaj t« fcpeoljaUrt lahko oar«dl x« f^H Imate ? Vaša prilika ne rod v tslodou, k« ^jjppij \ H V Tu j« prilika, «■> tar7 Nerad v Jetrih? ttkt /^BLUb vt,,k4*» Revmatlxem? Qlavo- M gy^^f) V I L^fl iSTv«« T'S bol. zaprtjf«, nečisto M / jkTpVpI iS I' I Nikdar prtj kri? Slaboat, n«rvox L* \l 1 ' I n,*u lm*li uk* no«t, bruh, kašelj, fl) "" V9 f I V m**tU- tTboitz1 rT* i f 1 // f/fl J! Ei ^ $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO iN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI ''u ffllp Kt> Pridite takoj In t« SpeclJaLlet vaa popolnoma pr«dMe, potem avaat«. Co morete oadraveU, ker uspeh Je odviaen od preiskave. NJe«ovl kraat. btroji Is vaeh dolov cveta mu pomagajo, da Ima najboljll zdramlAk] urad v mestu. Ko ao druge metode sdrarljenja xgublle moč, dobite tukaj uepota Urez vprašanja, kakino boKoem Imate, 6« xdrarnlk vidi, da a« da oadravetl, bodite preprjdanl, da hma.u osdravlt«, ln nlikocnur ul treba xnpmvltl deaar Ja, ne d t M d' b* r«poh. Prldlt« lo pogovorite ee prtvatno 1 xdravnlko«n. §riP • ii ' - 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4* nadst ipaeifaiui. Cleveland, o. in Prospect » • w ■ W f ^vlS h' ^ W Urad«« ur«: 9. ijutraj d« 8. a*. Ob n«d«lj*l> >4 10 d« 1. ^ ■ ! ; -.i ^ .'i« IT AMBULANCA. I^Lb^i Zavsuki slučaj ncareč« ali boleini, č' potrebujete V^F ambulanca ali bql iški rot, pokličite katerkoli 111 1 1 telefon v»ak čas, po noči ali po dneva Mi vedno čujemo in odgovarjaBio telei> ^ H CI IS1 I IIKIT9 Hi Mm lini fBlfSlliMirnil I ti ■ f2 m- t HaKLd li Ufl m MlllilP^nigi^ «I nI sft HSs f D 09 fflp^s^^^^^^fcfei^ik t i ?* ESIHH I __ ' iiiiuiiiitiiniiiiMiiiiiiiHiiii»iiiimiitiiini»itmnituHiiNiHiiiiiiHiiiiMiMHiMfiH«ii*^ Čistenje » Jkanje oblek. I .................... v HiO'iMiilii lili DOBRO DELOt NIZKE CENE« Moiko oU.ko...............$1.2 S Z^i^akUdK W« JI Modko »akaJ«............ «141 ZmMko d«l«o .uk^o ..... TheDamm Dry CleaningC». IE PrWon Ttt 2381 E. 82 ST. A I DAMM, ........ " " ' 'i!!1:' - POVEST Spisal DR FR. UETELA .......__^Pfe^_i Jeza zoper tako nasilstvo je rastla v njenem srcu, in zo-prnejši ji je postajal od dne do dne namenjeni ženin. V svoji osamelosti se je izkuša-la razstresti z branjem ali igranjem na klavir, a hitro se je naveličala in zahrepenala po družbi. Toda ta družba, te prijateljice, ki bi bile naj-rajše govorile o junaškem baronu, ki so vedno povpraševale, kaj da počenja, če se k je res že bil z dvema častnikoma, če ni lisa nad levim njegovim ušesom spomin starega dvoboja, ki so slavile njegove budalosti kot znake posebne genijalnosti in puste šale kot duhovite edovtipe: kako jo je dolgočasila ta družba! In ne le dolgočasila; prevzemala je Irmo tudi na-p jevolja, podobna nekaki ljubosumnosti. Ugajati nam začne marsikaj, kadar zapazimo, da ugaja drugim. I "Oh, da! Za Lini in Fini bi bil baron izborna partija," je vzdihnila često gospa Ma-jerjeva, kadar je bila sama s hčerjo. Njej bi bil pač zetba-, ron najljubši; in da si je po I soprogovem povelju nagovar i jala hčer, naj se ne brani E-mila, ji vendar to ni šlo od I srca, in to je vedela hči, in j I to jo je potrjevala v trmi. ] Baron pa je krožil kakor i kragulj okrog Mlake in poz- I dravljal Irmo, kadar se je < prikazala pri oknu. In ona.i je odzdravljala, in če se je ji i Čutila varna, je odprla okno i \ in se menila ž njim. : "Jaz mu podkurim!" se je | jezil gospod Majer, ko je pre I ;; stregel celo pisemce barono- ( | Pregovor je Bendeža, da i je odpovedal baronu stano- i vanje, češ, da ga ba sam prev- j §§Eel in preplačal. Baron se je s moral izseliti. A ni šel daleč; < ; pomeknil se je za par hiš na- s prej in nagajal dalje gospodu i Majerju, ki je imel toliko op- < ravka in toliko skrbi s pri- 1 pravami za svatbo. Za hčeri I le je na videz malo menil; v t resnici pa ga je hudo skrbelo i njeno vedenje, če bi se j bila jezila, jokala, prosila, ugovarjala, bi mu bilo ljubše | od te tihe, mirne, prezirljive J trme, ki ni zavračala ženino- l •vih daril, a jih tudi pogleda- I Pravo je slutil oče. da je s ta mirna zunanjost le hlimba i ki skriva s težkim trudom { burno strast. Poslikane ste- * ne prijazne sobice, ki so toli- r krat odmevale od vesega sme i ha, so čule sedaj marsikako 2 noč krčevito ihtenje, in bla- * zina je popila mnogo solz, t ki jih je iztisnila onemogla 2 jeza. Grozovita, neznosna se t: je zdela razvajenemu dekletu v sila. Lotevale so se je zle mi- c sli, da bi skočila skozi okno i in se ubila ali ušla roditeljem č in ženinu, ki ga je je]a zant- § čevati, ker se ni menil za r njeno odpoved. Koliko bolj j moško ln plemenito se ji je s zdelo postopanje baronovo, t ki se obrača do nje prve, do c nje same in kaže toliko st-a ii novitnost! Ni li on edini pri- s jatelj, na katerega se lehko j zanese? Če se mu je kazala b doslej prijazno in kljubesti, ga je pozdravljala sedaj s z hvaležno prijaznostjo, kadarkoli ga je zagledala; menila v se je o njem z materjo in z č bratom in razveselila se je v vsakega vtihotapijenega list-! ka. Vladimirjev spomin ni vs- t h ta i al več iz groba. 'v V jezi in žalosti so prešli I lepi božični prazniki, ln prt- r šlo je novo leto. Debel sneg v je bil zapadel gore, se usedel | j napravi! dober sanenec i č "V nedeljo bo prvi oklic," j jjMiejal pri kosilu ^ gospod j .. . .ur-M i rogljivo nasmehnila. A kma lu je vstala od mize, tiho šl: v svojo sobico in se zaprla Vrgla se je na posteljo ir jokala od togote. Komaj pa se je bil odpel j a gospod Majer, je dobila I mu od barona pisemce, ki jo jt neizrečeno razburilo. Bral« je, brala in ni se mogla nabrati. Stopila je oprezno k oknu in pogledala izza zas-tora, če je on blizu. Umeknl-la se je, ko je zapazila, da hodi po cesti ob vrtu in se ozira v okno. Zopet je brala in premišljevala. Čez dolgo časa se je zopet približila oknu in zopet je odstopila, še je ko-račil baron gori in doli in se ozrl zdajpazdaj na to stran. Irma je sklenila roke, se prijela za glavo, hodila vznemirjena po sobici in preudarjala. Čez nekaj Časa je izginil baron s ceste. Irma je sedla k oknu, se naslonila na polico in gledala zamišljeno po snežni ravni, po drevju, ki je sršalo v ivju, po zapuščeni cesti. Oh, kako mrzla je bila vsa narava, brez življenja, brez nade, gola, obupno pustinja! In tako se je razprostirala pred njo bodočnost: brezkončna puščava, ječa brez izhoda. Oh, kje bi se odprla rešilna pot? — Stresla se je. ko si ji je odkril na cest baron, ki je gledal v njeno skno. Strmela je vanj, kakor ia bi se borila sama s seboj, leodločna, kaj naj stori. Naposled je odzdravila, mignila t roko in zbežala od okna. Z mrakom je legla čez Krš io polje mrzla megla, zgoš-ievala se je in temnela da so 5e par korakov od oken že zgubljale lučke po hišah v mokri noči. Z nočjo se je razgrnil tih mir po vasi. Kmalu »o ugasnile luči tudi po gra-iu, kjer je gospodarjeva odsotnost privoščila družini >olj zgoden počitek. Le hlap-:a se nista š emenila za poči-:ek; porabila sta priliko, se iplazlla tiho od hiše in mah-lila v sosednjo vas, kjer bi u bili pri svatbi najbrž pogrešili. Tiho je lezla zimska noč ?roti polnoči. Na Mlaki je sarenčal pes na verigi poleg ileva in skočil iz hišice proti ilevskim vratom, ki jih nek-io oprezno odpiral. Ko je spoznal pes poznega obiskovalca, se je pomiril, se spel )o možu in zlezel nazaj na svoje ležišče. V hlevu je prh-11I konj, ko se je prižgala luč n kmalu je pripeljal v plašč ^avit mož konja okomatane-ja ob brzdi iz hleva, gavpre-?el v sani in privezal vajete ;a kol ob vrtu. Potem je vr->e\ kepico snega v okno prvega nadstropja in počakal, la se je mala linica odprla n zopet zaprla. Zdaj je šel akat pred hišna vrafa. Dol-;o, dolgo ni bilo čuti nobe-lega glasu. Nepotrpežljiv se e prestopal mož na istem me tu in gledal in poslušal v mino. Zdaj se je zasukal ►prezno ključ v ključalnici, n skozi vrata je stopila žen-ka v kožuh zavita; obstala e na pragu, drhteča od raz-»urjenosti. "Brž, brž!" je silil mož z amolklim glasom. "Kaj hočem storiti!" je zdihnila ona. "Oh, kaj ho-j em storiti! Zdaj se še lehko rnem. Baron, pustite me!" jj "Neumnosti," je godrnjal ►aron, zaklenil vrata za njo, teknil ključ v žep, vzdignil rmo in jo nesel čez sneg na lapreženi voz, kjer ji je zali noge v gorko odejo. Pes e zarenčal in zalajal, sani >a so zdrknile tiho z dvorišča in izginile v gosti temi. Neprijeten, mežav dan jej irilezel za to nočjo, in ko jej »rišel za dnevom večer, sta, »očivali po dne vnemtruduj r samostanu usmiljenih ses- ter v Zagrebu naši znanki, * Milica in Helena, veseli, sre-i čni in zadovoljni. Pogovar-I jali ste se o rečeh, ki ne zanimajo nikogar, kdor ne u-meje vzvišenih povodbv popolnega življenja, Kar ji pokliče zvonček. Prinesli so bili iz gostilne po-) lumrtvo deklico, ustreljeno v prsi, kateri je bilo treba streči. Prestrašeni sta se spogledali deklici, ko sta za-a gledali smrtnobledo obličje i svoje vrstnice -f Irme. Izpre-n letele so jih na hip misli o božji kazni, a zadušila jih je {\ takoj prirojena in privajena a milosrčnost še bolj od tujk e se jima je zasmilila znanka, a ki jima je bila prizadela to-. liko bridkosti, a je ležala se-t daj revna, brez zavesti, usmi-_ Ijen srcem in rokam prepuš-. čena. Bolestne poteze so ka-. žile lepi obraz, stisnjene ust-1 nice so drhtale od bolečin in ! hropeča sapa je stresala mla-1 do telo, ki je nemo prosilo 1 sočutja v svoji onemoglosti. . Spomin tolike izpremembe je » iztiskal deklicam iz oči gor-. ke solze. Dva zdravnika sta i . se trudila ustaviti Irmi pote- ' . kajočo kri. Ko je sledil eden < . z orodjem kroglo v telesu, 1 . se je prebudila Irma z boles-: nim krikom in odprla težke ) oči. Zagledala je Milico in j . Heleno. Trepalnice se ji raz-5 širijo in takoj zopet zapro* i kakor v obrambo vzdigne ro-1 ko in po sili se hoče obrniti 1 na drugo stran. 1 "Proč, proč!" je šepetala 1 . izmučena. "Kje sem? Proč, i maščevalni duhovi!* Jaz ni- 1 sem umorila Vladimirja; ba- i ron ga je, in jaz črtim baro- j na. Proč, proč!" "Meša se ji; blede," je de- | jal zdravnik, poučil, kako da 1 morate ž njo ravnati, in Šel k drugemu bolniku, češ, da > je tukaj trud zastonj. "Ali s^slišala?" je pošepe- r tala Helena zavzeta in skle- I nila roke. . f "Oh, ni se ustrelil sam; 1 hvala Bogu!" je dejala Mili- 1 ca. f Skrbno sta pazili Milica s in Helena na svako gibanje r bolne deklice, hladili sta ji t vročnično telo, molili poleg v njene postelje in se posveto- c vali, kako bi jo pripravili za smrt. Predramila se je in za- š htevala vode. Ko je bila pou- v Žila par kapljic, omahne in t zameži. "Naenkrat začne zo- p pet hropiti: "Proč, baron, g proč od mene! Pomagajte!" t Pot ji je lil po obrazu, in o treslo se je vse telo. Dolgo š časa je ležala nezavedna, p Proti jutru se zopet zave in b vpraša tiho, kje da je. Tiho d ji je začela govoriti Milica, n bode mirna, ker je v dobrih b rokah, med prijateljicama, t; ki jo ljubita, naj zaupa nji- n ma in ne trga obvez z glave, d "Vi ste Milica," je dejala k komaj slišno. z "Seveda in Helena je z me d noj. Stare znanke se shaja- si jO." Plašno je pogledala Irma g in zatisnila zopet oči. Zopet n jo predrami bolečina. v "Kaj se hlinita, hinavki!" n reče hripavo, se skloni in o- b brne stran. n "Oh, nikar se ne vznemirjajte, gospodična,^ nikar se či ne pregibajte!" jo je pogo- C varjala Milica, jo prijela rah- sj lo za rame in položila na meh k ko posteljo nazaj. "Če želite, si da pridejo druge strežnice, e< odideva medve." Irma je za- u mežala. n "Vedve mi ne boste odpus- S! tiii nikdar," je šepetala zopet P in ji pogledovala postrani. "Potem," je dejala Hele- n na, "tudi nama nikdar ne U1 odpusti ljubi Bog, ki nam vendar odpušča tako rad, ki ^ nas čaka vedno kakor dober rče izgubljenega otroka, da bi nas zopet pritisnil na svoje srce.** je "Oh, moj oče pač ni tak," u je dejala Irma in zatisnila H oči. V terii trenutju so se za- di Čuli brzi koraki po hodniku, §8 in z zdravnikom je vstopil ni v sobo gospod Majer. zs Temu se je bilo zjutraj ša brzojavilo, da je ušla hči, in še po brzojavnem povpraševa- sc nju je prišel hitro ubežniko- M ma na sled. Zvečer je bil U st v Zagrebu a nroti drucemu jutru šele'je našel hčer v bolnici. Bridko veselje je izprele-telo Irmin obraz, ko je zagle^ dala očeta; izkušala se je skloniti, izkušala vzdigniti roko, da bi mu jo podala, a moči ni imela več. Hvaležno in proseč je uprla vanj oči, dokler jih niso zalile solze. Oče bi bil objel in iz postelje v svoje naročje potegnil najdeno hčerko, da ga ni zadržal zdravnik. "Ali ml odpustiš, papa?" je šepe.tala Irma. "Vse, vse, Irma! Vse pozabljeno; samo ozdravi in vrni se!" Curkoma so mu lile solze po obrazu. Zdravnik ga je opomnil, da naj odide, da se pomiri hčerka. Irma je zopet zamežala; njen obraz se je pomiril, ostre poteze so se mečile, in napol so se odprle stisnjene ustnice. "Kje je papa?" je dejala Sez nekaj časa. Milica jo je tolažila, da ni daleč, da se kmalu povrne, ona naj ostane mirna, da se ji ne shujša bolezen, ampak da ozdra- vi in tako najlepše razveseli DČeta. Tiha radost je prisija-a na bledo obličje. "Oh, kako so drugi dobri, n kako sem jaz hudobna!" ie vzdihnila. "Kdor tako misli," jo je pogovarjala Helena; "proti enju že razprostira Oče v lebesih roke, da ga objame." Načela ji je pripovedovati, cako kratico da je življenje la svetu, kako smo Vsi ved-10 v smrtni nevarnosti, o ve-Snosti, slavi nebeški in bož- , em usmiljenju. "Saj ne bom še umrla," je 1 tošepetala Irma, ki je spoz- ( tala, kam da merijo besede. "Obe medve lehko umrje- * a prej," je dejala Helena. , Ravno zaradi tega ne sme-10 odlagati sprave z Bogom ' Cako prijetna in tolažilna je < lotem zavest, da pridemo ; Njemu, kadarkoli nas po- • :liče." Do srca so segle Irmi < rijazne besede; pritisnila je , vojo roko k Heleni in poki-lala, da jo ume. Umrla je še -Isti dan, spravljena z Bogom rokah potrtega očeta in obrih vrstnic svoje mladosti. Zvečer so prinesli zagreb-ki listi med različnimi no-icami poročilo o ljubavni ragediji, kako da se je prl-eljal mlad par, baron N. in ospica M., v eden prvih ho-ilov, kako da sta si čez dan gledovala mesto ln zvečer la v gledališče, po večerji a sta se zbesedala v svoji so-i, in naenkrat sta se začula va strela; družina je silo-la odklenila vrata in našla arona na divanu umirajoče-a, deklico pa smrtno ranje- 0 poleg postelje; pozornost a sta zbudila v gostilnici ta- ' oj, ker se nista vedla kakor aljubljenci, marveč kakor a bi se že pripravljala za *ebrno poroko. Gospod Majer je ostal v Za rebu, da so pokopali hčer; a pogreb je prišel tudi Ed-ard; gospa je bila ostala do-ia, ker bi bilo utegnilo raz-urjenje živcev • škodovati jenemu zdravju. Tako se je bilo v kratkem isu mnogo izpremenilo v lorenji vasi. Stari Čuk, go-joda doktoranda oče, je reel tako: "Iz Gorenje vasi ) študirali na Dunaju trije; ien se je pokmetil, drugi se strelil, moj sin pa je ostal a Dunaju, tam, kjer je ce- r{ ir doma; tam ima službo, ri ministrih." Istina; pisar je Radivoj v I jkem ministrstvu, če ni ie | mrl. "Zato pa!" bi dejal pod- j rajski Janez. koneC. Naprodaj > hiša na 60. cesti, deset sob, t dve družini, cena $4200. | iša na 65, cesti, 8 sob, za | 'e družini, cena $3700. Hi- |j 1 na 61. cesti, 4 družine, ce- (j 1 $5600. Hiša na 43. cesti, 1 4 družine, cena $3900. Hi-na 51. cesti, 12 sob. Imam več hiš po ceni., Oglasite pri Jakob Tisovec, 1366 arquette Rd. blizu 55. ce-e. ; - (145) ■„-■■-■..-■ - ^ .._ _ _ -r. C '- _I__' Ste se že preskrbeli z zimsko opravo ? Ako še ne \ torej sedaj imate priliko kopiti fine ženske in otročje suk-[ oje, kiklje, bluze in mačke (fars) po skrajno znižanih ce-) nah. Vse gore navedeno blago v zalogi mora biti razpro- t dano in to po veliko nižji kakor današnji tovarniški ceni. > _•_.__t t 30 ženskih sukenj vredne: $15 CC CH ; do $25, sedaj samo ..... ^pOiVU | I 25 otročjih suknjič samo št. 12-14 ££ QC 1 * vredne^5 do $10, sedaj samo . . fCivv * > ,, . '( 1 Ženske trpežne suknje, fine izdelane iz čisto -,-<--( I Fine ž«ntke kiklje vae številke fino-izdelane iz ^C CA tfO 7 C i čisto volnenega ali svilenega blaga, zadnje \ | jI I ]KX / j > mode, vredne: $7.50 do $15, sedaj samo . . f U i \ Vsakovrstne svilene in druge ženske bluze fino QCr <££ CA ! > izdelane, vredne $1.50 do $10, sedaj samo . . ^ yV.dV ^ > 1 ' ( i Pridite dokler je zaloga še popolna, kupite prej < [ kakor mogoče in si tako prihranite najmanj 35 do 50% j Gore navedene cene so garantirano nižje kakor so in bo- < do kje drugej. j Za obildn obisk se Vam najitopleje priporočam a Beno B. Leustig, 1 6424 ST. CLAIR AVENUE j " ■ K : tifMtf iiti / Mak ■ > V 'ši:.' • •■-,>"'• ti" "i j Zaupno zdravilo dda čudeže. Skono že trideset let se Trinerjeva zdravja rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ka nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO tor&j ima tako zaupanje in vspeh med svetom, gubi svoje sta-' lišče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spoioetifo v želddtu. Trinerjevo Zdravilno Gnenloo Vino očisti želodtec in odstrani iz notranjščine drolbovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog žlotvornih tvorin zavirajočih (pravilno delovanje drobovja. Trirterjevi leki so .prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice m vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zgfeasartoeti, nepre-bavnosti, glavobola, poliglavobdla, nervoznosti, n«avadne\slaboce, fleakor tudi v zetoddnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženski© ob premembi žitja ali rudarje ali druge kPelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite fc y vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, raito pa je zlasti v slučaju protiim, tAl revma-tiztna, rifevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in dru-gih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoti. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin it&.,\ tudi za drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno inpcav prijietao zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje .grla st; isttotako za čtičenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih ofcvoro*. Dobi se v vsdhi lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila Trin«rjeva zdravila na mednarodnih r*xstavah: Gold Medal—San TMitriscO 1915, Grand Prix — Panama 1916. * • 1 ' JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Aahknd Ave. Chicago, III dSjfi