>4NfiiŽf0c/KXIX, številka 19, 19. september 1997 f£ O R N J E S A V I N J S K I Cena 249,00 SIT ČASOPIS ISSN 0351-0140 9 770351 81401 4 /0 ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje Cenjene stranke obveščamo, da ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE serije G po UGODNIH CENAH. Vnovčite lahko delnice Gorenja, Pivovarne Laško, Pivovarne Union, Save Kranj, Cinkarne Celje, Color Medvode... Za odkupljene delnice nudimo TAKOJŠNJE PLAČILO. Kapitalski dobički prvih prodaj privatizacijskih delnic NISO OBDAVČENI. Posredujemo pri nakupih in prodajah vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Pokličite nas na telefon 855-964 ali 854-254 int. 285. Prepričani smo, da bomo izpolnili vaša pričakovanja. OLDVd.o.o. poizeiR tel. 720-592 vaeiMje tel. 863-960 BALENO 4 X 4 že od 24.990 VITARA že od 29.990 POSEBNO UGODNA PRODAJA V ČASU CELJSKEGA OBRTNEGA SEJMA BMäÖUJ E>® S IMF OSREDNJA •mu*», 11)212 ISSN 0351- . ,X\ ' Leto Izhaja vš \\ \\\\ xUstänovitelj: bral997 vXX X^xVx XX vxXlXX Skupščina občine Mozirje xxx - X . Savinjske novice,-FranCi^bi^js.p,, 'X Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, Xtkefon: 063/833-3Ž^X\\n^. XWx, \föks: 063/83I^^^NsJ^^\^Vxv'' : f Xmo-racun 528ipi68S-1301BX X Glavni in odgovorni urednik: M ^N .Jtpanpi Rotnife ,xx\X XXXV XV , XXKvXv,XXvv Xj-N\s vX Stalni sodelavci: Xtjidi Mavrič, Aleksander, Videčnik, Ciril Sem, Slavica Siapnik, Benjamin Karjir, X'yjdaSkok, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Kdvard Vrtačnik, Alenka : Klemše Begič, Igor, Pečnik; ,Marija x\v x$odja-Kladnik. dr. Maja Natek. Franjo ; Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Kmetijska svetovalna . služba, Zavod za gozdove , . 'x;xx \\ \v -xO\\X x\\ \\ V\ \\ \\ \\ \\ X X. Računalniška obdelava: Tomaž Bajk j -> -- '\;.X. X Trženje: Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 «S XX Naslov uredništva!: Savinjske novice \Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. . Telefon: 083/833-230 Faks: 063/833-210 \XS X x\x, \\ w \\'x' ;Xx XXx \ \\\\ i\\X- E-pošta: .. vx>\ X\ savinjske.novice@siol.net -Internet: . x ■-.Up// w;A".v.:::etia.cunet Cena za izvod: 249,00 SIT, za naročnike: 212,00 SIT Tisk: , X IGEA d.o.o. Nazarje : Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo pred izidoXv vX j-tekočaštevilRe,, X\X X>, X.\ Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne X 26.2.1992 šteje časopis, med proizvode -, informativnega značaja, za katere se > . plačuje davek od.prometa-proizvodov,, Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. - XX ; Pridržujemo si pravico krajšanja X besedil. Pisem bralcev in oglasov.ne lektoriramo. \>>X XvX X\X Xl\> Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. Hoteli ali ne - letošnje poletje je mimo. Jutra so postala hladnejša, dan je vse krajši in celotno družbeno življenje se je vrnilo v ustaljene tokove. Politiki in gospodarstveniki so se vrnili na delovna mesta, na sporedu so prva pomembna zasedanja in srečanja. Eno takšnih je bilo pred nedavnim v Nazarjah, kjer so se v tovarni malih gospodinjskih aparatov na Idustrijskem forumu zbrali predstavniki univerzitetnega šolstva, gospodarstveniki in župani. Predstavljeni podatki morajo skrbeti še tako nepoporavljive optimiste, pri čemer pa je pomembno še nekaj. Gospodarstvo samo po sebi nikakor ne bo zmoglo dovolj moči za izhod iz sedanje situacije, če ne bo prišlo do racionalnejšega ravnanja v ostalih družbenih podsistemih. Državna uprava je vsekakor ena izmed njih. Lepo je delati v novih pisarnah, v to ne gre dvomiti, toda kdo vse to plač? Davkoplačevalci? Seveda, toda tudi njim mora nekdo zagotoviti plače. In na tem področju je gospodarstvo znatno preobremenjeno, pa najsi gre za velika podjetja ali obrtnike z nekaj zaposlenimi. V takih vsakodnevnih razmerah smo žal piemalopozorni na dogodke in ljudi okoli nas. Tiste, s katerimi se srečujemo kar nekako avtomatsko, brez da bi nanje posebej pomislili. Naloga lokalnega časopisa, kot so Savinjske novice, je, da skuša ujeti tudi takšne stvari, zato vas pri tem, spoštovane bralke in bralci, prosimo za kanček pomoči. Če veste za zanimiv dogodek ali zanimivega sogovornika, sporočite nam, znali bomo ceniti vaše sodelovanje. V uredništvu SN tudi že pripravljamo program jesenskega izleta naših zvestih naročnikov. Več o tem v prihodnji številki, kot pojasnilo naj tokrat opozorim le na to, da se lahko na ta izlet prijavi kdorkoli, naročniki in njihovi družinski člani pa imajo 15% popusta. Lep pozdrav do prihodnjič! <£L —■ xxxltsxx x; ;^x;% MGA Nazi Industries! Glin K&M Nazaije: ^Novo skladišče za krajše X dobavne roke..........6 Občinski svet Mozirje: Več odločnosti pri predšolski in komunalni dej avno s thX-.......8 Cvetje Evrope ‘97 v Savinjskem gaju: 1 Pohvale najlepši razstavi Sevetja........X......9 Intervju: Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje...... 10 Zgo^j^S^^^'öke^p^ne: tekmovanje v agilityju za pokal Royal Canina...14 Elektrika tudi na Škrubejev! domačiji ....1.15 Ijubno ob Savinji: \ Izbrahnaj lepotico...16 Zgodovina in narodopisje: Usodni pretep pri Janče vi ^prižnici...... Zeleni Franček: odpadkov... 13. maratonski pohod: Naporna pot od Celja do Logarske doline -...1. 27' Športne igr e obrtnikov ^ Zgornjesavinjčani za las ob ^^gÖ^iestö............28 Kronika: Planincu odpovedalo NASLOVNICA X Lepota cvetja v Savinjskem gaju xX Foto: Ludvik Es XV--X X V\ X\X..Xx X. \ Mali gospodinjski aparati Nazarje Industrijski forum ’97 V prostorih nazarskega podjetja Mali gospodinjski aparati je bilo v sredo, 10. septembra, posvetovanje Industrijski forum ’97 kot post-konferenčni dogodek tretje mednarodne konference Design to Manufacture in Modern Industry - DMMI ’97. Omenjena konferenca poteka v Sloveniji vsaki dve leti in je bila tokrat od 8. do 9. septembra v Portorožu. Industrijski forum je bil kot post-konferenčno posvetovanje letos na sporedu prvič. Namen foruma je bila analiza in osvetlitev kriznega trenutka slovenskega gospodarstva pri prehodu v Evropo z ozirom na realne razmere predvsem v majhnih in srednje velikih podjetjih v Sloveniji. Poleg predstavnikov mariborske in ljubljanske univerze so se foruma udeležili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, ni, kije spregovoril o potencialih slovenskega gospodarstva in smereh razvoja. Podatki o trenutnem stanju v slovenskem gospodarstvu so zaskrbljujoči, v naslednjih 15 letih pa bo v državi potrebno investirati od 15 do 18 milijard nemških mark. Duhovnik je predlagal, da se v sklopu gospodarske strategije izdela dejanski posnetek Glavni problem po Čukovem mnenju ne tiči v gospodarstvu, temveč v drugih družbenih podsistemih, ki se še sploh niso za- čeli ukvarjati z racionalizacijo. Ob dejstvu, da so veliki gospodarski subjekti razpadli prehitro, je grozljiv porast državne birokracije. Slovenski model lastninjenja ni prinesel reinvestiranja dobička, pač pa je pri nas z makroekonomskega vidika problematično investiranje v avtomobile. Državo čaka še uvedba davka na dodano vrednost, ki bo prinesel bistveno obdavčitev investicij, kar kaže na odnos države do investiranja. Kot zelo konzervativen je Toplak označil tudi sistem slovenskega univerzitetnega šolstva. V nadaljevanju je o izobraževanju inženirjev za novo tisočletje razmišljal dekan mariborske Fakultete za strojništvo, prof. Adolf Šoštar, o dogajanju na mednarodni konferenci v Portorožu pa je poročal predsednik programskega in organizacijskega odbora Industrijskega foruma ’91, prof. Anton Jezernik z Univerze v Maribora. Napovedal “Želja po oblasti je močnejša kot spolni nagon,” je Aristotelove besede ponovil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Jožko Čuk. Uvodničarji letošnjega industrijskega foruma (foto: Ciril Sem) generalni konzul RS v Celovcu Jože Jeraj, nekateri župani iz sav-injsko-šaleške regije (zgomjesav-injske občine so prevzele generalno sponzorstvo nad forumom), predsednik območne obrtne zbornice Franc Benda in predstavniki večjih gospodarskih subjektov iz Zgornje Savinjske ter Šaleške doline. Po uvodni predstavitvi MGA-ja kot gostitelja seje posvetovanje začelo z referatom prof. Jožeta Duhovnika z Univerze v Ljublja- stanja in realna napoved za naslednja leta. Zelo kritičen je bil v svojem izvajanju predsednik GZS, mag. Jožko Čuk. Po njegovih besedah je Slovenija sicer vzpostavila demokratični sistem, toda nekatere institucije delajo naprej po starem. Poleg tega se močno uveljavlja politizacija družbenega in gospodarskega življenja, razmere v gospodarstvu pa se skušajo (neuspešno) reševati s solističnimi makroekonomskimi ukrepi. Iz referatov na Industrijskem forumu ’97: * Leta 1996 je bila slovenska industrijska proizvodnja za 30 odstotkov nižja kot leta 1986. * 50 do 60 odstotkov slovenskih izdelkov je potrebnih temeljite prenove za nastop na globalnem trgu. * Do konca letošnjega leta bo v Sloveniji 140.000 brezposelnih. * V zadnjih desetih letih seje število zaposlenih v gospodarstvu zmanjšalo za 270.000, število zaposlenih v negospodarstvu pa seje povečalo za 30.000. * V Sloveniji smo imeli leta 1991 9.773 državnih uradnikov, leta 1996 že 28.092. * V tem obdobju je bilo za prostore državne uprave porabljenih 400 milijonov nemških mark. Udeleženci posvetovanja so z zanimanjem prisluhnili referatom (foto: Ciril Sem) večjo obremenitev storitvenih dejavnosti. Mag. Čukje svoj referat zaključil z ugotovitvijo, da lahko Slovenija v takšnih pogojih zdrži kvečjemu še pet let. Prof. Ludvik Toplak, rektor Univerze v Maribora, je spregovoril o pravnih podlagah za mednarodno sodelovanje, pri čemer seje dotaknil nekaterih problematičnih določb v slovenski zakonodaji. Med temi je vsekakor je, da bo forum prihodnje leto v Velenju, čez dve leti pa spet v Zgornji Savinjski dolini. V nadaljnjem programu posvetovanja j e stekla živahna razprava o izpostavljenih problemih, nakar so se udeleženci odpravili še na delovno kosilo v Hotel Štorman na Venišah. Tam je bil letošnji forum tudi uradno zaključen. Franci Kotnik Internet naslov: http://www.inetia.eunet.si/ savinjske-novice 30. MOS X Celju Ogledalo slovenske uspešnosti Pred tednom dni so s priložnostno slovesnostjo v Modri dvorani Celjskega sejma odprli jubilejni 30. Mednarodni obrtni sejem. Sejem je odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, pokroviteljstvo nad sejemsko manifestacijo, ki bo trajala še do nedelje, pa je tudi letos prevzela Kovinotehna. Na 30. MOS se predstavlja 1.765 razstavljavcev iz 29 držav, večina, kar preko 85 odstotkov sejmišča, ki sicer obsega 55 tisoč kvadratnih metrov, pa je v stalnih oziroma montažnih sejemskih dvoranah. Na otvoritveni slovesnosti je bil v svojem govoru še posebej jasen in odločen predsednik Poslovnega odbora 30. MOS in Upravnega odbora OZS Stanislav Kramberger. Opozoril je na kronični plačilni nered v državi in njeno odločitev, da z blokadami preprosto zapira žiro račune obrtnikom, ki imajo več kot 200 tisoč tolarjev neplačanih obveznosti do nje. Obrtniki so skušali že na predlanskem obrtnem sejmu seznaniti javnost z vprašanji, kako odpraviti vse večji finančni nered in nedisciplino. Takrat je tudi predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, pokazal pripravljenost in posluh, da se ta problem odpravi. Preko njega je bil na to opozorjen finančni minister Mitja Gaspari, obrtna zbornica je pripravila pisno gradivo s primeri, kako v tujini rešujejo to problematiko, pripravljen pa je bil tildi predlog rešitev, kako zavarovati upnika. Gotovo najpomembnejši predlog pa je bil, daje potrebno izpopolniti zakon o izvršilnem postopku, in sicer tako, da bo ta bolj kot dolžnika ščitil upnika. Parlamentarni odbor za gospodarstvo je takrat sklenil, da morajo pristojna ministrstva pripraviti ustrezne spremembe zakonodaje, po dveh letih pa tudi po sprejetju omenjenega sklepa rešitev problema ni bistveno bližje kot takrat. Kramberger j e v svojem govora še poudaril, da slovenski obrtniki niso proti redu, so pa proti načinu, da država lahko deluje tako, kot sama hoče, nič pa ne naredi za to, da bi vzpostavila red tako za male kot za velike gospodarske subjekte. V času mednarodnega obrtnega sejma poteka kopica spremljajočih prireditev, med katerimi je poleg poslovnih srečanj tudi nekaj izjemno zanimivih strokovnih razprav, denimo o davku na dodano vrednost, o vstopu v Evropsko zvezo, sestal pa se bo tudi parlamentarni odbor za gospodarstvo. Več o poteku sejma v prihodnji številki. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. MEDNARODNA KONFERENCA NA DUNAJU IN V BUDIMPEŠTI Podjetje IDC Avstrija organizira mednarodno konferenco: INTERNET, INTRANET, TELECOM, NETWORKS, ki bo 2. in 3. oktobra 1997 na Dunaju. j ICC (International Chamber of Commerce) organizira 30. m 31. okto- ! \ bra v Budimpešti mednarodno konferenco oz. delavnico na temo: g DAVČNA PRAKSA IN BANČNE PREVARE. S P 2. Gospodarska zbornicasSlovenije organizira skupaj z Indonezijskim S konzulatom in Filipinskim generalnim konzulatom v Ljubljani gospo- i i darsko delegacijo, ki bo obiskala Indonezijo 28.11. - 3.12. in Filipine j j 4.12. in 7.12.1997. I V primeru vašega interesa za udeležbo v delegaciji, vas prosimo, da j I se prijavite najkasneje do 22. septembra 1997. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE SO NA VOLJO NA GZS, SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TEL.: 063 856 920, FAX: 063 855 645. PODJETNIŠKI KOTIČEK Pozdravljeni! Komaj se prav zavedamo, daje čas boj ali manj kvalitetno preživetih počitnic mimo in daje nastopil september. Čas, ko se prične pouk in s polno paro prično delati vse inštitucije. Čas, ki nas ponovno strezni in hoteli ali ne dodobra porine v kruto realnost. Še posebej, ker nas, kot pravijo, čaka vroča jesen. Ne po vremenu, ampak sicer. Pa brez panike. Katera jesen doslej pa ni bila vroča? Če ste med tistimi, ki ste si privoščili počitnice, kijih boste pomnili, ste prerojeni in boste v novo obdobje kar poleteli. Če te sreče niste imeli, ste tako in tako že navajeni, da življenje ves čas teče po ustaljenih tirih. V času od zadnjega podjetniškega kotička seje dogajalo marsikaj. Glavni dogodki v zvezi s spremembami obstoječih pogojev gospodarjenja pa nas menda šele čakajo. Približevanje Evropski Uniji nam vsekakor naloga hitrejše prilagajanje Evropi tudi po vprašanju davčnih predpisov. Predvsem težak zalogaj bo sprejetje zakona o davku na dodano vrednost. V kratkem pričakujemo v parlamentu tudi obravnavo sprememb obstoječih zakonov davčnih predpisov, predvsem Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dobička pravnih oseb. Tako upravičeno pričakujemo korekcijo nekaterih neživljenjskih določil. V veljavo je stopila nova Kolektivna pogodba za gospodarstvo, usklajevanja potekajo tudi o novem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku. V senci teh dogodkov seje skoraj neopazno s 1. julijem zamenjalo vodstvo Davčne uprave Republike Slovenije. Za v.d. direktorja DURS je bil imenovan Marko Danijel Bezjak, kije tako zamenjal dosedanjo v.d. direktorico DURS, Milojko Kolar. In kako gledana delovanje davčne službe novi vršilec dolžnosti direktorja DURS? Kot smo uspeli zaslediti v povzetku njegovih izjav, prvi človek DURS na prvi pogled umirja žogico, saj obljublja dobro počutje v odnosu med davčno upravo in davkoplačevalci. Pri tem se zaveda, da starih navad ni možno takoj preseči in da so odpori znotraj uprave dokaj močni. DURS pripravlja strateški načrt o razvoju in nalogah davčne uprave za naslednja tri leta, ki naj bi dal jasno podobo o vlogi in poslanstvu davčne službe v državi. Gospod Bezjak zagotavlja dosledno izvajanje zakona o davčni službi, s tem, da se bodo dosledno upoštevale pravice, kot tudi izpolnjevanje davčnih zavezancev. Naglaša, daje davčna služba del davčnega sistema, ki pa ne oblikuje davčne politike. Zavzema se za enako izvajanje davčnih predpisov, ne glede na različno znanje in zasedenost delavcev v posameznih davčnih uradih. Različna mnenja in razlage zakonov, ki se pojavljajo pri davčnih pregledih, davčna služba usklajuje z uporabo pravnih sredstev. Zal pa so pri tem davkoplačevalci v zelo podrejenem položaju, saj pritožba ne zadrži izvršbe, sodišča pa delajo, kot vemo, zelo počasi. Gospod Bezjak ob tem izjavlja, da DURS te prednosti nikakor ne želi izkoriščati. Davčna uprava si bo prizadevala tudi za uzakonitev davčnih svetovalcev, ki bodo davkoplačevalcem v veliko pomoč. DURS namerava pri pripravi zakonskih predpisov vključiti tudi zunanje strokovnjake, ki bo verjetno naredilo marsikateri predpis bolj življenjski in razumljivejši. Davčna uprava po besedah njenega prvega moža ceni vse, ki-doslednol izpolnjujejo svoje obveznosti do države. Zato si bo prizadevala, da tisti, i ki svojih obveznosti ne izpolnjujejo, ne bodo imeli prednosti pred tisvi-j mi, ki ob -težnosti dosledno izpolnjujejo. Poravnavanje davčnih obveznosti j mora postati, podobno kot v razvitih zahodnih državah, znak dobrega! poslovanja . Tistih, davčnih zavezancev, ki dosledno izpolnjujejo svojci obveznosti, davčna služba ne namerava vznemirjati z dolgimi inšpekci-j jskimi pregledi. Pregledi bodo sledili odkritju nepravilnosti. Vzpodbudna je tudi namera, da bodo v večji meri kot doslej izvajali pro-j gram seznanjanja zavezancev z njihovimi davčnimi pravicami in ob-} veznostmi. Predvsem nameravajo tesneje sodelovati s strokovnimi ča-j sopisi in revijami. Upajmo, da bo res tako. Vida Škarij Glin K&M Nazarje Novo skladišče za krajše dobavne roke V nazarskem podjetju Glin K&M so se v začetku septembra lotili pomembne investicije - gradnje novega skladišča v izmeri 1.500 kvadratnih metrov. O razlogih za investicijo in o poslovanju podjetja je spregovoril direktor družbe Glin K&M, ing. Marjan Dobrovc. Skladiščne prostore za Glin K&M gradi podjetje Cimperman iz Mozirja (foto: KF) sta julij in avgust. Zaradi povečanih potreb v proizvodnji smo za določen las, do konca letošnjega leta, dodatno zaposlili 20 delavcev. Pričakujemo, da so se do sedaj dovolj usposobili za delo, da bomo skupaj z nj imi v novi sezoni še bolj uspešni pri zadovoljevanju potreb naših kupcev. Slednjim skušamo ustreči v čim-večji meri, čeprav je to včasih zelo težko, saj v sezoni hočejo vsi več, poleti pa nam primanjkuje naročil. Zato poletno obdobje izkoristimo za kolektivni dopust in remont v proizvodnji.” Marjan Dobrovc je k temu še dodal, da bodo v primeru dobrega poslovnega rezultata prihodnje leto znova namenili del sredstev za investicije, s katerimi v proizvodnem procesu odpravljajo težka fizična dela. To dosežejo z raznimi dvižnimi in podajalnimi napravami, ki omogočajo, da delavci stroje potem samo še upravljajo in nadzorujejo. Zadovoljni delavci pa so temelj vsak'ega uspešnega podjetja. Franci Kotnik Po njegovih besedah so potrebe po investicijah v podjetju velike. Novo skladišče bo namenjeno gotovim izdelkom, ki bodo na ta način ustrezno sortirani in stalno dosegljivi, na ta način pa bodo krajši tudi dobavni roki zanje. Doslej so bili v podjetju zaradi prostorske stiske namreč prisiljeni skladiščiti gotove izdelke na večih lokacijah, kar je oteževalo preglednost zalog. Tretji razlog, ki je narekoval gradnjo novega skladišča, je pogojen s pričetkom proizvodnje novega programa z nazivom Prego, za katerega je treba vzpostaviti primerne zaloge. Od letošnjih 116 milijonov tolarjev, ki jih bodo v Glinu K&M namenili za investicije, bo skladišče zahtevalo dobro polovico teh sredstev. Kot rečeno je investicija že v teku, izvaja pa jo mozirsko podjetje Cimperman, ki naj bi sklenilo dela do sredine prihodnjega meseca. Marjan Dobrovc poudarja, da se bo nova konstrukcija lepo vklapljala v okolje sedanjega objekta. V skladišču bodo postavljeni regali, na ta način se bo razpoložljiv pros-torpraktično podvojil. V objektu bo tudi ekspedit, priprava blaga za odpremo znanim kupcem in primerno embaliranje blaga za transport. Slednje postaja s prodorom na tržišča republik bivše Jugoslavije zaradi njihovih slabih komunikacij zelo pomembna. Z novim skladiščem se bo sprostil del proizvodne hale. Tja nameravajo v prihodnjem letu namestiti nekaj novih strojev, že letos pa so naredili korak naprej tudi na tem področju. Novi stroji so bili nujno potrebni zaradi uvajanja novih programov, ki sojih letos razvili in ki zahtevajo višji nivo pri kvaliteti in obliki izdelkov. Ob tem seje pov- ečala tudi kapaciteta proizvodnje. Na področju investicij je Marjan Dobrovc poleg skladišča in strojev omenil tudi nov, sodoben računalniški sistem, novo telefonsko centralo ISDN, ki omogoča hitre in kvalitetne povezave, ter obnovo strehe na proizvodni hali. V podjetju Glin K&M se dobro zavedajo zahtevnosti današnjega trga, zato neprestano razvijajo nove izdelke in programe. Letos so začeli proizvajati in prodajati program Prego, ki so ga predstavili na lanskem pohištvenem sejmu v Ljubljani. Uspešno ga tržijo tako doma kot na tujem. Na bližajočem pohištvenem sejmu bodo predstavili programe, ki jih načrtujejo za prihodnje leto. Prvi med njimi predstavlja novo stopnjo kvalitete in ga bodo izdelovali v kooperaciji z velenjskim podjetjem Gorenje Notranja oprema. Program v tem trenutku še nima imena, po mnenju Marjana Dobrovca pa bo zaradi lepega dizajna lepo sprejet pri kupcih, čeravno bo sodil v višji cenovni razred. Poleg tega programa so razvili še šest novih izdelkov oziroma modelov, ki se že tržijo. “Gledano v celoti, beležimo v prvih osmih mesecih letošnjega leta 20 odstotkov večje realizacijo v enakem obdobju lani,” z zadovoljstvom ugotavlja direktor Glina K&M Marjan Dobrovc. “Delno so k temu pripomogli novi programi, deloma pa so na to vplivala večja naročila v spomladanskem obdobju. Takrat smo morali delo organizirati tudi ob sobotah, vendar se moramo zavedati dejstva, da je prodaja pohištva izrazito sezonskega značaja. Največje povpraševanje je v času od septembra do aprila, najslabša pa Alpske ceste Usposabljanje za trženje v turizmu V sredo, 3. septembra, so predstavniki regijskega Poslovno podpornega centra BSC d.o.o. iz Kranja s koordinatorji za posamezna področja in udeleženci projekta javnih del za predstavnike Republiškega zavoda za zaposlovanje in predstavnike občin, članic Alpskih cest, pripravili predstavitev rezultatov dosedanjega dela na projektu Usposabljanje za trženje v turizmu na Alpski! Udeleženci srečanja so se zbrali v Hotelu Štorman na Ranču Veniše. Vse prisotne je najprej pozdravil direktor Poslovno podpornega centra BSC d.o.o. Bojan Možina. Vodja programa Marjan Stele je zatem na kratko predstavil program, izvedbo in okvirne rezultate. Sledila je predstavitev turistične dejavnosti v posameznih občinah z gledišča udeležencev projekta. Iz Zgornje Savinjske doline so stanje turizma v svojih občinah osvetlili delavci na projektu iz občin Luče, Nazarje in Mozirje. Prvi del projekta, kije potekal od maja do avgusta, je bil organiziran tako, da so udeleženci po izobraževanju delali na praktičnih nalogah s tematskega področja. V izobraževalnem delu programa so sodelovali predavatelji, ki so se usposobili v okviru programa PHARE in specialisti s posameznih področij v turizmu. Udeleženci projekta so v sklopu izvajanj delovnih nalog s področja turizma opravili 15 nalog, ki prispevajo k ustvarjanju temeljne turistične informacijske mreže znotraj in izven posameznih občin. Udeleženci so ves čas sodelovali pri občinskih dejavnos- cestah. tih na področju turizma, s tem so pomagali pri pripravi, organizaciji, promociji, informiranju in izvedbi 41 turističnih prireditev v alpskem prostoru. V teku je že drugi del projekta za obdobje september-december 1997, v katerem bodo v okviru turističnih delavnic oblikovali programske pakete za ciljne in interesne skupine turistov, v sklopu podjetniških delavnic pa se bodo udeleženci usposabljali za podjetništvo na področju turizma. S strani predstavnikov Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo izraženo zadovoljstvo nad dosedanjim delom delavcev javnih del v sklopu projekta Alpskih cest in podpiranje nadaljnega sodelovanja. Ob končuje o svojem delu spregovoril še podjetnik Zvone Štorman. Iz njegovih besedje moč razbrati veliko ljubezen do poklica. Sam večkrat poudari, da zanj nekaj velja le pridnost in poštenje. Živi z zavestjo, da dela s poštenjaki, zaradi tega je, kot pravi, delo veliko lažje. GOSPODARSTVO, IZ OBČIN Savinja Mozirje Prenovljeni v novo tisočletje Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je v sredo, 10. septembra 1997 odprlo še eno prenovljeno trgovino. Že peta prenovljena poslovalnica v kratkem obdobju kaže na sprotno prilagajanje prodajnim programom in željam kupcev. Vse večja konkurenca s strani privatnih trgovin sili večja trgovska podjetja, da se sprotno prilagajajo vse bolj zahtevnim potrebam kupcev. Tega se v trgovskem podjetju Savinja Mozirje dobro zavedajo, zato so pred časom stopili v program obnove trgovin. Že peta obnovljena trgovina, to je manufaktura Mozirje, ki sojo odprli v sredo, kaže na razvojne usmeritve direktorja podjetja, Gregorja Verbuča, ki gleda s svojimi načrti že v naslednje tisočletje. Zaveda se, da marsikomu takšna politika ne ustreza, češ da gre za razsipanje dragocenega denarja. Jc pa to Zadovoljstvo ob otvoritvi prenovljenih prostorov (foto: CS) politika, ki jo zahtevajo kupci in zaposleni. Manufaktura je bila zelo potrebna obnove, tako prostor kot prodajni programi. Arhitekt Vučina in delavci Stola Kamnik so okusno razporedili in opremili prostore ter tako opravili svoje delo. Že sam ambient vpliva na ugodnejše počutje kupcev. V osnovi so ostali prodajni programi isti z nekaterimi izjemami. Začeli so pri oddelku za dojenčke, nadaljevali s programi za odraščajočo mladino, nova je jesenska kolekcija oblačil, povečan je oddelek kozmetike, pridobili so poseben prostor, kjer se bodo vrstile akcije s posebnimi ponudbami... Otvoritev prenovljene mozirske manufakture je popestril pevski kvartet Joy, ki ga vodi Jani Šuligoj. Program prenove trgovin so v podjetju Savinja Mozirje skoraj popolnoma realizirali. Še eno prenovljeno trgovino, železnino Mozirje, bodo odprli ta mesec, ostale pa v začetku naslednjega leta. Benjamin Kanjir LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (2) - PRVI KORAK NA POTI DO GOSPODARJENJA Z ODPADKI V zadnji številki SAVINJSKIH NOVIC smo napovedali rubliko MOJ KRAJ - LEP KRAJ v kateri bomo podrobneje predstavili sistem novega ravnanja z odpadki; ki se strokovno imenuje BIOPAS (biološki odpadki; papir in steklo). Že v uvodnem sestavku smo navedli razloge za pristop k temu projektu, ki se kratkoročno nanašajo na pomanjkanje deponijskega prostora, dolgoročno pa na spornost odlaganja odpadkov v naravno okolje nasploh. Zato smo se po vzoru razvitih evropskih držav tudi v občinah Gornji grad in Nazarje odločili za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, ki smo ga v uvodnem sestavku okvirno predstavili, danes pa bomo predstavili opremo uporabnikov za redno zbiranje in odstranjevanje odpadkov. Za začetek smo se odločili, da ne bomo zbirali in oddajali bioloških odpadkov, ampak jih bomo kompostirali v lastnih kompostnikih, ali na gnojiščih. Zato bomo gospodinjstva opremili samo z malimi 5-71 posodicami za zbiranje bioloških odpadkov v kuhinji. Za zbiranje in odvoz odpadkov po sistemu ločenega zbiranja in odstranjevanja odpadkov bomo uporabnikom glede na potrebe dostavili naslednje posode: 1. CONA: strnjena naselja: a/ večstanovanjske hiše /bloki/ - za organske odpadke: 1 X posoda 5 1 na gospodinjstvo, - za ostanke odpadkov: 3 X posoda 240 1 na 10 gospodinjstev, - za odpadni papir: 1 X posoda 2401 na 10 gospodinjstev, - za odpadno steklo: 2 X posoda 240 1 na 10 gospodinjstev. b/ družinske stanovanjske hiše: - za organske odpadke: ! X posoda 5 1 na gospodinjstvo, - za ostanke odpadkov: 1 X posoda 120 1 na gospodinjstvo, - za odpadni papir: 1 X posoda 240 1 / 10 gospodinjstev, - za odpadno steklo: ! X posoda 240 1 / 10 gospodinjstev. II. CONA: razložena naselja in vasi: - enako, kot v I. coni, le v zbirnih centrih, ki jih bomo določili skupaj in v soglasju z vodstvom KS in upravniki večstanovanjskih hiš. III. CONA: obrt, trgovina, industrija, gospodarstvo: - enako, kot v II. coni. Velikost in število posod se določi v odvisnosti od vrste dejavnosti in posebnosti odpadkov (pretežno papir, pretežno steklena embaža, pretežno biološki odpadek, ipd.j Navedena standardna prostornina posod se bo v posamičnih primerih zagotavljala tudi z drugimi velikostmi posod, v odvisnost/ od pogojev in možnosti postavitve, ter glede na dogovor s pov-zorčilelji odpadkov. Ob doslednem zbiranju odpadkov po BIOPAS sistemu je mogoče okoli 40 % vseh odpadkov prebrati in posredovati v koristno predelavo, ostale pa je še vedno potrebno trajno odlagati. Trajno je potrebno odlagati torej ostanke odpadkov, to je odpadke, v katerih ni bioloških odpadkov, steklene embalaže in uporabnih vrst papirja. Trajno /e potrebno odlagati tudi neustrezno in nečisto prebrane frakcije stekla in papirja, saj takih podjetja za zbiranje sekundarnih surovin ne sprejemajo. Zato bo potrebno doseči čistost in doslednost prebiranja odpadkov na izvoru. Jo najbrž ne bo mogoče doseči takoj po uvedbi sistema, ampak ob dobrem sodelovanju povzročiteljev odpadkov, upravnikov večstanovanjskih hiš in lokalnih oblasti v nekaj letih. Odstranjevanje ločeno zbranih odpadkov bomo opravljali po letnem koledarju odvozov, okvirno pa: - ostanke odpadkov 32 x letno, - odpadni papir 13 x letno in - odpadno steklo 13 x letno. V naslednjih izdajah častnika SAVINJSKE NOVICE bomo natančno opisali kateri odpadki sodijo v katero od posod in katere frakcije odpadnih surovin se da posredovali v nadaljno predelavo, pa jih je smiselno ločeno zbirati. Pri uvajanju opisanega, sodobnega ravnanja z odpadki računamo s pomočjo in podporo vseh občanov, v smislu našega povabila v sloganu MO$ KK-Q2 -ߣPKK-90 LASCEMI PRODAJALEC V u KS2£' «BS*• S ^ C» OŠ <\i £ ^ bo od 1§ ^ Co t UGODEN NAKUP PRODAJA NA V EC CEROVI r™ Bistro IZ0LES in Pizzeria PANDA Uas vabita v prijetno senco na osvežitev ob vrčku piva, sladoleda ali pa kar tako. Postregli vam bomo tudi velike in dobre pizze, jedi na žaru in solate. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 23. ure. UabUeni! Zakaj vijem vivo HRENI Ker je manj gumno in mi ne povzorooa zgage. Dobletina 9, Nazarje> odprto od f do24h tudi ob nedeljah in praznikih Kakšno je stanje v Franciji in na Japonskem Da ne bom poslušal očitkov, da sem pristaš zgolj »Nemcev«, ostale pa zanemarjam, poglejmo tokrat dve novosti-na zgoraj omenjenih trgih. Skratka - kaj še ostane velikim! Vsaj tako pravijo pri Renaultu, kaj pa drugje? Citroen Xara Nadomestilo za citroen ZX je prišlo na plan po šestih letih. Xara je ime, ki vzbuja čustva, in prav na to karto igrajo preračunljivi Francozi. Mercedesu bo po Dianini smrti verjetno nekoliko upadla priljubljenost, ki jo bo mogoče zapolnila prav Xara, pa čeprav se z dolžino 4,167 metra uvršča zgolj v golfov razred. Oblika je sodob- nejša kot pri ZX-u, vsekakor pa je to stvar osebnega okusa. Zadek pa po okusu mladine! Vidljivost skozi zadnjo šipo in stranski steber prav tako! Poudarek je na varnosti in udobju. Vemo, da so bili francoski avtomobili vedno udobni, ne pa pretirano vami. Serijske zračne vreče, ABS, servo volan in dežni senzor bodo skušali omiliti ta prizvok. Motorju z 1,8 litra prostornine so zmanjšali moč s 101 na 90 KM. Vzrok? V čistejšem izpuhu! Saj veste - nove norme evropske skupnosti bodo kmalu tu! Daihatsu TERIOS CXS ali kako presenetiti! Daihatsu je pri nas priljubljen po svojem malčku charadu in terencu ferozi. No, pa so vseeno pripravili presenečenje, ki je večje od malčkov in manjše od pravih limuzin. Tcrios je nekakšna mešanica terenca in mini vana. Z dolžino 3,85 metra je malce daljši od Fordove fieste, je pa zato ožji za celih 8 cm. Kdor ima majhno garažo ... Pogon vedno na vsa štiri kolesa, kar prispeva k boljšemu stiku med vozilom in cestiščem. Motorje v osnovi 1,3-litrski s 83 KM, kar zadostuje za 145 km/h in porabo okrog 8,6 1/100 km. Kljub mehkemu vzmetnju in nagibanju v ostrih ovinkih je lega zanesljiva. In če vam daihatsu ni ravno pri srcu, vam še vedno ostane jeep ali pa greste na IAA v Frankfurt in si izberete svojega jeklenega konjička. IGOR Jesenske radosti v salonih Renaulta Ste že slišali za jesensko ljubezen in ljudi, ki pravijo, da se le-ta ne obnese najbolje? V prodajnem salonu RSL Mozirje vas bodo skušali prepričati, da temu ni ravno tako. No, če bi fantje imeli v rokavu tako močne karte, kot jih ima RSL in Renault nasploh..., bi se verjetno morali še otepati žlahtnih deklic. Renault si kot edini pravi proizvajalec avtomobilov v podalpski deželi Sloveniji nekako zasluži, daje med vodilnimi prodajalci vozil na sončni strani Alp. Akcije, prijaznost, kvaliteta in visok nivo storitev so gotovo temelji, ki pogojujejo končne uspehe. Prav v tem stilu je opremljen RSL Mozirje, kije odprl vrata 6. decembra 1995 kot podružnica matice, ki uspešno posluje v Levcu pod taktirko družine Podmiljšak. Prodajni salon je opremljen v stilu Renaulta, moderno, v rumeni barvi. Prav tako servis. Celoten salon in servis zaposluje štiri uslužbence, hkrati pa pomagajo pri izobraževanju kadra, ki zaključuje srednjo avtomehanično šolo. Prodajajo nova in rabljena vozila, hkrati pa nudijo vse servisne usluge. Rezervne dele dobite v najkrajšem možnem času. In kje so jesenske radosti?! Jesenske radosti je prodajna akcija malčka v renaultovi družini -twinga. Na tržišče prihaja z novo opremo in v omejeni seriji. Twin-go ELITE je veliko v malem. Glede na serijsko različico ima več dodatne opreme. Vožnjo vam bo lajšala voznikova zračna vreča, progresivni servo volan, naslonjali za glavo zadaj, blokada vžiga in atermično vetrobransko steklo, znano iz audija A8, ki odbija kar 80 odstotkov sončnih žarkov. V serijski proizvodnji bo to steklo prvi uporabil prav Renault. Centralno zaklepanje in električna ogledala in šipe so del serijske opreme. Poleg teh “malenkosti” ima twingo elite še kvalitetnejše talne obloge, novo barvo sedežev in dve potovalni torbi, ki sta pritrjeni na zadnjo stran zadnjih sedežev. Za povrhu dobite še lita pla- tišča in tri različice barv. Twingo ELITE boste prepoznali po oznaki E pri kljukah prednjih vrat. Sicer pa twingo vedno znova preseneča s svojo prostornostjo in variabilnostjo. Prednja sedeža se lahko spremenita v spalnico, zadnja kloppa se lahko pomika naprej-nazaj, kar vam omogoča povečanje prtljažnega prostora. Če vam je zmanjkalo denarja in imate katrco, lahko kupite twinga tudi na kredit T+0%, kar je več kot ugodno. Sicer pa - prepričajte se sami! IGOR Fran Kocbek o “Luknji" V prejšnji številki našega časopisa smo opozorili na veliko delo, ki so ga opravili lučki planinci s tem, ko so spet usposobili starodavno pot iz Luč v Solčavo nad Iglo. To delo sta gmotno omogočili Krajevna skupnost Luče in Občina Luče. Fran Kocbek je zelo veliko pisal v razne časopise, predvsem pa v tiste, ki sojih izdajala planinska društva. Ne le v Planinski vestnik, tudi v nemška planinska glasila je pisal in predstavljal lepote našega planinskega sveta. Žal se teh velikih zaslug ustanovitelja Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva le redko kdo spomni. Je že tako, da več veljajo “kričači”, kot pa pisci, ki s svojim pisanjem obveščajo javnost o skritih kotičkih Zgornje Savinjske doline. V Planinskem vestniku, letnik 1895, zasledimo pod naslovom Črtice iz Savinjskih planin tudi sestavek s podnaslovom Najstarejši pot iz Luč v Solčavo. V njem je Kocbek navedel nekaj zelo zanimivih podrobnosti, ki so še danes pomembne. Najprej poudarja “najsrčnejšo” željo Solčavanov, da končno dobijo cestno povezavo mimo Igle v Luče in potem naprej proti spodnji dolini. Navaja, daje to delo bilo opravljeno leta 1894 s pomočjo Okrajnega zastopa Gornji grad ter občin Luče in Solčava. Opisuje težave s prevozi, ki sojih imeli prebivalci naše prelepe hribovske vasice Solčava, ko so morali po slabem kolovozu pogosto prečkati Savinjo. Ko pa je ta narastla, so bili odrezani od spodnjega dela doline. Zato so se domačini v “starodavnih” časih posluževali naporne poti, ki so jo imenovali “skozi luknjo”. Vila se je čez brege do kmeta Belšaka, tako piše Kocbek. Seveda seje ta pot z dograditvijo ceste opustila in le malokdo je zanjo vedel. Ko sta Kocbek in dr. Frischauf bivala v septembru 1893 v Solčavi, je bila velika poplava in nista mogla nazaj v Luče. Zato je Kocbek nagovoril Fris-chaufa, da bi šla po “stari” poti mimo Igle. Le s težavo sta pri Belšaku (v izvirniku), prepričala starega pastirja, da ju je peljal skozi luknjo in dalje “čez brege” proti Lučam. Zapuščena pot je bila naporna, toda naredila je na oba planinca izreden vtis. O tem je dr. Frischauf potem pisal v časopisu Grazer Volksblatt pod naslovom Notweg Leutsch-Sulzbach (Zasilna pot Luče-Solčava). V članku, ki ga opisujemo, je Kocbek zelo natančno opisal potek poti. Posebej seje potrudil opisati Rjavčevo jamo, ki jo “ljudstvo imenuje luknja”. Takole je zapisal: ’’Velika skalnata vrata so 6 m visoka in 7 m široka; predi je zelenica, odkoder krasno vidiš raztrgane skaline na južnozahodni strani Raduhe. Na levi strani je v skali navpična luknja, gladka, kakor bi bila izdolbena, ter vodi do odprtine, ki je podobna oknu. V jami greš jugozahodno kakih 35 korakov, potem pravokotno na desno 40 korakov do izhoda. Notranja visokost je 4,5 m. Jama je precej svetla, stene mokre, kapniki neznatni...”. Sledi za nas zanimivo opisovanje izhoda v lučki smeri. Pa prisluhnimo, kako gaje videl Kocbek. “Za izhodom najdeš na levi strani (gredoč iz jame), skalno ploščo z vdolbenim napisom: 16IHS IR 62. Ta napis je dal napraviti gotovo eden lučkih župnikov, ki imajo tod svoje posestvo. Orožnova knjiga Dekanat Oberburg omenja, da je bil v Lučah od leta 1660 do 1668 vikar Jakob Rjavec. Potem se napis lahko tolmači tako: 1662 letnica, IHS znano znamenje in I.R. začetni črki imena vikaija Jakoba Rjavca, kije dal napraviti napis. Ker sejejama imenovala samo “luknja”, jo je Slovensko planinsko društvo krstilo za “Rjavčevo jamo”. Svoj zapis končuje Kocbek “najstarejšemu potu pa ohranimo spomin”! Alije Kocbek napis dobro prebral, je sedaj vprašanje. Verjeti mu je, saj je bil v vsem zelo Kraj, ki gaje veliki poznavalec naših planin, dr. J. Frischauf poimenoval Jančeva prižnica, nudi prečudovit razgled na Logarsko dolino in verigo vršacev. Nekoč, davnega leta 1851, pa je to bilo mesto nesrečnega dogajanja. V hribovitem predelu okoli Solčave, Železne Kaple, Črne in Luč so se skrivali razni ljudje, ki iz različnih vzrokov niso imeli ustrezne izkaznice. Med njimi so bili tudi vojni ubežniki, saj se je Avstrija nenehno vpletala v razne vojne. Vsekakor je moralo biti teh primerov dosti, ker so oblasti ukrepale tako trdo. Dogajanje je opisal solčavski župnik Janc v knjigi dr. Frischaufa Die Sannthaler Alpen (Savinjske Alpe). Iz vsebine lahko povzamemo, daje pravkar ustanovljena žandarmerija imela nalogo vojne begunce in sumljive ljudi brez veljavne izkaznice poloviti in postaviti pred sodnike. Sredi meseca decembra 1851 so prišli trije orožniki (žandarji) s Koroškega, preko Šentjakobske planine na solčavski predel. Nastopali so dobesedno nasilno in brezobzirno. Verjetno so se hoteli na račun neukih ljudi uveljaviti pred svojimi predstojniki. Že pri prvem kmetu so naleteli na hlapca, ki ni imel zahtevanih listin. Sredi južine so ga aretirali in grobo uklenili. Nič ni pomagalo prigovarjanje domačinov, da gre za poštenega in delovnega človeka. Reveža so zaprli v gostilni Smotnik v Solčavi. Tam so se krepko podložili in gostili, ujetnika pa pustili uklen-jenega stradati. Veselo so krenili na pot, češ, sedaj pa smo se izkazali. Pozno so prispeli do sv.Duha, kjer so pri kmetu Bogarju prijeli dva starejša člove- natančen. Sedaj je napis obnovljen, letnica je vidna 1669, začetnici, ki jih je Kocbek tolmačil kot inicialki Jakoba Rjavca, pa se kažejo bolj kot monogram Marije (MR). Če smemo okoli tega po svoje sklepati, bo bolj verjetno, da gre za mOnogram Marije in ne kratice imena in priimka vikaija Rjavca. Pa še to, v zadnjem članku v Novicah sem pisal o “Erjavčevi jami”, kar seveda pravilno glasi Rjavčeva jama. Oprostite! To so podrobnosti, ki naj ne motijo obiskovalcev. Vsekakor pa tudi mi pritrdimo Kocbeku, koje pozval k ohranjanju spomina na to zanimivo pot. Končno, ni le zanimiva, je tudi lepa, zelo mogočen je občutek, ko stopiš iz Rjavčeve jame in vidiš to prelepo divjo krajino pred in pod seboj. Ne drvimo le po cesti, ustavimo se v Kačjeku in si oglejmo strmo pot, kije našim prednikom pomenila okno v svet. Morda še tole. Kocbek opisuje Rjavčevo jamo kot vlažno. Če se danes ozremo po njej, vidimo, da je suha in o kakšnih kapnikih ni sledu. Kaj je krivo tej spremembi? Verjetno bodo o tem povedali kaj več jamaiji, ki so baje že opravili raziskave v tej jami. Bančeni prižnici ka, ki tudi nista imela “papirjev”. Utrujeni od uspeha in naporov, nenazadnje tudi od vina, so .prenočevali pri sv. Duhu. Novica o njihovem junaštvu se je hitro raznesla od kmetije do kmetije. Tudi drvarji v gozdovih so slišali, kaj se dogaja. Ponoči se je zbralo kakih 25 razburjenih fantov, baje jih je bilo 6 iz Solčave, drugi pa s Koroške in Kranjske. Na Šentlenarškem sedlu so pripravili žandarjem zasedo, da bi rešili ujetnike, ki niso nič stori- li. Okoli 4. ure zjutraj so se orožniki približali zasedi. Baje so se hudo spoprijeli, žandarji so celo streljali, sekali s sabljami, fantje pa so se branili z raznim orodjem, strelnega orožja niso imeli. Vse se je dogajalo še v jutranjem mraku. Ujetniki so pobegnili v Solčavo, fantje pa so se razkropili na vse strani. Seveda so se zavedali svojega dejanja in vedeli, kaj jih čaka, če pridejo v roke “pravice”. Bolj so jo skupili žandarji, kajti od fantov je bil le eden ranjen v roko. Vest o napadu na oblast seje hitro širila. Iz Železne Kaple so poslali ojačanje in moštvo, da so prenesli ranjene žandarje v dolino. Kmalu za tem so se v Solčavi pojavili vojaki in skupine žandarjev iz Koroške in Kranjske. Debel sneg jih ni zadržal. Že 20. decembra 1851 so v Solčavi razglasili obsedno stanje. To pa je pomenilo za kraj in prebivalce pravo trpljenje. Poveljeval je neki poročnik, ki je bil prej žandar. Razglas o obsednem stanju je bil pred cerkvijo objavljen, poslovenil pa gaje župnik Janc. Baje seje navažnejše dogajalo sredi vasi, prisostvovati so morali vsi prebivalci, obdani od vojakov in orožnikov. Piše: Aleksander Videčnik Usodni pretep pri Obsedno stanje je trajalo 10 dni. V tem času so vojaki in žandarji izsiljevali ljudstvo in počeli razne samovoljne akcije. Dne 31. decembra so po ukazu poveljstva iz Gradca izredno stanje preklicali. Vojaštvo in žandarji pa se je umaknilo kljub hudi zimi preko hribov na Koroško. Župnik Janc je še zapisal, da je vojaška zasedba Solčave prizadela prebivalstvo, povzročila veliko stroškov in zla. Tudi vojaštvo je bilo izpostavljeno hudemu mrazu, saj je primanjkovalo ustreznih stanovanjskih prostorov. Se enkrat omenja župnik Janc, da “seje postopalo izredno strogo, skoraj kruto”. Vse moške, tudi starčke, ki sploh niso vedeli zakaj gre, so stlačili v eno sobo, ki sojo uredili za zapor. Ujetniki so stradali, saj se za njihovo prehrano ni zanimala oblast, le domačini so jim na skrivaj dajali kruha in vode. Janc še opisuje, kako so ujetnike vsakega posebej uklenili in potem še vse skupaj na skupno verigo. Ugotavlja pa, da so to bili dobri in pošteni ljudje, ki si takega ravnanja niso zaslužili. Potem sojih peljali v hudem mrazu in visokem snegu v Kaplo, da bi jih tam zaslišali na sodniji. Toda niti eden od ujetnikov ni bil od napadenih orožnikov razpoznan! Tako sojih morali izpustiti. In spet Janc: “Le najtrdosrčnejši človek se ni razjokal, gledajoč te nedolžno preganjane ljudi”. Kljub vsem ukrepom niso dobili niti enega od napadalcev na žandarje. Šele julija 1852 so ujeli fanta, kije bil ranjen v boju z žandarji. Taje potem izdal še ostale soudeležence. Baje je fant bil Lučan. Vsi so bili obsojeni na več let zapora, toda “pomrli so v kratkem, ker jim je v ječi nedostajalo svežega zraka, katerega so bili navajeni”, je še zapisal župnik Janc. Ta dogodek so seveda nemški nacionalci razbobnali po vseh časopisih tedanje monarhije. Neki dr. Hoffmann je v reviji Gartenlaube leta 1865 zapisal, daje Solčava “Deutschlands groesste Raeuberburg” ( največje roparsko središče). Janc pa zaključi:”...s tem seje pisec osmešil, kajti človek je s svojim imetjem malokje toliko varen kakor ravno v Solčavi”. Fran Kocbek je poskrbel za slovenski prevod članka o dogajanjih v Solčavi, saj gaje župnik Janc, za Frischaufovo knjigo, napisal v nemščini. Kako so nosili k pogrebu Hribovske kmetije so bile slabo povezane s “poti”. Vozili so po slabih kolovozih, ki sojih zmogli le z volovskimi vpregami. Pozimi pa so se možnosti za prevoz v dolino sploh toliko poslabšale, da na to ni bilo misliti. Odrezanost od središč je zaznamovala hribovske prebivalce z izredno telesno odpornostjo in zdravjem. V kakršnih razmerah so pridelovali vsakdanji kruh, ni bilo mogoče drugače. V današnjih časih zveni pripoved starih ljudi, kako so nekoč živeli in preživeli, kot neka pripovedka, na meji resničnosti. Pa vendar je bilo tako! Koje nekdo v hribih umrl, so ga morali nositi v dolino, da so ga tam pokopali. Težko si predstavljamo napore, ki sojih v tako delo vlagali. Nosači so morali biti ne le močni, tudi spretni. Hoditi s tako težkim tovorom po vijugastih in včasih drsnih poteh, ni bila malenkost. Pa so se, kot vedno, dobro znašli. Trugo so nosili na “golu”. Tako so namreč rekli približno 6 metrov dolgemu drogu, na katerega so obesili krsto. To so dobro pričvrstili, da se ni obračala med potjo. Dva soseda sta gol nosila. Običajno so to nalogo prevzeli sosedi, ki so morali iz hiše žalosti prenesti, krsto z mrtvim. Kajti veljalo je pravilo, da tega ne smejo storiti domači, saj bi izgledalo, kot da so komaj čakali, da poneso nekoga mrtvega preko praga. Pred sto leti ŠMARTNO ob DRETI Tukajšnji poštni urad dobi pismonošo, kateri bode raznašal poštne pošiljatve v ponedeljek, sredo in petek v okolici Št. Jošt in Volog, v torek, četrtek in soboto v Delce, Brdo. Lužo, Lačovas, Potok, Pustopolje, Sp. in Zg. Kraše. (Narodni dnevnik, 22.2.1909) Iz GORNJEGA GRADA V nedeljo, dne 14.t.m. je v tukajšnji šoli zborovalo okrajno učiteljsko društvo. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. Ivan Kelc. Pozdravil je k zborovanju došlega vodjo c. kr. politične ekspoziture g. dr.Lubeca, ki je prevzel predavanje. Predsednik je nadalje povdarjal, da društvo prvokrat zboruje v novem, lepem gornjegrajskem šolskem poslopju. Ta šola je kras gornjegrajskega trga, ona je vzor vsem dragim. Nato je podal nekaj svojih misli in navodil v nadaljnem delovanju učiteljstva. (Narodni dnevnik, 12.2.1909) Seveda pa se je tudi zgodilo, da zaradi visokega snega ni se mogli v dolino. Tedaj so mrtvega zakopali v sneg in čakali primernega vremena, ko so lahko v dolino naredili gaz in po njej potem prenesli krsto k cerkvi. Nosači gola so bili povabljeni na pogrebščino, če je šlo za mrliča iz premožnih krogov, da so zmogli pojedino. Zanimivo je, da so že na krsto, ki so jo prenašali na golu, pritrdili vence, v njo pa so.dali kakšne votivne podobice in rožni venec. Taje moral biti lesen, da potem strohni. O opisanem pogrebnem običaju je govorila starejša ženska iz Luč. Verjetno pa je bilo podobno tudi v drugih hribovskih predelih naše doline. Morda je najti še drugačen izraz za “gol”. so zapisali.... GORNJI GRAD V gornjegrajski krajni šolski svet je občina trg Gornji grad v svoji seji v nedeljo, dne 14.t.m. izvolila g. Josipa Prislana in g. Ignacija Rupa. Oba sta moža na svojem mestu in vrla naprednjaka. Dosedaj sta ti dve mesti zavzemala g. Matek in g. Matija Krajnc. (Narodni dnevnik, 19.2.1909) MOZIRJE C.kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu se naprosi, da uredi poštno zvezo med žel. postajo Rečiška vas in trgom Mozirje tako, da bode zadnji poštni voz iz postaje Rečiška vas proti Mozirju odhajal šele po odhodu večernih vlakov, ki prihajajo ob 7. uri iz Celja in pol 8. uri iz Velenja na imenovano našo postajo. Soglasno sprejeto! (Iz skupščine Okrajnega zastopa gornjegrajskega, Narodni dnevnik, 18.2.1909) 3sčemo stare fotografije Tudi v času vojne vihre so naše matere skrbele za dojenčke. Na sliki iz I. 1943, ki nam jo je posodila Marija Irmančnik z Brezij, so udeleženke tečaja. Vodila ga je učiteljica Vilma Benigen (sedi 5. z desne) Uporaba žlahtnih kvasovk v žganj ar stvu Na količino in kvaliteto žganja vpliva več faktorjev. Pomembno vlogo igra kvalitetno alkoholno vrenje sadne drozge, ki pa je možno le z dodatkom žlahtnih kvasovk. Bakterije, plesni in divje kvasovke so povzročitelji vseh naravnih gnilobnih in vfelnih procesov sadja. Nahajajo se na površini sadja in ob mletju preidejo v dro-zgo. Glavna naloga kvasovk je prevrevanje sladkorja v alkohol. Če je prisoten kisik, uporabljajo kvasovke sladkor za rast in razmnoževanje. Tako porabljen sladkor gre na škodo končnega izplena tj. alkohola. Alkohol, ki je nastal med vrenjem, postane po določenem času strup za kvasovke, ki so ga proizvedle. Različne vrste kvasovk prenesejo različne koncentracije alkohola, govorimo o alkoholni toleranci. Divje kvasovke in bakterije ostanejo prisotne na sadju kljub skrbnemu pranju surovine. V drozgi se pričnejo takoj razmnoževati in povzročajo tako imenovano spontano vrenje. Divje kvasovke so na temperaturo bolj občutljive kot žlahtne, zato se pogosto zgodi, da se pri nižjih temperaturah vrenje prekine. Poleg tega tvorijo divje kvasovke manj alkohola, pač pa več nezaželenih vzporednih produktov, kot sta ocetna kislina in ace-tetilester. Iz teh razlogov je odločilnega pomena, da dodamo žlahtne kvasovke, in sicer dovolj zgodaj ter dovolj močno dozo, da takoj prevzamejo vlogo in tako dominirajo nad šibkimi, ki se sicer hitreje razmnožujejo. Če je določena vrsta kvasovk že od začetka v številčni premoči, lahko to vrenje dominira. Seveda pa je treba upoštevati dejstvo, da bo rezultat zadovoljiv le, če bo poleg žlahtnih kvasovk ustrezna tudi kvaliteta surovine. Če imamo namreč poškodovano ali nagnito sadje, je to že tako obremenjeno z bakterijami in plesnijo, da nam produkti le-teh ne kvarijo drozgo. Hkrati pa je bil že pred dodatkom kvasovk porabljen del sladkorja in tako ni več na razpolago za prevretje v alkohol. Dejavniki, ki vplivajo na rast, razvoj in delovanje kvasovk: - temperatura: optimalna za razmnoževanje je 25-30°C, temperatura nad 40°C kvasovke ubije. Za alkoholno vrenje je primerna temperatura pod 20°C, tako imenovane hladnovrelne kvasovke pa zmorejo prevrevati celo pod 10°C.Če naraste temperatura nad 20°C nastane burno vrenje. Posledica takega vrenja je intenzivno nastajanje CO,, ki “odnese” dragocene aromatske snovi iz drozge. Sposobnost kvasovk, da prevrevajo sladkor pri temperaturah pod 20°C, ima za žganje precejšen pomen: - bakterije in deloma tudi divje kvasovke potrebujejo za svoje višje temperature. Tako zaradi prenizkih temperatur ne morejo porabljati sladkorja za nezaželene vzporedne reakcije, katerih posledica so napake drozge. - zmanjšani sta izguba alkohola in arom zaradi izhlapevanja; - alkoholna toleranca kvasovk raste z nižanjem temperature, kar pomeni, da so kvasovke pri višjih temperaturah bolj občutljive na alkohol; - kisik: pri vzgoji kvasovk igra važno vlogo dejstvo, da pri veliki količini kisika kvasovke ne prevrevajo sladkorja v alkohol, pač pa ga porabljajo za rast in razmnoževanje. Preveč kisika v drozgi torej zavira alkoholno vrenje. - pH vrednost: kvasovke so sposobne delovanja v širokem pH območju (pH 1,8-6,5) brez vpliva na samo vrenje ali pretvorbo snovi. Nizek pH ščiti drozgo pred infekcijami, ker bakterije in plesni v kislem mediju rastejo slabo ali pa sploh ne rastejo. Žlahtne kvasovke so na razpolago v tekoči in granulirani obliki. Tekoče je treba razmnožiti v tako imenovano štartno kulturo, gran-ulirane pa le rehidrirati. Za razmnoževanje tekočih žlahtnih kvasovk rabimo sveže pasteriziran sok na sobni temperaturi. Pustimo 3-5 dni, da se kvasovke dovolj OZIMNA PŠENICA -NOSILNE SORTE 1. ANA - domača semenska pridelava 2. MARIJA - domača semenska pridelava 3. PINKA - domača semenska pridelava 4. ŽITARKA - domača semenska pridelava 5. PROFIT - delna domača semenska pridelava, delno uvoz 6. DEMETRA - domača semenska pridelava 7. JUSTUS - delna domača semenska pridelava, v glavnem uvoz 8. SOISSONS - uvoz semena SORTE OZIMNE PŠENICE V UVAJANJU 1. MIHELCA 2. LENTA 3. KRONA 4. RESKA močno razmnožijo, nakar jih damo v drozgo. Slaba stran take štartne kulture je, da ima omejen rok uporabe in da jo je potrebno zaščititi pred infekcijo. Precej enostavneje je rokovanje s suhimi kvasovkami, čeprav je tudi tu potrebno upoštevati določena opravila. Suhim kvasovkam je bila pri proizvodnji odvzeta voda, s tem so se jim življenske funkcije začasno ustavile, sposobnost v taki obliki pa obdržijo približno eno leto. Da jih zopet “obudimo” k življenju, jih moramo rehidrirati. Namočiti jih moramo v 5-10- kratno količino tople vode z največ 35°C. Ena najpogostejših napak pri rehidraciji je, da je temperatura vode previsoka in kvasovke uniči. Temperaturo je treba spremljati s termometrom in nikakor ne sme preseči 40°C. Po približno 10 minutah prične suspenzija šumeti in jo lahko dodamo drozgi. Žlahtne kvasovke lahko kupite v vseh specializiranih trgovinah. Kmetijska svetovalna služba Ida Valek, dipl. ing. živ. teh. 5. SRPANJKA 6. LARA OZIMNI JEČMEN -NOSILNE SORTE 1. PLAISANT 2. REX 3. ALPHA 4. ASTRID 5. GOTIC 6. COPIA SORTA V UVAJANJU - MIA-HEL OZIMNA RŽ - NOSILNE SORTE 1. MARDER (hibridna rž) 2. DANKO 3. ECHO KURZ TRITICALE - NOSILNE SORTE 1. CLERCAL 2. ALMO Kmetijska svetovalna služba Mozirje Marija Mikek ®fr/de/a 'rtrii hram Ne zamudite izjemne jesenske izbire: - čebulic tulipanov, narcis,... - okrasnih drevnin, grmovnic, trajnic, - substratov ter gnojil, - glinene in keramične posode itd. Pravočasen nakup je pol uspeha! 1^3330 Mozirje, Praprotnikova 36 tel.&fax 063/831-331J KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Priporočene sorte ozimnih žit za setev 1997/98 Priporočene sorte ozimnih žit so razdeljene v nosilne sorte in sorte v uvajanju. Nosilne sorte pomeni, da so to sorte, ki so vpisane na sortno listo in dajejo dobre zanesljive pridelke po količini in kvaliteti, semena za setev je zadosti na razpolago. Sorte v uvajanju so sorte, ki so vpisane na sortno listo, v uradnem preskušanju so dale dobre rezultate po pridelku in kvaliteti, vendar semena še ni na razpolago v neomejenih količinah - le manjše količine. Ločeno zbiranje odpadkov Občine Zgornje Savinjske doline ena za drugo uvajajo ločeno zbiranje odpadkov. To toplo pozdravljam in se zahvaljujem vsem županom in občinskim svetom, da so organizirali današnjemu času primemo zbiranje odpadkov. Zdaj smo na vrsti občani, da ponujeno možnost izkoristimo. Večina med nami do sedaj odpadkom ni posvečala nobene posebne pozornosti. Avtomatično smo jih odlagali v koše oziroma v kante in kontejnerje. Najpomembneje je bilo, da smo se jih hitro, enostavno in relativno poceni znebili. Z ločenim zbiranjem odpadkov postane to opravilo precej drugačno. Več časa in pozornosti mu je treba posvetiti. Spremeniti moramo svoje ustaljene navade. Za začetek si moramo preskrbeti več posod za zbiranje odpadkov. Ločeno zbiramo najprej biološke odpadke v manjši posodi. Ker hitro gnijejo in plesnijo, posodo praznimo poleti skoraj vsak dan. Odlagamo jih na kompost, ki si ga uredimo v skritem kotu svojega vrta. Za občane, ki nimajo vrtov, bodo občine uredile čimprej skupno kompostamo. Na kmetijah se odlagajo odpadki te vrste običajno na gnojišče. Priporočam, da si uredite kompost, kjer nalagate odpadke v plasteh izmenično s hlevskim gnojem in zrelim kompostom. Na ta načinje proces kompostiranja hitrejši kot na gnojišču. Biološki odpadki se nam nabirajo v kuhinji: vsi olupki, ostanki zelenjave in sadja, kavna gošča, ostanki čajev, trdni ostanki hrane, umazan papir vseh vrst, kosti, jajčne lupine, lupine orehov, lešnikov in podobno. Sem spadajo tudi vrtni odpadki: plevel, ostanki zelenjave, cvetja, pokošena trava, odpadlo listje, obrezane veje grmičja. Na kompost lahko odlagamo tudi perje, volno, lase, iztrebke malih živali, žagovino. Če želimo imeti kvaliteten kompost, naj količina žagovine ne bo prevelika. Posebej zbiramo papir. Primer- naje kartonska škatla, ki jo občasno izpraznimo. Papir ne sme biti umazan ali masten. Zbiramo časopise, revije, prospekte, kataloge, brušure, pisma s kuvertami, stare šolske zvezke, zmečkan papir, ostanke papirnate embalaže vseh vrst: škatle, vrečke, ovojni papir. Vaše polne škatle papirja bodo najbolj veseli šolski otroci, ki imajo vsako leto akcijo zbiranja starega papirja. Steklo zbiramo ločeno: belo steklo posebej in barvno steklo posebej. Ostanke stekla zbiramo v kartonski škatli ali močni vrečki. Stekleni odpadki naj bodo prazni in čisti. Zbiramo: stare kozarce za vlaganje, ostanke steklene embalaže brez pokrovov (kovina), nepovratne steklene steklenice vseh vrst, razbite in poškodovane kozarce in steklenice. Vedno odstranimo zamaške in pokrove. Okensko steklo in porcelan ne spadata zraven. Zbirna mesta za odlaganje papirja in stekla bodo v središču naselij, ob trgovinah in na nekaterih dosedanjih lokacijah kontejnerjev. Vsak občan pa lahko odda papir, steklo in kovine na reciklirnem dvorišču ob odlagališču odpadkov v Homu. Vse ostale odpadke odlagamo skupaj v sivo posodo. Količina se bo precej zmanjšala. Za to posodo nam bo ostala plastika vseh vrst: plastične steklenice pijač, kisa, olja, plastične vrečke, vsa plasti-ficirana embalaža, ostanki tetrapakov sokov in mleka. Sem spadajo vsi kovinski odpadki: pločevinke pijač, ki jih poprej z nogo zmečkamo, kronski zamaški, pokrovčki, pločevinke za hrano, ostanki alufolije, stare posode. Tudi stiropor in porocel, ostanki porcelana ter ohlajen pepel spadajo sem. Te odpadke bodo enkrat tedensko odvažali na deponijo v Hom. V to posodo ne odlagamo odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi. Zato nevarne odpadkezbiramo posebej. To so ostanki škropiv vseh vrst. Vsa so zelo stru zato jih hranimo v i^hnoFÖM Trgovina _____ POSLOVNE STORITVE Savinjska cesta 1,3331 Nazarje; tel.: 833-620 v PRODAJNEM CENTRU IZOLES vsak dan od 10.00 do 18.00 GSM (041) APARATI že od 49.900,00 SIT TELEFONSKI APARATI že od 5.700,00 SIT GLASBENI STOLPI že od 39.900,00 SIT VIDEOKAMERE VHS-C že od 89.900,00 SIT TELEVIZORJI, VIDEO, KASETE, RADIOCIRE, BATERIJE, RADIOKASETOFONI, ITD. Pri nas ste vabljeni s Spoštovanjem! embalaži doma na varnem mestu. Shranjujemo tudi iztrošene baterije v vrečki. Enkrat letno naredimo pregled v hišni lekarni in odstranimo stara in neuporabna zdravila. Hranimo tudi maziva in iztrošena strojna olja. Umestno je zbirati tudi iztrošeno jedilno olje, posebej obrati prehrane in gostilne, ki ga veliko porabijo. Hranimo ostanke barv, lakov, premazov vseh vrst in razredčil. Vse te nevarne in strupene odpadke bomo oddali enkrat letno na vnaprej napovedani akciji, ki jo bo organiziral zbiralec odpadkov. Velike kosovne odpadke: ostanki gospodinjske opreme, pohištva, ... bomo lahko oddali tako kot doslej enkrat letno na vnaprej napovedani akciji. Za konec bi vam povedal samo še tole: ravnanje z odpadki je preizkusni kamen naše civilizacije. Če se bomo naučili razumnega zbiranja in odlaganja odpadkov, nam ne bodo zastrupljali naših rek, zraka in okolja. Ne bi rad razmišlljal, kaj se bo dogajalo v nasprotnem primeru. Pomislite na to, ko boste že siti zbiranja odpadkov zlili kakšno škropivo ali odpadno strojno olje kar po travi ali bognedaj v bližnji potok. Ljudje uporabljamo v vsakdanjem življenju toliko nevarnih snovi, da se moramo naučiti razumnega ravnanja z nji-mi. Lepo vas pozdravlja Zeleni Franček Zgornjesavinjski časopis SAVINJSKE NOVICE vabi k sodelovanju honorarne dopisnike Če vam je pogovarjanje z ljudmi v veselje, če vam dinamično delo v različnih obdobjih dneva ne predstavlja bremena in če vam pero brez težav drsi po papirju, potem ste verjetno pravi za našo ambiciozno sredino. Pismene prijave pošljite na naslov SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje najkasneje do petka, 26. septembra 1997. Povabili vas bomo na razgovor. m Vse skupaj se je začelo šele zvečer, ko je bila že trda tema. V Vrbju na ploščadi so zaživeli razposajeni koraki malih manekenov in manekenk iz modne skupine Meka. Pa nikar ne misli, da niso bili pogumni. Njihov korak je bil odločno začrtan in deseturni tečaj je v povezavi z izkušnjami naredil svoje. Seveda so bile med manekenkami Celjske agencije tudi tri predstavnice Zgornje Savinjske doline: Anita in Maruša iz Ljubnega ter Renata iz Rečice. Glasba, ples, moda in ljubezen gredo skupaj, pravi mentor modne skupine in hkrati spiker na prireditvi, Bojan Manenica, in to je bilo tudi čutiti v tem večeru. Renata Kolenc iz Rečice je poleg sprehoda v simpatičnih oblačilih Krim centra iz Mozirja tudi zapela. Prav tako je bil zelo lepq ubran glas mladega klaviaturista iz Celja. Sami talenti, ti povem. Tudi zaplesali so nam. Velika ploščad je gostila plesalca Lukec iz Krškega. Za glasbo je skrbel glasbeni duo. In sedaj k največjemu dogodku. Osem lepotic seje predstavilo občinstvu v športnih oblačilih Krim centra, v kopalkah po lastni izbiri in v večernih oblekah butika Renata. Med dekleti je bila tudi predstavnica Ljubnega Renata, kije postala miss fotogeničnosti. Korajžo sta pokazali še dve kandidatki iz Mozirja in prav je tako. Na končuje bila izbrana za drugo spremljevalko Petra iz Žalca, za prvo spremljevalko Nataša iz Gorice pri Slivnici in za miss Ljubnega Monika (Monik) iz Šentjurja. Miss Monika Jazbec je stara 17 let. Na podobnih tekmovanjih je bila izbrana za najlepšo že kar šestkrat. Tudi sicer je manekenka in fotomodel v manekenski skupini Meka v Celju. Tečaj, ki ga je opravila v dvajsetih urah vaj, je dal osnovno znanje hoje in poziranja. Zdaj vadijo v skupini še enkrat tedensko. Vesela je da ,je zmagala v tako lepem kraju kot je Ljubno. Tu seji zdijo ljudje zelo prijazni. Domačinka, miss fotogeničnosti, Renata Jakob je stara 20 let. Že lani se je udeležila tekmovanja za miss Ljubnega, manekenstvo in moda jo sicer zanimata, a pravi, da kakih višjih ciljev od tega nastopa nima. Že ta njena udeležba spada med pogumne odločitve, saj ni težjega kot nastopiti pred kritičnimi očmi domače publike Skupina Larix Včasih so bili glasbena skupina LARIX, sedaj po novem pa LARIX - OLDTIMERJI. Marsikdo se z nostalgijo v srcu spominja tistih časov, takratne glasbe in vsega, kar je danes preteklost, Larixi so bili v naši dolini in še kje drugje na sceni od leta 1978 do 1986. Da pa muzikant ne pride "iz viže", so dokazali letos na Lučkem dnevu. Z inštrumentov so odpihnili debelo plast prahu in se po enih skupnih vajah zopet pokazali občinstvu. Štirje člani, vsi so tudi dobri pevci, so po več kot desetletju spet dobro zazveneli. Kdo ste člani ansambla? Sedaj smo spet člani: Karli Gradišnik (citre), Franjo Vršnik-Slape (bas kitara, bariton), Vanči Plaznik p.d. Brinovčev (bobni) in Jaka Matijovec p.d. Ivanov. Odkod ime ansambla? Larix je v latinščini macesen. Jaz sem hodil v Postojno v srednjo gozdarsko šolo in tam nam je na proslavah igral bend s tem imenom. No, pa smo se tudi mi tako poimenovali. Na kak način ste prišli člani ansambla skupaj? Najprej sva Pod slapom zaigrala skupaj s Karlijem tisto Majda ti si rožica (bila je še čisto sveža). Za bobnarja sva se domislila Jožeta in šla sva ga vprašat, če je za. Jože se je takrat ravno poročil in njegova mama je postala zelo huda, ko je slišala, da naj bi začel igrati. Rekla je, da bi se moral zresniti, takoj zatem pa je šla v klet po bobne in nemudoma obrisala prah z njih. Kje ste vadili na začetku kariere? Ja, takrat smo bili pa "Veseli žagmeštri". Tako grdo smo igrali, da je bil najprimernejši prostor za nas naša žaga. Po vaji smo inštrumente naložili na gare in jo mahnili na mladinski sestanek. Ko se je ta končal, smo igrali za ples. Kako je nastal ansambel s štirimi člani? Manjkal nam je en glas in en bas. Franjo se je ravno vrnil iz tujine domov na kmetijo in bil je odlična karta za nas. Sedem let je profesionalno igral v Švici, Skandinaviji in Kanadi. Boljšega od njega nismo mogli dobiti, pa čeprav nas je potem še mnogokrat oštel, ko smo "zafušali", češ da tulimo kot volkovi. Kako zgleda vaš seznam igranih skladb? Skladbe so: komercialne, hrvaške starogradske, dalmatinske, evergrini in seveda tiste, ki jih je napisal Karli. Kje vse ste v starih časih igrali? Igrali smo na plesih po gostilnah, na kmečkih turizmih, na veselicah v naši dolini pa na ohcetih in nasploh po Sloveniji in včasih še v Avstriji. Kako dolgo je trajal najdaljši špil? Tistikrat smo igrali na gasilski veselici od treh popoldne pa do devetih zjutraj. Še dlje bi igrali, pa so nam odklopili elektriko. Ja, sedaj je pa ravno obratno. Dandanes pa mora naročnik krepko plačati tiste nadure. Kako je prišlo do ponovnega skupnega nastopa pred publiko? Malo smo se šalili, da bi spet igrali, padla je resnejša ideja, da se dobimo in poskusimo, in rezultat je bil za nas presenetljivo dober. Odkod sprememba imena v Larix oldtimerje? Naša povprečna starost je malo čez štirideset let. N aši sinovi in hčere so stari od dveh do dvajset let in kar osem jih že naštejemo vseh skupaj. Ne vprašajte, kako zanimivo jim je bilo prisluškovanje na naši vaji. Vse to kaže, da smo že kar v letih, pa tudi da smo še vedno vzdržljivi in dobro ohranjeni. Kdo so bili vaše občinstvo na zadnji, po tolikih letih prvi predstavitvi? To so bili bolj ali manj naši oboževalci v starih dobrih časih. Njihova starost je danes od 30 do 50 let. Nekatere smo tako presenetili, da so pozabili na ples. Pogovarjala se je Slavica Slapnik P. S. Larix oldlajmerji še imajo kdaj skupaj zaigrati in zapeti. Če ne prej, jih boste lahko srečali na naslednji lučki veselici. Gina G se je rodila v mestu Queens-land v Avs-t ralij i. Svojo pravo glasbeno kariero je pričela pred tremi leti, ko seje skupaj s starši preselila v Veliko Britanijo. Letošnje poletje je opozorila nase z izdajo albuma Fresh!. Na njem je mogoče slišati 12 lahkotnih in prijetnih pop posnetkov, med katerimi že izstopajo uspešnice, kot so: Ooh Aah..., Just A Little Bit, I Belong To You, Fresh! in druge. Nov album pa je izdala tudi očarljiva Mariah Carey. Uspešnica na albumu, ki nosi naslov Butterfly, je skladba Honey. Le-ta je izšla v običajni različici ter še v štirih remiksih in sicer v: Bad Boy Remixu, Classic Mixu, So So Def Mixu in v instrumentalni različici Classic Mixa. V soboto, 13. septembra, se je v ljubljanskih Križankah uspešno odvrtel Novi rock ’97. Na njem se je predstavilo štirinajst mladih skupin in sicer: Delaware, Proletariat, Srečna mladina, Crossroatsz, E-rotični, Disco Kings, Zablujena generacija, Hudo narobe, Not the Same, Valter brani Sarajevo, Pulz, Rhythm Thieves, Mokre sanje in Minusi. Gostje letošnjega že sedemnajstega Novega rocka so bili ormoški Pridigarji, ki so ravnokar objavili nov album Na vrat, na nož. To je njihova že tretja velika plošča. Koncert seje pričel ob 17. uri, končal pa v vlažnem ozračju prve ure naslednjega dne. r Alenka Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Solčava, Zadruga in Zalugn’ca še brez izgubljene točke Po štirimesečni pavzi smo 5. septembra pričeli s tretjo sezono Zgornjesavinjske lige v malem nogometu, ki jo organizira ŠD Vrbovec Nazarje. Prve tekme so sicer pokazale še nekaj počitniške utrujenosti, vendar so vse ekipe vzele stvar resno v roke in v nadaljevanju lahko pričakujemo ogorčene boje za vsako točko. Razplet prvenstva, ki se igra po novih pravilih malega nogometa, bo tako še kako zanimiv. Rezultati 1. kola, 5. septembra: Kokarje : Policija 3:1 (3:1) Razborje : Zadruga Mozirje 2:5 (1:4) Foršt: Zalug’ca 3:5 (2:3) Polda’s - West Blue Jeans : Avtoelektrika Bitenc - Erbo 4:0 (2:0) Solčava : Davidov Hram 4:3 (3:1) Otvoritvena tekma sezone 1997/98 je pripadla lanskim zmagovalcem, ekipi Kokarij, in Policiji, ki sije igranje v ligi zagotovila v kvalifikacijah. Po začetnem otipavanju so v nadaljevanju lanski prvaki dosegli kar tri gole in vprašanje zmagovalca je bilo odločeno. Čeprav povprečno daleč najstarejša ekipa Kokarij je s svojimi izkušnjami spet na dobri poti v boju za najvišja mesta. Novince v ligi, ekipa Zadruge, je presenetljivo visoko premagala Raz-borčane, ki se jim je najbolj poznala počitniška utrujenost. Po začetnem vodstvu slednjih je vzel v svoje roke najučinkovitejši igralec tekme Miran Podpečnik in s štirimi goli zapečatil usodo Radmircev. Že kar v 1. kolu smo bili priča občinsko krajevnemu derbiju med ekipama Foršta in Zalugn’ce, ki za Ljubence pomeni nekakšen prestiž, neglede na uvrstitev na tabeli. Po reorganizaciji ekipe Foršt-Gamita in odpovedi sodelovanja z njihovimi najboljšim strelcem iz lanske sezone Urošem Bolkom in vodjo Janezom Orešnikom seje to še kako poznalo v njihovi igri in Zalugn’čani so s taktično dovršeno igro povsem zasluženo premagali svojega velikega rivala. Najboljšo predstavo so z novim sponzorjem West Blue Jeans prikazali Moziijani, ki so brez težav visoko premagali “povratnike” iz kvalifikacij, domačo ekipo Avtoelektrika Bitenc - Erbo. Slednji morajo okrog resnosti ekipe še ogromno postoriti, če želijo v nadaljevanju enakovredno parirati svojim nasprotnikom. Najbolj zanimiva pa je bila prav gotovo zadnje srečanje med ekipama Solčave in Davidovega Hrama. Po začetnem pritisku Solčavanov in vodstvu z rezultatom 3:0, so se Hramovci le zbrali in s premišljenimi menjavami uspeh rezultat izenačiti. Koje že vse kazalo, da si bosta ekipi razdelili točke, je v zadnjih minutah s prostega strela natančno meril Rajko Rudnik in zmaga je odšla na Solčavsko. Rezultati 2. kola, 12. septembra: Polda’s - West Blue Jeans : Zalugn’ca 0:2 (0:2) Davidov Hram : Policija 0:3 b.b. Solčava : Avtoelektrika Bitenc - Erbo 8:2 (5:1) Kokarje : Razborje 3:3 (1:2) Foršt: Zadruga Mozirje 0:3 (0:0) Kljub temu, da smo se okrog novih pravil igre malega nogometa in pro- pozicij lige v celoti dogovorili že na sestanku predstavnikov vseh ekip pred začetkom sezone, za nekatere to žal ne velja oziroma noče veljati, še posebej, če se pojavijo na igrišču s premajhnim številom igralcev. Prav to seje tokrat zgodilo ekipi Davidovega Hrama, kije vseeno hotela rešiti dodatno izgubo točk z igralcem (kar z gledalcem), ki za njihovo ekipo ni prijavljen. To jim seveda komisar lige ni dovolil in tekmo se je končala brez boja v korist Policije. Sledila je pritožba poražene ekipe in delo za disciplinsko komisijo, kateri tudi prepuščamo dokončno odločitev. Pred tem je ekipa Zalugn’ce brez večjih težav nadigrala Mozirjane, ki so za razliko od prejšnjega kola tokrat delovali precej nezainteresirano. Prav to so s pridom izkoristili Ljubenci in z dvema goloma Luke Kostreša zabeležili svojo drugo zmago, kar jih pelje v zgornji del razpredelnice. Da v ekipi Solčave ne manjka dobrih strelcev, smo se lahko prepričali na tekmi z ekipo Avtoelektrike Bitenc - Erbo. Solčavani so od vsega začetka napadali na vso moč in s pravo kanonado golov povsem “razbili” domačega ligaša. S takšno formo in prikazano igro se bo tudi letos Solčava borila za sam vrh. V nadaljevanju smo spremljali izredno izenačeno in na trenutke že kar pregrobo igro (posledica rdeči in dva mmena kartona) med ekipama Kokarij in Razboija. Po začetnem vodstvu slednjih z dvema goloma razlike so imeli v drugem polčasu več od igre Kokarčani, ki so uspeh rezultat obrniti v svojo korist, kar je tudi pripeljalo do bolj agresivne in grobe igre. Ob koncu so v polno zadeli še Radmirci in z neodločenim izidom so bili lahko zadovoljni oboji. Glavni akterji grobe igre pa naj se zamislijo nad svojim početjem. V zadnji tekmi sta se pomerili ekipi Foršta in mozirske Zadruge. Po dokaj enakovrednem prvem polčasu, ki se je končal brez gola, je v drugem na sceno spet stopil najučinkovitejši strelec lige Podpečnik in s hot-trick-om največ prispeval k osvojitvi novih točk. Lestvica po 2. kolu: 1. Solčava 2 200 12:5 (+7) 6 2. Zadruga Mozirje 2 200 8:2 (+6) 6 3. Zalugn’ca 2 200 7:3 (+4) 6 4. Kokarje 2 110 6:4 (+2) 4 5. Pold’s - West Blue Jeans 2 101 4:2 (+2) 3 6. Policija 2 101 4:3 (+1) 3 7. Razborje 2 Oil 5:8 (-3) 1 8. Foršt 2 002 3:8 (-5) 0 9. Avtoelektrika Bitenc - Erbo 2 002 2:12 (-10) 0 10. Davidov Hram 2 002 3:7 (-4) -2 Komisar lige Franjo Pul II. liga ONZ Celje - starejši dečki Ljubenci izgubili doma in zmagali v gosteh Šesti september za starejše pionirje NK Ljubno, ki igrajo v drugi ligi Območne nogometne zveze Celje, ni bil ravno srečen dan. Uvodno tekmo v novem prvenstvu so na domačem igrišču na Forštu namreč izgubili. Ekipa TIM-a Laško je zmagala kar s 5:0. Domača ekipa je bila brez treh ključnih igralcev, zato ni bilo prave uigranosti. V 2. kolu je NK Ljubno gostoval na Vranskem in zmagal z rezultatom 3:1. Tokrat so fantje zaigrali povsem drugače kot na prvi prvenstveni tekmi, kjer je bila prisotna tudi velika trema. Že v 10. minuti je Šlogar z lepim in natančnim strelom povedel Ljubence v vodstvo. Premoč gostov je iz samostojne akcije kronal Klemenšek, na 3:0 pa je povišal Kladnik. Domačini so v II. polčasu močno napadali, vendar so bili obramba in vratar ves čas na mestu, tako da so uspeh doseči samo častni zadetek. Sicer pa fantje že dva meseca pridno trenirajo. Njihov trenerje Uroš Bolko. 35 mladih nogometašev sestavlja dve moštvi: mlajšega od 9 do 11 let in starejšega od 12 do 14 let. Prihodnje leto bo v ligi zaigrala tudi mlajša ekipa in morda ni odveč podatek, da še vedno vključujejo nove člane. Fantje imajo treninge ob torkih in četrtkih, prijateljske tekme ob sredah, ob sobotah pa igrajo prvenstvene tekme. Jutri bo na Ljubnem gostovala prvouvrščena ekipa Mons Claudius iz Rogatca. Tekma bo ob 16. uri. NK Ljubno: Podkrižnik, Ermenc, Nareks, Šlogar, Zagradišnik, Budna, Vezočnik, Tesovnik (Cerar), Kladnik, Planinšek (Rigelnik) in Klemenšek. Verjeti gre napovedim, da bodo mladi nogometaši z marljivim treningom še marsikaj dosegli in spravili v nasprotnikov gol še mnogo žog. Tudi osnovni problem, ki je finančne narave, se bo, upajmo, s pomočjo sponzorjev s časom le uredil. Slavica Slapnik in Uroš Bolko 13. maratonski pohod Naporna pot od Celja do Logarske doline Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je prvo soboto v septembru organiziralo tradicionalni maratonski pohod iz Celja v Logarsko dolino. Za razliko od lani, ko je ponoči krepko deževalo, je bilo tokrat vreme udeležencem naklonjeno, kljub temu pa njihovo število (706) ni bilo bistveno večje od lanskega. Glavni akterji maratona so se ob enih zjutraj podali na pot po celotni, 75-kilometrski trasi iz Celja do Logarske doline. Najhitrejeje znjo opravil Velenjčan Stanko Barber, ki je potreboval pet ur, 24 minut in 15 sekund. Barber je tako zmagal že četrtič, za svojim rekordom izpred petih let pa je zaostal predvsem zaradi napake v Mozirju, kjer je zgrešil delno spremenjeno progo in moral “popravl- Najstarejši med njimi je bil 82-letni Hubert Ankerst, najmlajši pa sedemletni Anže Ivak-ič. 64-letni Franc Smodiš se je kot edini udeležil vseh trinajstih maratonov doslej. Celotno traso maratona od Celja do Logarske doline je na invalidskem vozičku zmogel tudi Mirko Lebar. Franci Kotnik 75-kilometrsko traso je premagal tudi Mirko Lebar (foto: Ciril Sem) Start v Mozirju - še 40 kilometrov do cilja (foto: Ciril Sem) jati”. Drugi Milan Župane in tretji Edo Gregorič sta za zmagovalcem kar krepko zaostala. V ženski konkurenci je prav tako četrtič zmagala Anka Pugelj iz Velenja, kije za progo potrebovala 8 ur in 11 sekund. Druga je bila Lojzka Felicijan, tretja pa Lojzka Bratuša. Na 40-kilometrski trasi od Mozirja do končnega cilja sta bila najhitrejša Branko Velikonja pri moških in Ljudmila Hola pri ženskah, tla 25-kilometrski z Ljubnega do Logarske pa Matej Krebs in Tanja Pogorevc. Najkrajšo, 15-kilometrsko pot iz Luč do Logarske doline sta v najkrajšem času opravila Aleš Kitek in Zdenka Pušnik. V Mozirju je po 35 kilometrih s prvim časom v moški konkurenci odstopil Radomir Derlak, v ženski konkurencije bila to Silvija Plohl. Na 60-kilometrski progi Celje - Luče sta bila najhitrejša Franc Požar in Tatjana Planinšek.. Tudi letos je na maratonu sodelovala Slovenska vojska, ki je na “military” v dolžini 40 km poslala nekaj svojih pripadnikov in na cilju poskrbela za okrepčilo. In še nekaj najbolj zanimivih udeležencev. Nogomet Sočani premočni za Veterane Številnim športnim srečanjem, kise v sklopu meseca športa vrstijo v gornjegrajski občini, so se pridružili tudi nogometaši na velikem, travnatem terenu. Minulo soboto sta ponovno pomerili moči enajsterici Veteranov iz Gornjega Gradu in ŠD Bočna. Starejši in prekaljeni nogometni zanesenjaki so morali to pot priznati premoč mlajših in urnejših Bočanov. Prvi polčas so igralci obeh moštev končali brez zadetkov v nasprotnikovi mreži, v nadaljevanju pa je prišla do izraza boljša kondicijska pripravljenost nogometašev ŠD Bočna, ki so na koncu zasluženo zmagali z rezultatom 2:1. Savinjčan LK Mozirje Zemljakova nadaljuje z zmagami Minulo soboto je bilo v Škofji Loki državno prvenstvo v disciplini FITA 900 krogov, hkrati pa tudi tekmovanje za slovenski pokal. Bernarda Zemljak je postala državna prvakinja med članicami v kategoriji compound. Dosegla je zelo dober rezultat - 823 krogov. Na omenjenem tekmovanju je Štefan Ošep med člani zasedel drugo mesto (843 krogov), tretji je bil Dušan Perhač (838 krogov), sedmi Miran Borštner (807 krogov), deveti Roman Karničnik (805 krogov) in devetnajsti Ivan Šket (752 krogov). Na tekmovanju za slovenski pokal so se mozirski lokostrelci uvrstili takole: - članice compound: 1. Bernarda Zemljak, - člani compound: 2. Štefan Ošep, 8. Roman Karničnik, 16. Ivan Šket, - veterani compound: L Dušan Perhač, 2. Miran Borštner, - kadeti compaund: 3. Renato Špom. V nedeljo je bil v Kamniku mednarodni lokostrelski turnir v disciplini FITA. Med članicami je ponovno zmagala Bernarda Zemljak z odličnim rezultatom 1307 krogov. Pri članih je bil Dušan Perhač s 1286 krogi drugi, pri vetranih Miran Borštner s 1211 krogi prvi in pri kadetih Renato Šporn s 1155 prav tako prvi. Franci Kotnik e - pošta: savin jske.novice(tf siol.net Športne igre obrtnikov MOS ’97 Zgornjesavinjčani za las ob drugo mesto V sklopu 30. mednarodnega obrtnega sejma v Celju so minulo soboto potekale tradicionalne športne igre slovenskih obrtnikov, ki se jih je udeležilo 505 tekmovalcev v 29 ekipah. Tako kot lani je na igrah v polnem številu sodelovala tudi ekipa Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice, kar pomeni, da so njeni predstavniki nastopili v vseh šestih panogah. Med obrtnimi zbornicami, ki so nastopile v vseh panogah, so bile še slovenjgraška, murskosoboška in mariborska, slednja je imela poleg zgornjesavinjske največje število tekmovalcev - 41. To kaže na dejstvo, da športna sekcija pod vodstvom Zlatka Vitanca deluje izredno zavzeto, uspešnost pa dokazujejo doseženi rezultati. Vsi udeleženci tekmovanja so se trudili po najboljših močeh. V posameznih disciplinah so se najbolje odrezale zgornjesavinjske tenisačice, ki so v tej disciplini osvojile tretje mesto. Tenisači , Kegljači in kegljačice so tokrat nastopili malce pod svojimi pričakovanji. Sicer krepki zgomjesavinjski mladci se tudi niso mogli resneje upirati mnogo težjim in bolj izkušenim nasprotnikom in so končali v zadnji tretjini lestvice. Nogometašem pa je v odločilnih trenutkih obrnila hrbet športna sreča, sicer bi tudi oni odnesli kakšen pokal. Če posamezne uvrstitve vsaka zase z izjemo tenisačic niso pomenile samega vrha, pa je skupni seštevek prinesel povsem drugačno sliko. Ekipa zgornjesavinjske obrtne zbornice je skupaj s slovenjgraško zbrala (za prvouvrščeno mariborsko ekipo) drugo največje število točk, toda zaradi boljših mest v posameznih disciplinah je drugo mesto pripadlo Korošcem, Zgornje-savinjčanom pa tretje. Toje pomenilo ponovitev lanskoletnega uspeha - tretje mesto v državi! Pokale in priznanja najboljšim sta ob zaključku tekmovanja podelila predsednik upravnega odbora OZS in predsednik poslovnega odbora 30. MOS, Stanislav Kramberger, in direktor Celjskega sejma, mag. Franc Pangerl. V imenu zgomjesavinjskih obrtnikov je pokal za skupno 3. mesto sprejel predsednik zbornice Franc Benda. Franci Kotnik Mladi so vlekli na vso moč a žal zaman...(foto:ToP) OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Znova tretji v Sloveniji - zgomjesavinjski obrtniki (foto: F. Kotnik) Mali nogomet Krajevna liga Nazarje Rezultati l.kola, 3. septembra: Peklenščki : Prodajni center Nazarje 3:3, Kokarje Quattro : Odpisani 2:1, Derby : Jo-ples 2:3, Pobrežje : Matka-Bohač-T 0:1, Wyatt : Mladost 2:0, Kokarje : Avtoel. Bitenc-Erbo 4:2. Rezultati 2. kola, 6. septembra: Odpisani : Pobrežje 0:3, Mladost : Kokarje 3:1, Metka-Bohač-T : Wyatt 1:2, Prodajni center Nazarje : Kokarje Quattro 1:4, Joples : Peklenščki 1:1, Derby : Avtoel. Bitenc-Erbo 1:1. Rezultati 3. kola, 10. septembra: Pobrežje : Prodajni center Nazarje 3:6, Wyatt : Odpisani 11:0, Peklenščki : Derby 5:4, Kokarje Quattro : Joples 2:1, Kokarje : Met-ka-Bohač-T 5:1, Avtoel. Bitenc-Erbo : Mladost 0:5. Rezultati 4. kola, 13. septembra: Metka-Bohač-T : Avtoel. Bitenc-Erbo 1:2, Prodajni center Nazarje : Wyatt 0:3, Peklenščki : Kokarje Quattro 2:2, Derby : Mladost 1:3, Joples : Pobrežje 5:3, Odpisani: Kokarje 1:3. Lestvica po 4. kolu: I. Wyatt 12,2. Kokarje Quattro 10,3. Mladost 9, 4. Kokarje 9, 5. Joples 7, 6. Peklenščki 6, 7. Prodajni center Nazarje 4,8. Avtoel. Bitenc-Erbo 4, 9. Pobrežje 3, 10. Metka-Bohač-T 3, II. Derby 1, 12. Odpisani 0. Krajevna liga Radmirje Rezultati 1. kola, 31. avgusta: Homce : Derby 2:1, Favoriti : Razborje 0:6, Odpisani : Pekarna Kramer 3:7, Juvanje : Pekel 5:0, Gmajna : Ni-hud’ga 7:0. Rezultati 2. kola, 7. septembra: Favoriti: Derby 4:3, Razborje : Odpisani 4:0, Pekama Kramer : Juvanje 0:3, Pekel: Gmajna 2:3, Homce : Ni-hud’ga 2:0. Rezultati 3. kola, 14. septembra: Homce : Favoriti 3:0, Derby : Razborje 0:6, Odpisani : Juvanje 1:5, Pekarna Kramer : Gmajna 1:4, Pekel : Ni-hud’ga 4:0. Lestvica po 3. kolu: 1. Razborje 9, 2. Juvanje 9, 3. Gmajna 9, 4. Homce 9, 5. Favoriti 3, 6. Pekel 3,7. Pekama Kramer 3, 8. Derby 0, 9. Odpisani 0, 10. Ni-hud’ga 0. Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 1. kola, 7. septembra: BAG : Vias 2:5, Bohinc : 3B 0:2, Vološki Voli : Želve 4:1, Input: Turky 5:1. Rezultati 2. kola, 13. septembra: Želve : Input 2:3, 3B : Vološki Voli 1:5, Vias : Turky 6:3, BAG : Bohinc 5:2. Lestvica po 2. kolu: 1. Vološki Voli 6, 2. Vias 6, 3. Input 6, 4. BAG 3, 5. 3B 3, 6. Želve 0, 7. Bohinc 0, 8. Turky 0. Ho-ruk liga Ljubno Rezultati 2. kola: Jagri: Gloria 1:5, Foršt: Solčava 6:5, Kozorogi: Trbiž 6:1, Savina : Zalugnca 0:1. Rezultati 3. kola: Trbiž: Zalugnca 1:9, Jagri: Foršt 1:1, Savina : Kozorogi 6:5, Gloda : Solčava 0:2. Lestvica po 3. kolu: 1. Zalugnca 9,2. Gloria 6,3. Savina 6, 4. Solčava 4, 5. Foršt 4, 6. Kozorogi 3, 7. Jagri 2, 8. Trbiž 0. Občinska liga Gornji Grad Rezultati 1. kola: Catpiler : G. Trobej 1:1, Vias : Davidov Hram 3:2, ŠD N. Štifta : Mes. Rup 2:4. Rezultati 2. kola: Davidov hram : Mes. Rup 1:1, Novo naselje: G. Trobej 4:2, Vias : ŠD N. Štifta 3:2. Lestvica po 2. kolu: 1. Mesarstvo Rup 4, 2. Vias 3, 3. Novo naselje 3,4. ŠD Nova Štifta 3, 5. Catpiler 1, 6. Davidov hram 1, 7. Gostišče Trobej 1. Veteranska liga: Rezultati 1. kola, 2. septembra: 3 B : Mladost 1:7, Lepa Njiva : MVM Trg 3:5, Trnava: Savinjske novice 3:0, Solčava : Odpisani 1:0. Rezultati 2. kola, 9. septembra: Savinjske novice : Solčava 1:2, Mladost: Odpisani 2:1,3 B : Lepa njiva 0:3 b.b., MVM Trg : Trnava 3:2. Lestvica po 2. kolu: 1. Mladost 6, 2. MVM Trg 6, 3. Solčava 6, 4. Trnava 3, 5. Lepa Njiva 3, 6. Odpisani 0, 7. Sav. novice 0, 8. 3 B -3 (-3). P. F. Izsledili povzročitelja NESREČE 16. aprila so velenjski policisti ob 14.50 uri v Lokovici obravnavali prometno nesrečo, s kraja katere je povzročitelj, neznani voznik osebnega avtomobila svetlo modre barve, pobegnil. Z zbiranjem obvestil so konec avgusta ugotovili, daje prometno nesrečo povzročil 30-letni Andrej V. s Prihove. Zoper njega so podali usterezen predlog. Sam se je prijavil 2. septembra je ob 0.40 uri prišel na policijsko postajo 60-letni Jože P. iz Varpolja in povedal, da se je doma sprl z ženo in jo med prepirom s krožnikom udaril po glavi. Pri tem jo je tudi poškodoval. Policisti so zoper kršitelja napisali predlog sodniku za prekrške. Gostje so bili preglasni 3. septembra je ob 2.05 uri na policijsko postajo poklical občan z Rečice ob Savinji in dežurnemu potožil, da ga gostje v bifeju, kije kljub pozni uri še odprt, motijo pri nočnem počitku. Po njegovih besedah so gostje vpili in se smejali Poudaril je, da se tovrstne kršitve ponavljajo: večkrat na teden. Policisti so napisali poročilo inšpekcijskim službam. Ukradeno kolo z motorjem 4. septembra je 20-letni Sebastjan S. z Ljubnega ob Savinji prijavil tatvino modrega kolesa z motorjem znamke tomos APN 6 Neznani storilec, za katerim poizvedujejo, mu gaje odvzel v času od 22. februarja do 23. avgusta letos. Pretepal je mater 5. septembra ob 19.25 uri so bili mozirski policisti obveščeni, da na Ljubnem ob Savinji vinjeni Ivan B. pretepa svojo mater. Patrulja jc takoj odšla na kraj dogodka in storilca zalotila na delu. Ivanje bil zelo razburjen, razbijal je po stanovanju in skozi okno proti policistom metal steklene predmete. Kljub temu, daje stanovanje zaklenil, je materi medtem uspelo pobegniti in poiskati zdravniško pomoč, policisti pa so zoper nasilneža napisali predlog sodniku za prekrške. Alkohol in neprimerna HITROST 6. septembra se je ob 3.10 uri zgodila prometna nesreča v Okonini. 33-letni Avgust R. iz Nazarij je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom zapeljal s ceste v obcestni propust, od koder je vozilo odbilo nazaj na cesto. V nesreči je nastala znatna materialna škoda, voznik pa jo je odnesel z lahkimi telesnimi poškodbami. Poškodovali panoramsko tablo 7. septembra je predstavnik Občine Ljubno Franjo N. obvestil policijo, da so neznani storilci preko noči poškodovali panoramsko tablo Ljubnega, pri čemer je nastala materialna škoda v višini 600 tisoč tolarjev. Za neznanci še poizvedujejo. Planincu odpovedalo srce 10. septembra je ob 18. uri stekla akcija reševanja 63-letnega Petra Ž. iz Brežic, kije s prijatelji plezal v Turskem žlebu. Ker mu je nenadoma postalo slabo, so prijatelji takoj obvestili gorsko reševalno službo, njeni pripadniki pa so s helikopterjem poleteli na kraj. Žal so lahko zgolj ugotovili, da je planinec medtem umrl. Takojšnje reševanje njegovega trupla zaradi noči in megle ni bilo mogoče, zato so z reševanjem nadaljevali naslednji dan, ko so truplo s helikopterjem pripeljali na nogometno igrišče v Mozirje. Krajevno pristojni zdravnik je ugotovil, da je planincu odpovedalo srce. Javne prireditve minile BREZ VEČJIH TEŽAV V minulih 14dnehjc na območju policijske postaje Mozirje potekalo več javnih prireditev z množično udeležbo: Cvetje Evrope ’97 v Savinjskem gaju, maraton Celje - Logarska dolina, regijsko srečanje invalidov v Logarski dolini in Naj lepotica Zgornje Savinjske doline Ljubno 97. Vse naštete prireditve so minile brez večjih težav. V tem času seje zgodilo osem prometnih nesreč, od tega ena z večjo materialno škodo in lahko telesno poškodbo, tri z manjšo materialno škodo in štiri na parkirišču. Zaključeno spremljanje otrok V prvih desetih dneh šolskega pouka so policisti PP Mozirje opravili skupno 71 varovanj otrok na šolskih poteh, pri šolah in pri VVZ. V tem času niso obravnavali nobene prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen otrok ali mladoletnik. Policisti so ugotovili 246 kršitev predpisov. Zoper 17 kršiteljev bodo policisti podali predlog sodniku za prekrške, 80 kršiteljev so mandatno kaznovali, 19 kršiteljem pa so izdali plačilni nalog. 130 kršiteljev, predvsem otrok in mladoletnikov so policisti opozorili. Pri nadzoru hitrosti je bilo ugotovljenih 45 prekoračitev hitrosti na šolskih poteh oziroma v bližini šol. Policisti so sodelovali pri 8 sestankih otrok in staršev na OŠ, izvedli so tudi 7 predavanj otrokom o vami udeležbi v cestnem prometu. Policisti so v vseh teh dneh, najbolj pa 10. septembra kontrolirali izpravnost vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz otrok v šolo, prav tako pa so kontrolirali psihofizično stanje voznikov teh vozil. Ugotovili so, da so vozila tehnično izpravna, vozniki pa so bili sposobni za opravljanje voženj. Aktivnosti za varno udeležbo otrok v prometu bodo nadaljevali tekom celega šolskega leta. Nepravilno prečkanje križišča Mozirski policisti kljub številnim opozorilom in tragičnim nesrečam, ki so se že zgodile v križišču na mozirski obvoznici pri avtobusni postaji, ugotavljajo, da pešci na tem mestu praviloma zelo nedisciplinirano prečkajo cesto. To še posebej velja za dijake, ki zjutraj prihajajo na šolske avtobuse. Policisti pozivajo vse, da s spoštovanjem prometnih predpisov sami naredijo nekaj za svojo varnost, ne pa da z neodgovornim ravnanjem spravljajo v nesrečo sebe in druge. OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Pojasnilo glede obnove Kocbekove koče na Molički peči Koliko Glasbenih šol je v Zgornji Savinjski dolini? Planinsko društvo Luče bi rado bralcem Savinjskih novic, občanom občine Luče in planincem pojasnilo nekatera dejstva glede govoric okoli gradnje Kocbekove koče na Molički peči. Sedanji upravni odbor planinskega društva Luče je prevzel vodstvo v letu 1991. Na upravni odbor so prišle pobude za obnovitev Kocbekove koče na Molički peči. Ker sedanje vodstvo ni bilo seznanjeno z vsemi dogajanji pri gradnji kapele Cirila in Metoda na Molički peči, kije bila zgrajena v letu 1990, smo v letu 1994 opravili razgovor s predsednikom gradbenega odbora in dekanom. Iz razgovora je bilo razvidno, da so se takratni gradbeni odbor in dekan dogovarjali s PD Celje za hkratno obnovitev Kocbekove koče, ki bi naj služila kot spominska soba, za potrebe bogoslužja in za planince. Vendar zaradi nemogočih pogojev glede lastništva koče s strani PD Celje do obnovitve koče ni prišlo. Upravni odbor PD Luče smatra, da bi bilo bolje, da bi se tedanji gradbeni odbor obrnil na PD Luče, katero bi se lažje dogovarjalo s PZS glede prenosa lastništva parcele, ne pa, da so se dogovarjali s PD Celje, ki ni lastnik parcele. Z g. dekanom smo se dogovorili, da PD Luče pošlje vlogo na PZS, da dovoli obnovo Kocbekove koče na Molički peči v takšni velikosti, kot je bila nekoč. Služila pa naj bi kot spominska soba Franu Kocbeku, za potrebe bogoslužja in za potrebe planincev. Dopis je bil poslan 7.10.1994, vendar kljub večkratnim urgencam na navedeni dopis nismo dobili odgovora od PZS. Ker s strani PZS ni bilo odgovora, je PD Luče na seji meddruštvenega odbora Savinjske podalo zahtevo, da se meddruštveni odbor opredeli do naše vloge na PZS. Na seji je bil sprejet sklep, da se lastništvo parcele prenese na PD Luče in da se dovoli obnova koče. Ta sklep je bil poslan na upravni odbor PZS, upravni odbor pa je sprejel sklep, dani smotrno, da se obnovi koča na Molički peči, saj je v neposredni bližini koča z istim imenom, to je Kocbekova koča na Korošici. Na mestu, kjer je stala nekdanja koča, pa se naj postavi spominska plošča. Upravni odbor PD Luče se s takšnim sklepom ne strinja in vztraja, da se naj navedena koča obnovi. V teku so aktivnosti, da se pridobi dovoljenje za obnovo koče. Upravni odbor PD Luče se čudi kritikam, ki se pojavljajo v Lučah s strani nekaterih krajanov, daje PD Luče krivo, da ni prišlo do obnove koče, saj sedanji upravni odbor, ko so potekale aktivnosti za obnovo koče, ni vodil PD Luče. Upravni odbor PD Luče Kot ravnateljica Glasbene šole Nazarje sem bralcem Savinjskih novic in občanom Zgornje Savinjske doline dolžna pojasnilo glede glasbenega šolstva v Zgornji Savinjski dolini. Zadnja leta se je v naši dolini razširilo legalno in nelegalno poučevanje različnih instrumentov in petja. Omenjeno poučevanje se odvija v šolah, društva ali pa kar neposredno na domu. Ti učenci se vključujejo v najrazličnejše prireditve pod imenom “učenci glasbene šole”. Pod tem nazivom pa jih omenjajo tudi novinarji, ki takšne podatke prejemajo od organizatorjev prireditev, na programskih listih in vabilih. Glasbena šola je v naši dolini samo ena in to je javno vzgojno izobraževalni zavod Glasbene šole Nazarje, ki jo je pred štirimi leti ustanovila skupščina občine Mozirje, od julija 1997 pa je po novi zakonodaji njen ustanovitelj občina Nazarje v soglasju občin Mozirje, Luče, Ljubno in Gornji Grad. Področje delovanja Glasbene šole Nazarje zajema torej vseh pet občin Zgornje Savinjske doline. Kot javna glasbena šola izpolnjuje vse pogoje, kijih predpisuje zakon: - zagotavlja pouk vsaj petih orkestrskih instrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega in pihalnega orkestra; - v pouk instrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega vsaj polovico na orkestralnih instrumentih. Učenci glasbene šole v Zgornji Savinjski dolini so torej samo tisti, ki so vpisani v Glasbeno šolo Nazarje, obiskujejo pouk instrumenta in nauk o glasbi, ob koncu šolskega leta opravljajo izpit iz dveh predmetov in prejemajo spričevalo, ki velja kot javna listina. Vsi ostali učenci pa se učijo instrumentov ali petja pri pedagogih, ki opravljajo to delo le v obliki glasbenih delavnic. Potrdila, kijih ti učenci ob koncu nekega obdobja prejmejo, pa so za nadaljnje glasbeno izobraževanje (na primer za srednje izobraževanje) brez vrednosti. Osebno cenim delo glasbenih pedagogov tako v glasbeni šoli, osnovni šoli kot tudi glasbeno poučevanje izven omenjenih institucij. Moj namen ni prepričevanje staršev, kje in kdo naj poučuje njihovega otroka. Izbira je na strani staršev, ki se za zadnjo možnost nemalokrat odločijo zaradi oddaljenosti glasbene šole. Žal je takšna izbira, ki je običajno tudi veliko dražja, za marsikaterega učenca usodna. S tem pred-vsem mislim na nadarjene učence, ki imajo v glasbeni šoli večjo izbiro instrumentov, učiteljev, možnost napredovanja, predvsem pa pravočasno usmeritev v študij glasbe. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše Na trgu 36, Mozirje Poleg pestre ponudbe jesenskih *2» oblačil za vso družino smo vam qj pripravili še veliko izbiro ***«■ usnjenih jaken in brezrokavnikov "S znamke MABO. PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: - teatralno ogrevanje - vodovod - opremo kopalnit KORADO VSI PROIZVODI UNITAS radiatorji VOGEL & MOOT ENOROČNA BATERIJA ERROLI EUROFIRE gorenje kopalnice UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT popust za takojšnje plačilo er montaža o* dostava na dom V ČASU CELJSKEGA SEJMA VAM NUDIMO SEJEMSKI POPUST, IZKORISTITE GA! i/M yp Pneumatic v iftAVU center y VEDNO MA ZALOGI GUME PROIZVAJALCEV: GOODYEAR, HANKOOK, SAVA, FULDA, DUNLOP, NARANGONI, MATADOR, ODNOVLJENE... Brezplačna premontaža novih gum. Plačilo na več obrokov - čekov. Popust 5 do 10 % za nekatere gume. Na zalogi že večina zimskih gum. ODPRTO: pon.-pet. 8-00 do 18-00 ure sobota 8-00 do 12-00 ure TELEFON: 063/ 833 ■ 337 Lesarska cesta 45 , SI-3331 NAZARJE f mvz/vA PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE CENJENE KUPCE OBVEŠČAMO, DA BO V SOBOTO, DNE 20.09.1997 OB 9.00 URI OTVORITEV PRENOVLJENE (tehnične TRGOVINE ŽELEZNINE V MOZIRJU.) \ PRIDITE, OGLEJTE Sl IZBIRO, PREPRIČAJTE SE O / \ PONUDBI IN SE ODLOČITE ZA NAKUP! / Ig* zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CELJE objavlja: prosto delovno mesto 1. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZASTOP GORNJI GRAD Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednješolsko izobrazbo TV. stopnja/ - najmanj eno leto delovnih izkušenj - osebno vozilo in vozniško dovoljenje Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim prebivališčem napodročj u zastopa ali v neposredni bližini. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Lastnoročno napisane prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Celje, Mariborska 1, Celje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. ZAHVALA ob boleči izgube drage mame in stare mame Štefke DEŽNIK iz Primoža pri Ljubnem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno in pisno sožalje, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku za opravljen obred, ministrantom, pevcem v cerkvi in moškemu zboru. Posebna zahvala dobrim sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč v njeni težki bolezni in ob njeni izgubi. Hčerka Marija, vnukinja Lidija Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta Franca KRUMPAČNIKA z Ljubnega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskali in mu krajšali čas. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči domači V SPOMIN Že peto leto v grobu spiš, a v naših srcih še vedno živiš. Ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcih z nami Franček Ti. Saj solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, ostala je praznina, ki nas močno boli. Zdaj rožice Ti grob krasijo in svečke Ti v pozdrav gorijo. 24. septembra mineva 5 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi Franček ATELŠEK Vsi njegovi Zahvala Vsem, ki ste pomagali uresničiti izlet za invalidne, ostarele in osamele člane naše organizacije “Iskrena hvala”. Krajevna organizacija ZBU NOV Rečica ob Savinji in Mozirje Obvestilo Lukač Marjana s.p., Sp. Rečica 36, p. Rečica ob Savinji, obvešča, da s 1.9.97 preneha z dejavnostjo izdelovanja palet. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, saj bolezen je bila močnejša od življenja ZAHVALA Ivanka BIZJAK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Se posebej se zahvaljujemo dr. Butu, dr. Fürstovi, sestri Sonji in ostalemu zdravstvenemu osebju, ki soji lajšali bolečine, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornicama za govore in moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči mož Ivan, sinovi Janez, Vinko in Stanko z družinami Solze, te se dajo skriti, a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica Marija MATJAŽ p.d. Presečka iz Dola pri Gornjem Gradu Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki ste nam pomagali v teh težkih dneh, g. župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem in g. Viki Venišnik za poslovilne besede. Vsi njeni Obvestilo Ključavničarstvo Krajnc Alojz s.p., Podter 2, p. Ljubno ob Savinji, obvešča, da s 15.9.1997 preneha z dejavnostjo. NOVO, NAJNOVEJSE, NAJKVALITETNEJŠE IN NAJCENEJŠE POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA IN KAMNOSEŠTVO 1a/rrv D A AT A 1 IVI\J IZ PARIŽELJ PRI BRASLOVČAH V POGREBNI SLUŽBI MORANA SMO SE ODLOČILI, DA OSNOVNI-KLASIČNI IN ŽARNI POGREB ODSLEJ PRI NAS NE STANETA POPOLNOMA NIČ! PRAV STE SLIŠALI - NE NASEDAJTE GOVORICAM- ZA OSNOVNI POKOP PRI NAS NE BOSTE ODŠTELI NITI TOLARJA. POGREBNA SLUŽBA MORANA 1L TEL.: 720-660, 720-662, 720-003 M Ce bi ljubezen govorila in solza mrtve prebudila, ne bi tebe ljubi Miha krila ta gomila. ZAHVALA 9. septembra 1997 je v Bogu zaspal naš drag Miha PREPROTNIK iz Solčave ljubeč življenski sopotnik, nadvse skrben oče in dober prijatelj Vam, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in kakorkoli pomagali njemu in nam ter vsem, ki ste ga z darovanim cvetjem, svečami, sv. mašami in molitvijo spremljali na njegovi zadnji poti; gospodu župniku za lepo opravljen obred in spodbudne besede, pevcem za zapete žalostinke, gasilcem za lep prispevek k slovesnosti ter govornikom za čutne besede slovesa in izraz sočustvovanja se iz srca zahvaljujemo žalujoči Marjeta, hčerka Mihaela, Martin, Polona, Slavko, Marko in Adam ter sestre in bratje z družinami VETERINARSKO DEŽURSTVO Od 15.09. do 21.09. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, od 22.09. do 28.09. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, od 29.09. do 05.10. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419. Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831-017, 831-418 Konjaška služba: 451-031, sobota, nedelja in prazniki: 0609-631-933 Veterinarski zavod Slovenije, Marija Rup, dr. vet. med., tel. 0609-649-436. Izdaja zdravil: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki od 7. do 8. ure. ••••••••••••••••••••••••••••••a ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 1. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje Od 15.09. do 21.09. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, od 22.09. do 28.09. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, od 29.09. do 05.10. Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910- Nazarje, 702-118 - Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. ••••••••••••••••••••••••••••••s SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. ••••••••••••••••••••••••••••••a Matična kronika za mesec avgust 1997 Rojstva Rodili do se 3 dečki in 7 deklic. Poroke 1. Kerznar Rajko iz Šmiklavža in Raztočnik Valerija iz Gornjega Grada 2. Pirc Franjo iz Velenja in Vres Nataša iz Mozirja 3. Robnik Franc iz Luč in Rosenstein Marjeta iz Rečice ob Savinji Smrti 1. Zaleznik Frančišek iz Tera 2. Krumpačnik Franc iz Savine 3. Čokan Julijana iz Lok pri Mozirju. KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV VABI NA DRUŽABNI VEČER VSE ČLANE, SIMPATIZERJE IN OSTALE! Pridite na zadnjo zabavo pred pričetkom novega šolskega leta, kjer si bomo, ob dobri glasbi in pijači, nabrali novih moči za novo študijsko leto. DNE 26.9.1997, V PROSTORIH JUMBA (Žekovec) V MOZIRJU. KINO MOZIRJE 20721.09.1997 BATMAN IN ROBIN - ameriški spektakel Režija: Jod Schumacher Vloge: George Clooney, Arnold Schwarzenegger, Chris O’Donnell Nad mestom Gotham se spet zgrinjajo črni oblaki. Edino upanje prebivalcev je njihov nočni varuh Batman. Premagati bo moral srhljivega gospoda Freeza in nevarno lepotico Wiwy, ki ubija s poljubom... 27728.09.1997 OKUS PO MINNESOTI - drama Režija: Steven Baigclman Vloge: Keanu Reeves, Vincent D’Onofrio, Cameron Diaz Jacku je pri osmih letih umrla mama. Z bratom se ne razumeta. Prične sc ukvarjati s kriminalom in zbeži. Po 20 letih se vrne na bratovo poroko, ki se moži s čudovito Freddie. Toda Freddie se ne moži iz ljubezni... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20.30 URI IN NEDELJA OB 19. URI. KINO NAZARJE 20721.09.1997 BATMAN IN ROBIN 27728.09.1997 ZELO OSEBNO - melodrama Režija: Jon Avnet Vloge: Robert Redford, Michelle Pfeiffer Ljubezenska zgodba, v ozadju katere je hiter in pritiskov poln svet TV novic. On je priznani TV reporter, ona je TV reporter na začetku svoje kariere. On ji pri tem pomaga... PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. KINO LJUBNO 20721.09.1997 SIJAJ - drama Režija: Scott Hicks Vloge: Geoffrey Rush, Arinin Müller-Stahl 7 nominacij za oskarja! Oskar za najboljšo moško vlogo! Sijaj je film o obsedencu, o avstralskem pianistu Davidu Helfgottu, ki že kot deček postane koncertni pianist. Zaradi očetovega forsiranja in pritiska doživi živčni zlom, kar ga spravi v sanatorij, kjer mu prepovejo klavir. Po mnogih letih se vrne... 27728.09.1997 BATMAN IN ROBIN PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 18. URI. CENA KINOVSTOPNICE JE 450 SIT. Cvetke in koprive ZAPOJMO V ROŽ’CAH iiprrr Navedenemu pozivu Radija Ognjišče se je v zadnjih poletnih dneh odzval tudi mozirski župan. Svoje pevske sposobnosti je brez večje treme predstavil številnemu občinstvu sredi Savinjskega gaja in bil nagrajen z bučnim aplavzom. V krogih SLS menda že razmišljajo, da bi za bližajoče volitve sestavili bend, v katerem bi župan skupaj s predsednikom stranke pel na dušo volivcem. (GLASBENI PRESS) SAVINJČAN - PODLOŽNIK Na Ljubnem seje pred nedavnim zgodil nezaslišan dogodek. Borec za sindikalne pravice Edi M. Savinjčan je z vso ponižnostjo zavezal čevelj njenemu vi-sočanstvu, ljubenski županji. Iz tega dejanja gre sklepati, da se sindikat, katerega predstavnik je naš zadrečki rojak s savinjskim psevdonimom, še vedno ni otresel spon suženjstva iz preteklosti. Kako dolgo bo to še trajalo, je težko napovedati, vsekakor pa je Edi. M. Savinjčan na ta način izgubil nekaj dragocenih sindikalnih točk. Poleg tega je dejanje sporno tudi zaradi njegovega ponosnega samskega stanu. (ADIJO KARIERA PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T OVEN od 21.3. do 20.4. Dolgo pričakovane stvori bodo zagledale beli dan. Ne bojte se, kajti vse, kot je potrebno, je to, da problem, ki je povezan z nekimi spomini, vzamete ponovno pod drobnogled, ga poskušate podoživeti, tako ga boste veliko lažje tudi tešili. Ne boste čudaški, toda včasih se boste grizli v sebi zato, ker ne boSe imeli popolnega naduta nad dogajanjem. Tudi odnosi s partnerjem se bodo izboljšali, le prepustite se. Mislite na tukaj in zdajšnji trenutek. Nekaj preizkušenj je že za vami, posledice pa so zelo dobrodošle. Naslednji teden bo napetost popuščalo, ker boste našli neko novo področje, kjer se boste lahko izkazali. Nekoliko lažje se boste postavljali, če boste spremenili svoje želje. Začutili boste tudi nove potrebe in v tej novi smeri uporabljajte svojo življenjsko energijo. Spoznanja, ki se bodo ob tem porodila, vam bodo pomagala naprej. BIK od 21.4. od 20.5. Melika življenjska moč in energja se zdaj izražata kozi trašo irb za droge. Ne bodite pa preveč občutljivi in se ne predajte sanjarjenju. Življenje ima tudi realno plat In tudi ta je lahko lepa. Nikar je ne spreglejte. Bodite ponosni na svoje uspehe, četudi se vam zdjo majhni in nevredni omembe. Ni vredno truda in napora, če se tega ne boste zavedali. Naslednji teden boste partnerja čutili vse bolj kot prijatelja. Zavedajte se, da se bo energija izmenjavala obojestron&o: več boste dali, več boste sprejeli. Pojdite med ljudi, ki jih imate radi, z njimi se boste čutili bolj povezani in ob njih boste močnejši. Če ima partner drugačne interese, ga ne otirajte, dela naj tako kot zdaj čuti, to je pomembno, kajti le na ta način boste presekali začarani krog, ko delate le za sebe. Veselo srečanje bo. DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Zdaj je čas vašega akhvnega ustvarjanja ne glede na to, kje ste. Poznalo se bo tudi v žepu, soj bo na koncu več denarja, tet ste prifabvali. Dobro razpoloženje bo še boljše, če boste nosili obleb po modi, ki jo narekujeta vaše lastno izkustvo in notranje čutenje. Morate jo začutiti. Poskrbeti morate za rod, sicer se boste ujeli na nepomembne malenbsti in se v njih izgubili. Naslednji teden si boste še bolj prizadevali, da bi naredili red in dosegli, da \nm bi bilo lepše. Trudili se boste in ob primerni vztrajnosti in potrpežljivosti boste dosegli, kar si želite. Izražali boste ljubezen, da bi bili sprejeti. Taka ljubezen včasih učinkuje, včasih pa ne. Zato se pripravite tudi na to, da boste motali nebj narediti čisto sami. Šele potem se boste lahko veselili z drugimi. Naj vas ne bo strah, da bi izgubili svobodo, ker se je prikradel občutek, da vas nekdo omejuje. Morali boste tu sbzi, da vam bo pri naslednji nalogi lažje. RAK od 22.6. do 22.7. Pretirano boste požrtvovalni, saj bi vse naredili za nekoga, ki je w Q v stiki, nase pa bi utegnili pozabiti. V tem primero bi čez nekaj 1 dni padli na trda tla in se počutili ogoljufane. Imate namreč neko nalogo, ki jo morale izvršiti zase, da boste zadovoljni, kljub temu vam bo ostalo do/o( časa, do boste poskrbeli za vse okrog sebe. Tiste spomine iz preteklih časov po prikličite nazaj takrat, ko vrom situacija ne bo razumljiv«]. Na delcvnem mestu se pazite sporov z nadrejenimi, saj vam bi v trenutni situacp Iahte škodili. Dovolj je, da mu poveste, kako nameravate ravnati. On pa se naj s svojimi fantazijami sam ukvarja. Ostalo vam bo dovolj časa, da boste poskrbeli za vse okrog sebe. Čudovita sprostitev ob vodi. n LEV od 23.7. do 23.8. Za vas se pričenja resno obdobje, te lahko veliko naredite na strojem delovnem podtofju. Ne zanašajte se na partnerja, temveč mu ob prostem času pomagajte. To vas bo pomirilo in moida ne boste niti opazili, da ne premorete prevelike zaloge energije. Pomembno je zato, da se disciplinirate in naredite zagotovo vse, kar je neobhodno, ostalo pa toliko, kolikor vam bodo dopuščale moči in prosti čas. Naslednji teden se boste nekoliko potegnili vase in manj opazovali zunanji svet, zato boste malo zmedeni. Če spanje še vedno dojemate kot potrato časa, prisluhnite sanjam in sporočilu iz njih. Presenečeni boste ugotovili, do je nočno življenje povezano z dnevnim bolj kot ste si mislili. Povezuje različne ravni zavedanja. Potem boste mimi, več delovne energije bo na razpolago in tržili boste rezultate podzavesti, ki je problem rešilo, preden ste go analizirali. DEVICA od 24.8. do 23.9. Prijateljstvo je zelo pomembno in trenutno boste težko ločevali med pravim prijateljstvom in med tistim, čemur bi že lahko rekli ljubezen. Manj se boste prepuščali erotičnim doživetjem, bolj boste iskali ravnovesje v pogovoru pri klepetu s prijateljico ali znanko. Na površje se bodo vrnili spomini iz preteklosti, pustite, naj stečejo skozi vaše misli in vedite, da je vse tisto že enkrat bilo. Imeli boste možnost preobrazbe, če ne boste v novih okoliščinah sramežljivi in zaprti. To lahko presežete takoj, ko se boste v nori vlogi znašli, potem ko boste stvori nekaj časa opazovali in razčlenili posamezne dele. Zavedajte se, da vsak začuti negotovost na novem in nepoznanem teranu, ko si boste pridobili dovolj samozavesti, boste vse naredili izvrstno in sledila bo pohvala. ni TEHTNICA od 24.9. do 23.10. Samo od ljubezni se ne da živeti. S tem se boste zagovarjali ^ ™ pri sebi in pri drugih, zarodi povečane delavne aktivnosti, zaradi poklica, kateremu se predajate. U^rehi vas bodo navdušli in še bolj se bose oklenili dela. Zdelo se bo, da prihaja konec vašim težavam, ki so vam prizadejale sive lase v preteklosti. Toda ne pozabite, prelomnih trenutkov v človekovem žhdjenju ni! V tem obdobju bostesrečali tudi nekaj novih ljudi, na katere boste želeli napravili dober vtis. Zato, da vam nekdo rete, samo hvala, se vam ne splača potrošti toliko energije. Neki denar, ki ga lahko dobite, boste dobro naložili, če boste poslušali prijatejev nasvet. Z delom pa boste zaslužili nekaj več tet običajno, zato je strah pred prihodnostjo neutemeljen. Jutranjo napetost boste lahko pregnali s sprehodom. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Pretresajo vas hude napetosti in znašli se boste v položaju, ko se boste morali postaviti za svoje interese. Ne razburjajte se že na začetku, temveč podcušajte mirno izvedeti kakšna je zadeva z droge strani. Še vedno boste imeli čas, da vzropte, če ne bo šlo drugam. Sicer pa boste opazili, da so ljudje v stida in potrebujejo vašo pomoč in ne rrošo odločnost. Naslednji teden ne obupajte zaradi dela. Težave, ki se bodo nabrale čez don, najprej prespite. Naslednji dan boste vedeli za rešitev. Naučite se bolj čutiti z ljudmi: všeč vam bo, kadar jim boste pomagali v stiskah. Svoja čustva boste izlili v družini za droge ljudi pa boste neobhodno svetovalec pri delu. V nekaterih trenutkih boste odločni in milostni hkrati. Jutranjo nesproščenost boste pregnali, če se boste več ukvarjali s športom. STRELEC od 23.11. do 21.12. Radi se boste te dni pogovarjali o službi in službenih zadevah s prijatelji. Izmislite si kakšna šalo na ta račun in svet bo v ' trenutku lepši. Morda boste ob tem nekaj denarja zapravili, toda zaradi tega naj vas ne boli glava. V družini lahko pričakujete več razumevanja v prihodnje. S tem, ko si boste s prijatelji izmenjali veliko izkušenj, bo z vas padlo veliko breme. V naslednjem obdobju vas čoka tudi krajše čustveno vznemirjenje. Ker se boste v vsaki okoliščini na hitio in zelo dobro znašli, boste pridobili kup novih znancev in prijateljev. Če boste poslušali kritiko na svoj račun, se nikar ne vznemirjajte, je le prehodno obdobje. Družini pa posvetite več časa, saj bodo veseli vaše prisotnosti. V določenih trenutkih boste potrebovali pomoč nekoga: zapomnite pa si, da domišljavih nekateri nimajo radi. KOZOROG od 22.12. do 20.1. Denar, ki ga veselo porabljate, ne bo več našel poti nazaj do vas. Četudi na to sploh niste računali, vam bo čez kak teden tako hudo, da boste postali skoraj skopi. Pomirite se lahko že zda j kajti tedaj boste denar lahko spet hitro zaslužili. Če boste prepoznali in izkoristili možnost, ki se vam bo ponudila, boste hitro nadomestili zamujeno. V delu boste začutili nov izziv. Družina vos ne bo ovirala, če boste znali razdeliti dolžnosti tudi doma. Občasno si privoščite krajšo sprostitev ob kavici in klepetu, dobili boste nekaj novih idej, ki vam jih bo nekdo oporekal. Svoje mnenje povejte šele potem, ko bodo drugi opisali svoj problem. Ne bodite malenkostni in se ne osredotočajte na stari, ki za vas niso dolgoročnega pomena, razen v primero, da ste trdno odločeni, da boste lahko projekt tudi izpeljali Tedaj boste svoje strahove o neuspehu zakopali v zemljo. VODNAR od 21.1. do 20.2. XWV Počasi se boste vendarle otresli finančnih skrbi. Opažate, da je vaše zadwojsta bolj povezano s tem, kolika svoph zamisli vam uspe uresničili. Gmotne dobrine so pomembne le toliko, kolikor jih uporab|ate. Naslednji teden bo videti, kot da gre pravo življenje mimo vas. Veliko stari se vam bo dogajalo, ne da bi prej razmišljali o njih in na katere ne boste osebno prav nič pripravljeni. Kar some bodo prihajale, tet je videti. Na tihem si boste želeli, da bi bili sami tisti, ki bi lahko odločali o strojem življenju. Kot da ne zaupate vesoljnemu toku, ki vas že ves čas uspešneje nosi tet druge ljudi. V odnosu do sorodnikov vas bo nekaj vznemirilo in borili se boste za prvenstvo. Vendar boste stvari razumsko ocenili in ne boste se prepirali za malenkosti. RIBI od 21.2. do 20.3. Ne zapostavljajte svojih notranjih hrepenenj in želja. Namesto da svoje sanje izrivate iz vsakdanjega življenja, počakajte, do se uresničijo. Vsak gib, vsote dejavnost je bila najprej v mislih, potem po se je uresničila. Zakaj torej ne bi počakali, da se slike iz glave preselijo v življenje? Da ne bi tipeli, odženite slabe misli in dajte prednost lepemu. Naslednp teden boste zašli bolj intenzivno misliti o sebi. Ni najbolj smotrno, da svojo domišljijo gojite le zarodi užitkov. Nove ideje bodo nastale, nekatere vam bo uspelo celo uresničiti. Pri delu se boste morali naprezati, da bi lažje uspeli, vendar bo trud poplačan. Svojo umetniško žilico morate uporabiti na nov, izviren načn. Preizkusite se tudi v iportu, vsaj toliko, da se razgibate... Nova simpatija na obzorju. Ne ubijajte kač, da ne bo naša maskota ostala brez sorodnikov! Ne ubijajte svojih sorodnikov, da ne bomo mi ostali brez naročnikov! BdtfSG® ffi©vö©@ Bs Savinjski gaj Obiskovalcev kot cvetja, cvetja bolj malo... Naš posebni reporter iz bližnje tujine se nam je javil s poročilom iz Savinjske doline. Savinjčani si ne morejo kaj, da ne bi delali prometnih zamaškov tudi v posezoni. Napeljali so prireditev Cvetje Evrope 97 in maraton iz Celja proti Logarski dolini na isti dan. Le to jim ni uspelo, da bi stezo za maraton speljali skozi Gaj in tako prodali nekaj vstopnic več. Otvoritve razstave so se udeležili tudi politiki, ki jim je bila najbolj všeč kača v šotoru. “Jaz bi tudi bil takole," je komentiral eden izmed njih, "samo uležeš se in greš..." Naš novinar je naletel tudi na še- .. .. . ... Nasi prvošolčki Drugič v šolo Prisluhnili smo dvema nadebudnima šolarjema za katera se je izkazalo, da sta drugošolčka: "Tine, aveš, da imamo letos drugo učiteljico?" "Res, zakaj pa nimamo več tiste, ki nas je imela v prvem razredu?" (to08m@8 POSEBNO OBVESTILO BRALCEM! Vse namišljene reči v Zadrečkih novicah se resnično niso zgodile! Prvič: Imamo priče, ki teh reči niso doživele... Drugič: Imamo priče, ki bodo, karso doživele, zanikale... Tretjič: Lahko se znebimo vseh prič! fico našega predsednika in takoj naredil kratek intervju s Štefko, prvo damo države, ki je izjavila: "Poznam vaš časopis!" In kaj najraje berete v Savinjskih novicah? "Zadrečke novice!" Tudi to jesen je bila ponudba v Gaju pestra. Slišali smo trgovca s plastičnimi rožami, kako je hvalil svoje cvetke neki Primorki: "Gospa, ta roža vam še na kamnu ne uvenel" Žal pa mu je prodati ni uspelo. Njen mož jo je brž povlekel dalje: "Oštja!" je rekel. "Pojdiva stran, saj se mi bodo vsi smejali, če kakšno seme zaide na mojo plešo!" Ob tem navajam opozorilo dr. Halila: Zmotno je mišljenje, da za plastične rože obstajajo tudi osemenjevalke - plastične čebele. Te dni je dr. Halil zdravil kar nekaj ljudi, ki so bili v Gaju, pa se niso pravočasno umaknili čebelam, saj so mislili, da so nenevarne, ker so letale okrog umetnih rož. Med eksotičnimi cveticami pa je bila tudi ena prav posebej strupena. Nanjo moram bralce Zadrečkih novic prav posebej opozoriti. Ta vrsta rož se namreč ne nahaja v Savinjski in lahko nepoznavalca stane življenja. Že če ste pod njo samo pet minut, ste lahko na mestu mrtvi. Strokovno je roži ime lokvanj. Hortenzija Tavrl in dr. Haiil MALI OGLAS Nudimo vlomilske usluge na domu. POSEBNA PONUDBA V MESECU SEPTEMBRU: Po želji pridemo tudi na vikend! "Res ne vem... Toliko nas je lani spraševala, pa je vseeno zaostala." "Kdo klepeta?" ju zmoti učiteljica. "Tine, spet motiš pouk! Pridi pred tablo! Povedal nam boš koliko je tri krat tri..." "Deset!" "Tine, pomisli... Koliko je tri krat tri?" "Deset!" "Ampak, Tine, koliko je tri krat tri?" "Deset, kaj si gluha!" Tako §e je Tine kazensko znašel pred vrati razreda. K uri matematike prisopiha Matic, ki si je zaspal. "Tine, kaj pati pred vrati? Si tudi zamudil?" ga vpraša. "Ne, učiteljica sprašuje koliko je tri krat tri..." "Ja, devet, jasno!" "Si nor! NeTiodi noter! Jaz sem ji ponudi! še več, pa je bila naenkrat vsa besna!" Jufro Tavrl Delavski kotiček Brez jela ni dela... V podjetju KUPOLAMA delavci slabo jedo, ker imajo slabe plače. Šli smo v podjetje LAMAKUPO, ki je hčerinsko podjetje podjetja KUPOLAMA in povprašali delavce, kako se prehranjujejo v njihovem podjetju, kjer imajo še slabše plače. Povedali so nam, da imajo obilne obroke. Vsi delavci hodijo redno na malico. Zaradi pomanjkanja interesa so tudi ukinili dietne malice. "Kako, da imate pri vas veliko bolj bogate malice, plače pa imate veliko slabše kot v sosednjem podjetju?" smo jih povprašali. "Mi hočemo pokazati šefom, da nam je hrana potrebna. Prej smo manj jedii, pa so nam znižali plače, ker so mislili, da lahko živimo brez hrane!" Delavci pa sicer molčijo. Rekli so le: "Ko bomo mi spregovorili, bo prepozno za besede!" Poldi Tavrl Ljubno zabredlo v težave Flosarski bal pod vprašajem Začelo se je že s tiskarskim škratom v Savinjskih novicah. Ljubno smo postarali za 30 let. Ljubence je to spravilo v zadrego, saj bodo morali sedaj praznovati celih 30 let, ker so celih 30 let prezgodaj otvorili proslavo ob prvi pisni omembi kraja. Za sedaj so glede na težave, ki jih imajo, uvedli polnočno bitje na vse farovške zvonove. Ljubenci se ob tej uri zbudijo in obrnejo v postelji, da jim domača kapljica ne razžre jeter. Bicer Tavrl MOTNE MISLI VELIKIH GLAV Ujel sem ribico, moram ji izpolnjevati vse želje... Ženska često stavi na napačnega konja, potem pa se še poroči z njim. NAGRADNO VPRAŠANJE SZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Pravilni odgovor na vprašanje: Kako veš katero letalo je naše, katero pa ameriško, kadar so Američani pri nas na obisku? se glasi: Če je letalo v zraku, je gotovo ameriško. Pravilna odgovora sta bila dva. Boeing 747 si bosta razdelili družini Špangerl in Hudo-lovlinovi. ZGOLJ NAMIG: Ako ženska na jesen stari plašč obdrži, bode mraz v postelji vse zimske dni! Zadrečke novice: na vseh prodajnih mestih Savinjskih novic! Motiti se - je človeško, bodite vendar malo manj ljudje! Zdravnikove težave Obiski pri zdravniku Oni dan sem bil na obisku pri svojem kolegu zobarju. Kot zdravnik moram često iti po terenu in pomagati bolnikom. Nihče ni varen pred boleznijo in poškodbami, tudi mi zdravniki ne. Pogosto si prav kakor naši pacienti zaželimo, da bi medicinska znanost napredovala hitreje kot sicer. Ko sem govoril s kolegom, mi je potožil, da bi morali ušesni čepi iti v korak s časom, saj ne more več prenašati hrupa svojih pacientov, ki vpijejo na vso grlo, čeprav ima moj kolega roko pogosto do komolca med njihovimi zobmi. "Kaj tako boli?" sem ga vprašal. "Večinoma ne, šele kadar moram izpuliti kakšen modrostni zob, moram paziti, dasi ne izpahnem roke," vaš dr. prim. prof. dipl. ing. mag. Halil Šaban ZBIRKA ARAB SKIH PESMI IZ 10. STOLETJA STARO JUŽNO AM. LJUDSTVO SESTAVIL: METOD ROSC BIVŠI SLOVENSKI SMUČAR (GREGA) SMRTNI BOJ MAJHEN LESEN PLUG ILJUŠIN CESTNA OVIRA ENO OD GESEL FRANCOSKE REVOLUCIJE, ENAKOST KAMBOŠKI POLITIK (LON, 1913-1985) FIGURICE PRI MAORIH DESNI PRITOK PARANE V BRAZILIJI OSNOVNA MERA AMERIŠKI KOŠARKAŠKI TRENER IIANK IGRALKA GARDNER NEMŠKI ZGODOVINAR (K. O. von) DRAGO IBLER PRIPOVEDNA PESNITEV KDOR GOVORI IJEKAVSKO TANKA ŽILA, LASNICA SAVINJSKE NOVICE PREKMURSKA POGAČA SRBSKO MESTO V BANATU ŽENSKO IME MANJŠA ODPRTINA V ZIDU ERBIJ SIN TEZEJA IN PROKNE IZ GRŠKE MITOLOGIJE BOJNA LADJA IZ SREDNJEGA VEKA MAJHNA URA OKUSNA MORSKA RIBA SODOBNIKI KELTOV NA BALKANU TURŠKO 'UPRAVNO OBMOČJE JAPONSKI BORILNI ŠPORT NAJVIŠJA GORA V TURČIJI ČARI KATU RISI ROGELJ LJUBEZENSKO PESNIŠTVO MADŽARSKO ŽENSKO IME NEZMOŽNOST HOJE ZARADI ŽIVČNIH MOTENJ REKA SKOZI MÜNCHEN PISATELJ CANKAR NATAŠA URBANČIČ IUNAK PRAVLJ O ČUDEŽNI SVETILKI AVSTRIJ. TISK. AGENCIJA TANKA MREŽASTA TKANINA HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA NORVEŠKI PISATELJ DUUN HIMALAJSKA KOZA OSVOBODILNA FRONTA LEGENDARNI MAFIJSKI ŠEF V CHICAGU (AL) AVSTRIJSKA SMUČARKA WÄCHTER PALESTINSKI VODITELJ (JASER) TRK OD ZADAJ CIME in PRIIMEK: NAŠLOV(ulica, kraj): Z MINI SLOVAR V......- ABAZIJA: Nezmožnost hoje zaradi živčnih motenj ARETIN: Nemški zgodovinar (O. K. von) IBA: Ameriški košarkaški trener (Hank) OLAV: Norveški pisatelj Duun TIJUCO: Levi pritok Parane v Braziliji Rešitev prejšnje križanke: promil, rupija, amater, Robnik, očak, ab, ovacije, Arve, sezona, Broca, ego, ekshibit, Merku, taca, etil, Rore,IS, Na, ikona, ime, Icacos, tiran, tik, Steinitz, ejektor, karo, Varšava, Inar. Obvestilo reševalcem: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 18. številke smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (kosilo za 4 osebe): Štefka Dežman, Prod 25, Gornji Grad; 2. nagrada (narezek za 2 osebi): Martin Kliner, Janezovo polje 12, Ljubno; 3. nagrada (kmečka malica za 2 osebi): Janez Brezovnik, Radegunda 47, Mozirje. Dobitniki koristijo nagrade po prehodnem telefonskem dogovoru na turistični kmetiji Robnikv Lučah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 1 9. številke izrežite iz časopisa in jo do petka, 26. septembra 1997, pošljite na naslov Savinjske novice, Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom “Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi repitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. \xopic ® CAFFE-TROPIC PRAŽARIMA ŽALEC 7I4-E85 ‘Vljudno vabljeni v naš kavni butik na brezplačno degustacijo vedno sveže Tropic kave. NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to. .. j ORION j Omare z drsnimi vrati iz uvoza! Višina, širina, in globina po vaših ■ željah. Primerne za pisarne, predsobe, otroške sobe, spalnice itd. 1 Dostava in montaža vračunana v ceni. Tel.: 832-650. j MIZARSTVO NADLUČNIK SANDI I Po konkurenčnih cenah izdelujemo kvalitetne vrtne ute, manjše I vikende (brunarice) pasje ute ipd. Tel. 063/832-951. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ SP. I REČICA I Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja I kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu... ■ Možnost plačila na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. [ANTENE IN RTV SERVIS ■ Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in j dekoderji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar Is.p., 845-194. I RTV PURNAT I Hitro in kvalitetno vam popravimo vsak televizor in radio tudi na I vašem domu, RTV servis Pumat, tel. 843-424. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Jožica ■ Štiglic, Radmirje, tel. 841-029. ODKUP HLODOVINE ■ Hlodovino smreke vseh kvalitet odkupujemo. Cena ugodna. Tel. 841 -'413 (Jože). I IZDELOVANJE LESENIH PREDMETOV I Izdelava in prodaja karnis ter možna dostava, tel. 063 725 547. Maček I Marjan, Vransko 113. I VRTNARSTVO TURK I Po zelo nizki ceni prodamo velikocvetne mačehe v trinajstih barvah, j Tel. 063/831-467, v večernih urah. j URARSTVO HOBI IGRAČE ■ NOVO v LEGO klubu: LEGO vesolje, LEGO technik 8205 - for-J mula za samo 790 SIT, LEGO nagradna igra! 'NOVO! Elektronski ljubki hišni ljubljenčki (kot tamagochi). Tel. 1 841-084. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, I pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. Tel. 831- ■ 109. [tesnenje oken in vrat I Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Pre-' prečujejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano I tudi popravilo oken - lažje zapiranje. Nudimo tudi montažo rolet, I polaganja lesenih oblog, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831 -1041. I__________________________________________________I Prodamo večjo količino silažne koruze. Inf. na tel.: 831-409. Od 6. do 8. ure zvečer. Telice in krave visoko breje po izbiri prodam. Tel. 841-196. Video kamero JVC stara eno leto prodam. Tel. 841-074. Prodam brejo kravo simentalko. Tel. 831-549. Prodam Audi 80 1.6,1. 1992, reg. do 6/ 98. Tel. 831-585. Oddajamo lokal v centru Mozirja. Tel. 832-001. Prodam gumi voz 14 col z dodatno opremo v dobrem stanju. Tel. 833-467. Fiat 126P, 1. 1987, reg. 98/5,48.000 km, prodam za 750 DEM. Tel. 841-341. 2 nemški ovčarki, čistokrvni, stari 7 tednov, ugodno prodam. Tel. 832-749. Študentko, mimo, redoljubno sostanovalko iščem v Mariboru. Tel. 214-194. Prodam Zastavo 101, 1. ’87, ugodno. Tel. 832-722. Prodam parcelo 700 m2 v Malih Braslovčah. Tel. 722-226. Peugeot 1.6 GTI, 1. 89, 114000 km, zelo veliko dodatne opreme prodam ali menjam. Cena 9000 DEM. Tel. 841-373. Kupim še dober prednji odbijač za fič-ka, zvečer po 20h. Tel. 831-264. Prodam računalnik 386 DX40, multimedija, tiskalnik, skener. Tel. 832-297. Zelo ugodno prodam dvosed, raztegljiv v ležišče (moder). Tel. 841-384, 841 -589. Gorsko kolo Scott, oprema LX, vilice rock shox. 1000 DEM. Tel. 831-740. Prodam telička starega 1 teden. Tel. 843-399. Priročnika “DOS” za telebane in “WINDOWS” za telebane, ugodno prodam. Tel. 832-597, popoldan. Prodam dvojna garažna vrata 2,30 x 2.12 m in 2.43 x 2,62 m. Tel. 841-123. Prodam prašiče od 20 - 45 kg. Tel. 722-376. Prodam telico, brejo 7 mesecev, sivo-rjave pasme, potomka dobre molznice. Tel. 841-253. Prodam hladilna vitrino L.T.H. Tel. 0602-38-015. Prodam neizdelano stanovanjsko hišo (Podvrh). Tel. 832-837. Sode hrastove 200-600 litrov prodam. Tel. 061/1592-234, 063/832-625. V Mozirju prodam hišo in parcelo. Tel. 832-756. Prodam bukova drva. Tel. 844-438. V okolici Celja oddam sobo dvema dijakoma. Souporaba kuhinje in kopalnice. Avtobusna postaja pred hišo. Tel. 452-870, popoldan. Prodam 180 kom strešnikov Bramac in 20 kom robnikov. Tel. 833-081. Trosobno opremljeno stanovanje s telefonom v okolici Mozirja iščem (150 DEM). Tel. 831-141. V najem dajem poslovne prostore (100 m2) v Sp. Rečici. Tel.0609/615-629 po 20. uri. Zaposlimo cvetličnega aranžerja za samostojno delo v cvetličarni. Tel. 061/ 621-360. Iščem delo od Ljubnega do Logarske doline po možnosti s stanovanjem. Tel. 063/844-434 od 18. do 19. ure. V najem vzamem garsonjero ali manjše Prodam stanovanje v Mozirju ali menjam za manjšo hišo. Tel. 832-736. Prodam globinski sesalec Spidy. Tel. 886-118 po 18. uri. stanovanje. Tel. 833-183. Prodam novo leseno drvarnico. Tel. 843-679, zvečer. /T K Naročniki Savimskih novic imajo 15% popusta pri malih oglasih in zahvalah m Zadruga Mozirje bo od 19. septembra dalje na farmi VARPOUE prodajala 18-tedenske rjave jarkice - vsak delovni dan od 7. - 14. ure. Cena: 850 SIT/kom Pohitite - količina je omejena! Informacije: 831-940. Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z. o. o. ULTRA tj d.0.0. NAZARJE Vabimo vas, da nas obiščete v naših Nazarjah in Varpolju, kjer smo pri nräidlUILTRA Čokolada MILKA celi lešnik 100 g Ostale 100 g MILKA čokolade . TUC slani kreker 3 za 2 (3 kom) nah v Mozirju, ceni 19,90 ......99,90 Toaletni papir 10/1 ro^K....y.........\....1..................199,90 WC^750^čigil^...............................Vi...............269,90 Od 22.9:dalje bo vakcijiGliOFOVSKA SALAMA CEUSKIlTMESinintom LS......... .........................499,90 SIT.tf; V teh dneh n)spoza1^ na ozimnico - krompir, zelje, česen, čebulo smo najcenejši, pripeljemo tudiv vašo k| iontne cene izdelkov in svežega perutninskega mesa v Diskonti] JATA na Ljubnem, kjer was pričakujemo vsak dan od S. it if, ure. Tel. 841-432. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 3V 2/91 64.000 621.000,00 R5 FIVE 3V 5/94 25.000 850.000,00 CLIO 1,2 RN 3V 1/94 50.200 1.067.331,00 CLIO 1,2 RL 3V 5/93 93.000 950.255,00 R4 GTL 4/89 114.000 330.000,00 R 21 TL 1,4 4V 12/89 83.000 800.000,00 ESPACE 2,0 TD 4/95 40.000 3.500.000,00 LADA SAMARA 1500 1/94 31.000 740.000,00 PEUGEOT 205 L 12/91 48.000 829.500,00 JUGO 55 KORAL 10/88 95.000 315.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI [ftSSCL d.o.o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. fax 831-043 8.00 čas: - 16.00 RENAULT ■UK ; radit alfa H PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU ■KZZZ 107,8 MU/,... -j— NAROČILNICA - IZREŽITE IN POŠLJITE M zn zn cd c» 4P 4P CÖ cc £ -l-J >co 03 Ö -M >co o PM