©se_3ne vesii. Smrt šolske sestre. V samostanu mariborskili šolsklh sester je umrla v starosti 59 let sestra Gerarda Horvat. Vršila je v samostanu službo kuharice. Rojena je bila pri Sv. Ani na Krembergu in bila preoblečena dne 15. avg. 1903. Blagi rajnrsvetila večna luč, — preostalim naše sožalje! Mesreče, Smrtno je povozil tovorni vlafc v Žabnici pri Škofji Loki šolskega slugo iz Kranja Vrtovšeka. STRAŠNA NESREČA VIŠIHS&EGA BALONA. Rusi so pripravljali v zadnjem času povsem na tihem drugi dvig z balonom v izredne ali stratosferne višine. Doslej so namreč vsi tozadevni poleti uspeli: Belgijcu Piccardu, Amerikancem in enkrat v Moskvi. Dne 30. januarja se je dvignil z malega letališča Mazilov v bližini Moskve V polni tišini rusfci balon »Sirius«. Balon je imel prostornine 24.090 kub. metrov. Gondola je bila v obliki krogle in njena prostornina je znašala 6.5 kub. metrov, premer 2.4 m. Opremljena je bila s tremi stranskimi okni, ki so se neprodirno zapirala, in z oknom na spodnji strani za fotogr afiranje in opazovanje. Balon je imel vse mogoče priprave ali aparate za merjenje pojavov v izrednih zračnih višinah. V gondoli so bili trije: povelj.nik ekspedicije, 361etni Pavel Fedosjenko, iki je bil prvotno delavec, a sedaj že inžener pri ruski zrakoplovni družbi »Osoviahim«. Kot drugi je bil v gondoli 35letni inžener Andrej Vasjenko, strokoViijak za zrakoplovstvo; tretji pa 24letni letalec Ilja Usiškin. Balon se je dvignil omenjenega jutra zelo naglo. Ob 9.20 uri predpoldne so sporočili letalci po radiju, da so dosegli višlno 20.000 m. Ob 10.59 so beležile njihove merilne naprave 20.600 m. S to višino je bil dosežen nov višinski svetovni rekord. Ko je bil balon rekordno visoko, je dospelo od letalcev zadnje sporočilo, da so se začeli spuščati na zemljo. Zadnja vest z balona je dospela ob 11.50 dopoldne in javila, da so odprli letalci rezervne zaloge kisika. Od takrat naprej so bili zastonj vse poskusi, da bi dobili z balonom ponovno brezžično zvezo. Vse ruske radio-postaje so iskale zvezo v domnevi, da se je pokvarila na balonu radijonaprava, ali da je zajel balon pri spuščanju močen zračni tok in ga odtiral bogznaj kam v neobljudene ter nedostopne kraje. Obstojala je tudi možnost, da je pošel letalcem kisik, vsled česar so se onesvestili in se ne morejo javiti. Oblasti so izdale povelje, da morajo vsa vojaška letala na poizvedovanje za balonom. In res, več tisoč ruskih letal se je dvignilo v zrak in začelo iskati balon po ogromni majki Rusiji, a so bila prvotno vsa kroženja zaman. Po dolgotrajnem iskanju, ikaterega se je udeleževalo več manjših balonov, so zadeli dne 31. januarja, med 14. in 16. uro popoldne, na kraj, kjer se je spustil balon »Sirius« na zemljo. In ta kraj je več nego 200 km od Moskve, ne daleč od vasi Potiskiostrog, nekaj km južno od me^ta Kobovskina. Tukaj je l.ežala samo gondola, balona ni bilo nikjer. Ko so odprli aluminijasto gondolo s silo, so našli v njej mrtve vse tri letalce. Vsi trije so bili hudo poškodovani. Eno truplo je bilo razmesarjeno do nespoznanja. Vsi merilni in drugi aparati v gondoli so bili popolnoma razdejani. Očividcev strašne nesreče ni bilo. — Dva kmeta iz bližnje vasi trdita, da sta čula ob času nesreče močne poke, ki so oznanjali eksplozijo. Iz Moskve se je odpravila na kraj nesreče uradna komisija, da ugotovi: kako in zakaj je tokrat prvič tako grozno ponesrečll stratosferni balon?  \ Pregled dosedanjth posrečenibi dvigov v stratosfero: Leta 1927 se je H. C. Gray dvignil 12.950 m v zrak, slavni Piccard leta 1931 15.780 m in leta 1932 18.500 m. Lansko leto so se Rusi Birnbaum, Prokopjev in Godunov dvignili 19.000 m v zrak. Američan Settles jih ni prefkosil, ker se je povzpel le 17.500 metrov visoko. Italijansko letalo ponesrečilo ob obali Brazilije. Italijansko letalo »Savoia« se je dvignilo dne 27. januarja zjutraj v Rimu za polet v Buenos Aires v Argentini. Polet je imel tri vmesne pristanke in bi naj bdl poskus za redno zračno službo med Italijo in južno Ameriko. V letalu so bili 4 piloti, udeleženci svoječasnega poleta general Balbove letalske eskadre iz Italije na svetovno razstavo v Čiikagi. Pri tokratnem preletu Atlantskega Oceana je zgubilo letalo zaradi slabega vremena smer, je zašlo ob brazilsko obal, kjer se je tako poškodovalo, da ni moglo nadaljevati vožnje. Ranjena sta bila pri tem prisilnem pristanku dva letalca. Prelet iz Rima v Brazilijo je trajal 46 ur. Ra.ne novice. Divjega prašiča ustrelil. Na Šobru v župniji Sv. Križ nad Mariborom je ustrelil g. Perko v svojem lovišču 160 ikg težkega divjega merjasca. Najdba ženskega trupla. Od lisic močno razjedeno truplo 20—251etne ženske je našel v gozdu nad Debrom pri Laškem lovec. Ljudje govorijo, da gre v tem slučaju za brezposelno delavsko hčer od Sv. Jederti. S ponarejenimi tisočaki so kupovali nakupovalci italijanskega živinsfcega prekupca fconje ikrog Dobove in proti Zagreim. Take slucaje bo trebo Izfrebltl. Obsojeni tjoljuf. Pred malim senatom v Mariboru se je zagovarjal dne 30. januarja Jaromir Risy, čehoslovaški državljan in knjigovodja po poklicu. Ogoljufal je razne mariborske trgovce in obrtnike za laži-posredovanja v Beogradu in za znižanje davkov za 60.000 Din. Obtoženi je bil obsojen na 18 mesecev robije. Iz obupa v pros.ovoljno smrt. Zadnjega januarja so našli na Pobrežju pri Mariboru, v podstrešni sobici na Ptujski cesti obešenega 491etnega brezposelnega zasebnega uradnika Konrada Žigmana. Bil je dve leti brez dela in zaslužka. Obsodba radi prekoračenja silobrana. Mariborsko sodišče je obravnavalo dne 31. januarja naslednji slučaj, kf kaže, kako jo lahko neprevidnež radi šale smrtno izkupi. Nenameravano krvavo dejanje se je odigralo dne 3. dec. v Žicah. v srezu Sv. Lenart v Slov. gor. 231etni delavec Janez Kranjc se je vračal zvečer od posestnika Lorberja, kjer je delal. Za njim sta šla Lorber in hlapec Friderik Ratmon in njegov tovariš Koletnik. Vedela sta, da so zagrozili fantje Kranjcu s tepežem, pa sta ga hotela postrašiti. Potegnila sta si klobuke na oči, zavihala ovratnike ter napadla Kranjca. Ratmon ga je za šalo prijel od zadaj, pa je odskočil s smrtno rano v prsih. Kranjc je v strahu pred pravim napadom potegnil nož in zadal Ratmonu smrten sunek. Zaradi prekoračenja silobrana je bil obsojen na leto dni zapora. Sicer občudovanja vreden korenjak, ki je pa le podlegel. Lani dne 20. sept. so se sešli pri nekem kmetu v Večeslavcih ikožuhači. Slednjič je došlo do prepira med dvema. Pijani 271etni Janez Mencingei- je vrgel svojega nasprot nika. Slednjemu je prisko.il na pomoč Franc Madjar, fci si je bil dober s prepirljivcema in ju je hotel zlepa razmiriti. Madjarovo posredovanje je Mencingerja razljutilo. Z vso silo je udaril Madjara z železno babico po glavi. — Drugo jutro za tem se je v prepir, metež in pretep zapletena trojica pomirila. Madjar je pa vendar vsled udarca cutil bolečine v glavi in je en mesec za tem umrl. Raztelesenje je ugotovilo, ia je živel udarjeni Madjar en mesec s prebito lobanj-o. Mariborsko sodišče je obsodilo Mencingefja, l_i je priznal dejanje, na 6 let robije in na 5 let časthe izgube. Žalostna smrt dveh mladih. Dne 30. januarja so našli ne daleč od mosta preko Savinje v Grižah v vodi truplo 221etnega čevljarskega pomočnika Jožefa Šketa iz Žalca, in 221etne Berte Rizmal iz Braslovč. Komisija je dognala, da sta Šketa in Rizmalova stopila v plitvo Savinjo, se povezala med s&boj z vrvjo. Fant je vzol samokres, ustrelil skozi sence dekleta i_i nato Se sebe. Predigra k žalostnemu dejanju je ta-le: V nedeljo se je odpravil Šketa z avtotaksijem iz Žalca v Celje po svojo izvoljenko, ki je bila tamkaj v službL Iz Celja sta se odpeljala v Žalec, kjei. sta v neki gostilni skupno večerjala. Nato sta se odpeljala iz Žalca v Št. Peter, kjer sta ostala do 2. ure popolnoCL: Nadaljevala sta. še pot do graščine Braslovče, ikjer se je šofer poslovil od para in je odbrzel z avtomobilom proti Braslovčam. Obvestil je orožnike, da sta se najbrž odločila njegova potniika za prostovoljno smrt. Žandarji so šli za mladima, a na grižkem mostu je prenehala vsaka sled. Našli so ju, kaJkor že omenjeno, v pondeljek. Vzrok prostovoljn. smrti je gotovo nepremišljena — nesrečna ljubezen in pomanjkanje zaupanja v Boga. Požig. Krog polnoči na 1. februarja je izbruhnil ogenj v skladišču Nikole Pavliniča v Zagorju, kjer je bilo shranjenega nad dva vagona suhega lesa ter drva strank. Poleg lesa in drv je zadušil ogenj 20 kur in komaj so oteli -•- ii^-vnipe avt0 obi_inskega blagajni_ca. Gasilci so omejili požar, Iri je pov/.i-očil 70.000 Din škode. Stanovalec je videl iz okna, kako sta prihitela četrt ure pred izbruhom ognja dva neznanca v skladišče, zlila dve steklenici petroloja po lesu, užgala ter zbežala. V tem slučaju gre gotovo za maščevanje. Smrtonosna stava. V noči 27. januarja so popivali fantje v Šenčurju pri Kranju v Gašperlinovi ikrčmi pozno v noč. Ko je že bilo do^olj pijače, so sklenili zbrani, da bodo pili za stavo žganje ter so se lotili likerja. Stavo je dobil 221etni Janez Moinai*. pfi;<^J ~iin r.^. sestnika p. d. Jereba. Tovariši so odnesli nezavestnega ik njegovim znancem, da bi se tamkaj prespal ter iztreznil. Drugo jutro so našli nesrečnega fanta mrtvega. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je postal mladec žrtev zastrupljenja z alkoholom, ker je bil siccr povsem zdrav. Znatno škodo so napravili vlomilci, ki so.obiskali v noči Balantovo krčmo v Škofji Loki. Sum na požig. Bled in okolica sta. znana, da strahuje tamošnje prebivalstvo že dalje časa zločinsko požigalčeva roka. Požigalec je v letošnji zimi nekaj časa miroval, pa se je sedaj spet pojavil in beležijo na Bledu v kratkem kar dva požara. V Zaki blizu postaje je upepelil ogenj v noči gospodarsko poslopje g. Hermana Goldnerkreuza. Zopet v noči je uničil ogenj leseno prvo nadstropje Rechbahove vile. Ostalo je samo pritličje, ki pa je tudi poškodovano. Požrtvovalnim sosedom gre zasluga, da se ogenj od vile ni razširil na sosedna poslopja. Ob živijenje ob priliki voglarenja. Stolnarjev dom na Lešnici pri Novem mestu je dobil novo gospodinjo iz bogate Vrtačičeve hiše na Žihovem selu. Vesela ohcet je bila obdana po starem običaju od številnih voglarjev, ki so se razdelili na dva tabora, saj je slavil tudi V.tačičev sosed gostijo. Vr tačiča je jezilo, ker so voglarji zabavljali črez njegovo pijačo ter hvalili sosedovo. Ko so svatje odšli od Vrtačiča na nov iievestin dom na Lešnico, voglarji niso dali v noči miru. Krog polnoči je šel Vrtačič napajat konja v Krko in je vzel seboj puško. Pri napajanju in na povratku je došlo do spopada med starirn Vrtačičem in 271etnim posestnikovir.- sinom Anton Turkom iz Dolenje vasi. Vrtačič je oddal prvi strel v zrak, z drugim je zadel TuPka tako nesrečno v prsa, da je zadeti izdahnil. Vrtačiča so zaprli, a gre v tem slučaju radi nesrečnega voglarenja gotovo za — silobran. Prostovoljna smrt Mariborčana v Zagrebu. 201etnega trgovskega pomočnika Pavla Juša iz Maribora so našli blizu Šestin pri Zagrebu ustreljenega v glavo. Komisija je ugotovila samomor i*adi nezaposlenosti in živčne bolezni. Truplo je moralo ležati že nekaj dni, ker ga jc bi! sneg pokril, našli so ga pa še le dne 1. februarja. C.«-iyes Ale_candre, za Staviskem drupl franccski velegoljnf, kl Je opeharil razne stranke ter podjetja za 200 miliJonov frankov. Slika nam predstavlja tleparja, kako zakriva obraz pred fotografi. Vladar Italije Mussolini na smučeti v Alpah. Novo lOtonsko vodno letalo, ki bo prevažalr potnike med Francijo in Alriko.