VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE ŠT. 1 »LJUDSKA PRAVICA« — LJUBLJANA, 3. SEPTEMBRA 1947
0 NAŠEM DELU, USPEHIH IN NAPAKAH
VSI BOSTE BRATI...
Naše notranje neuradno sindikalno glasilo se imenuje t>Č r no na bele m«. Izhajalo bo tudi neuradno, zato pa bo v resnici izšlo vselej po potrebi. Izhajalo bo, ker ga potrebujemo. V naši sindikalni podružnici živi več sto ljudi. Živi ljudje pa imajo seveda svoje potrebe. Živi ljudje delajo. Mislijo. O marsičem govorijo. Zanimajo se za marsikaj.
Zato pa naj tudi živi ljudje pišejo. Živo! Pišejo naj, kako živijo in delajo po oddelkih. Pišejo naj, če tekmujejo. Pa tudi če ne tekmujejo. Pišejo naj o normah. Poročajo naj o svojih predlogih, kaj bi bilo treba izboljšati, da bi bilo njihovo delo olajšano, da bi se proizvodnja povečala, da bi pri delu ne trpelo njihovo zdravje.
Naš list bo poročal o vsem tem. Pisal bo o tem, kaj vas boli, kar vas zanima; zato bo pisal tudi o naši preskrbi... Pišite o »uspehih« naše preskrbe! Odkrijte svoje želje!
Naš list bodo brali živi ljudje. Zato bo poročal o vsem, kar žive ljudi zanima. Živi ljudje so pa kulturni. Ali morda naše članstvo ni kulturno? Vsekakor je deloma vsaj »fvzkulturno■«. Člani smo društva »Jože Moškrič«. Mnogi sodelujete o tem prosvetnem društvu. Pisali bomo o vašem delu. O društvenih uspehih, prosvetnih in fizkulturnih prireditvah. Kdo bo pisal? Treba bo tudi pisati, da bomo lahko brali. Pišite torej! Kdor se bo posebno izkazal kot naš dopisnik, bo... toda zdaj vam še ne moremo vsega izdati! Bo pa! Pišite!
V	naših oddelkih imamo tudi udarnike. Pisali bomo tudi o njih. Toda o naših oddelkih imamo tudi posameznike, ki nikakor niso udarniki. Zakaj ne bi pisali še o njih?!
V	naših oddelkih imamo stare zaslužne delavce, n. pr. v knjigoveznici in morda še kje. Tudi o njih bomo pisali.
Končno imamo v naših oddelkih mnogo ljudi, ki vsaj včasih kaj berejo. Vsi ti ljudje bodo brali naš list. Brali pa ga bodo tudi drugi, saj nepismenih pri nas ni. Brati ga bodo zato, ker bomo pisali ° njih. Brali bodo, ker bodo pisali in vsak rad prebere svoj prispevek. 'Zato: Pišite, Pišite, pišite!
Naš list pa boste vsi brati — ker bo °aš. To je vestnik naše sindikalne podružnice. Ali vas ne zanima, kaj naša podruž-Vica^ dela? Nekateri pravijo, da naša podružnica nič ne dela. Naš vestnik pa bo dokazal, da podružnica dela, kolikor pač delajo njeni člani. Če smo delali premalo, $e pa bomo poboljšali. Kdor se pa ne bo poboljšal, bo ožigosan: ugotovljeno bo črno na belem, da je lenuh ali zaspane, tkaša podružnica ni društvo ljubiteljev dremanja. To bo dokazal naš vestnik — ‘o bo dokazano črno na belem.
Vestnik vam bo stalno sporočal, kaj ®e dogaja d sindikatu, kaj podružnica debi, kaj namerava delati, pa tudi, kaj je ^zredila. Toda poročal bo tudi o tem, če delate in kaj delate tudi vi; kaj je treba Moriti, da boste zadovoljni s podružnico, 2 našim vestnikom, pa tudi sami s seboj.
Ko pa drži kakor črno na belem!
Naš vestnik, katerega prvo številko imate ipred seboj, bo redno objavljal tudi vse delo upravnega odbora, tako da bodo vsi člani sindikata točno obveščeni o vsem, kar jih najbolj zanima. Upravni odbor bi v kratkem podal nekaj vrstic o delu, nalogah, uspehih ,in tudi o naših napakah. Še prav posebno o napakah, kajti članstvo ne sme dobiti vtisa, da mi govorimo samo o uspehih, temveč tudi napake je treba prikazati tako, kakršne pač so, se iz njih učiti in jih potem tudi popravljati.
Kulturno-prosvetni sektor je do sedaj res samo životaril. V zadnjem času pa, ko bo tudi med članstvom odpadel izgovor o dopustih in vročini, pa je temeljito in krepko
SLOVESNI DAN
Za nas, tovariši, tovarišice, današnji dan nikakor ni vsakdanji — današnji dnevi niso več nekdanji, zato, ker poteptali smo krivice,
stopili iz preteklosti — temnice — za nas so dnevi svetli vsi sedanji, ker sonce smo prižgali si s spoznanji; slovesni dan je danes, dan — »Pravice«:
odprt tovarištva je dom, prosvete; slavi spet grafična umetnost zmago, a sindikat dve zmagi: list, »kotiček«,
združili smo za skupno delo vnete — zgradimo še na trdno to podlago prihodnost celo, ne samo — stebriček!
poprijel z delom in si naredil točen program svojega dela. Brez dvoma je eden največjih uspehov otvoritev »rdečega kotička«, za katerega je bilo veliko dela in veliko priprav in tudi dosti materialnih izdatkov, kateri pa ne bodo zaman, saj bo it a kotiček last in drugi dom vsega članstva. Velik uspeh smo dosegli tudi s tem, da imamo danes izpolnjeno našo davno željo, katero smo že dolgo uresničevali, a šele danes dosegli — to je naš sindikalni vestnik. V tem vestniku bodo našli tovariši in tovarišice vse, kar želijo zvedeti o življenju v našem sindikatu. Priporočamo jim, da sodelujejo pri njem, naj ga dobro prečitajo in naj tudi kaj napišejo. Če bo roka okorna, nič zato, popravili bomo rokopis in objavili njihove misli.
Komisija za fizkulturo in šport še do pred nedavnim ni delala tako, ikot bi bilo pričakovati. Nismo imeli pravega referenta in tudi odbor komisije se nikakor ni mogel znajti. Šele s tekmovanjem za sindikalno nogometno prvenstvo se je delo poživilo in smo dosegli v tem tekmovanju 4. mesto. Tudi naši lahkoatleti ne počivajo in kažejo požrtvovalnost posebno sedaj, ko se pripravljajo na medgrafično tekmovanje v Celju, ki bo 14. septembra. Ta komisija je na najboljši poti', da bo dosegla to, kar imamo od nje pričakovati, to ije množična aktivizacija članstva za fizkulturo.
Komisija za tarifna vprašanja in tekmovanje: V produkciji so norme uvedene za 37.40% delavstva, od katerih jih 95% presega normo povprečno za 19%, 4.17% pa norm ne dosega. Ugotovljeno je, da se je po uvedbi norm intenzivnost dela povečala do 40% nad povprečje. Da norme niso uvedene v večjem obsegu, leži krivda predvsem na značilnosti dela, ki se ne more normirati, vendar se pa za vse faze dela ugotavljajo norme in popravki, ki bodo polagoma uvedeni. Prostovoljnega dela se udeležuje povprečno 140 tovarišev, to je 30% zaposlenega osebja, vštevši tudi starejše, katerih število je v podjetju precejšnje. Vzrok pomanjkanja večjih uspehov pri sindikalnem delu so deloma dopusti, naval dela v podjetju, udejstvovanje na terenih in podobno. Krivda je tudi v -organizaciji grup, katere niso dovolj trdna, organizirana enota, tako da se pobude, ki so dane od odbora, ne konkretizirajo v grupah.
Sektor za socialno skrbstvo in dopuste je poslal iz lastnih sredstev na letni odmor pet članov, ki so dobili po 800 do 1000 din podpore za okrepitev svojega zdravja.
Komisija za preskrbo in stanovanja je imela težave predvsem s tem, ker so, posebno glede nabave drv, nastopile težave v prevoznih sredstvih. Če bi se nam posrečilo dobiti tovorne avtomobile, bi vprašanje glede preskrbe drv ne delalo nobenih težav. Prevoznih sredstev pa ne dobimo. Nasveti in prošnje nekaterih tovarišev glede različnih dodatkov v hrani so se upoštevali v mejah možnosti. Nakazani kontingent delovnih oblek je bil razdeljen, pričakujemo pa od krajevnega odbora v oktobru novo količino blaga, tako da bodo z delovnimi oblekami vsi preskrbljeni. Tukaj bi pripomnil, naj članstvo upošteva nabave različnih drugih sindikatov in ne hodi neprestano
LEPO DARILO VAM IZROČIMO V SREDO 3. SEPTEMBRA OB 14.30
VABLJENI STE VSI SINDIKALNI ČLANI ODPREMO VAM DOM. IMENUJEMO GA »RDEČI KOTIČEK«. TO JE KOTIČEK, KJER BOMO PREŽIVELI SVOJE NAJLEPŠE URE OB PROSTEM ČASU. KAJ JE »RDEČI KOTIČEK«, KAKO JE PRIJETEN IN POTREBEN, BOSTE PA SPREVIDELI V NJEM. ČIM VEČKRAT GA BOSTE OBISKALI, TEM RAJE GA BOSTE OBISKOVALI. V SREDO GA BOSTE OBISKALI PRVIČ IN NIKAKOR NE ZADNJIČ. »RDEČI KOTIČEK« JE NAJLEPŠE DARILO, KI VAM GA IZROČA NAŠ SINDIKAT!
ZAKAJ HI NAŠA PRODUKCIJA VEČJA ?
Dve leti se že borimo na gospodarskem področju za dvig naše industrije, za znižanje cen in zvišanje življenjskega standarda širokih ljudskih množic. V to borbo se vključujejo novi in novi ljudje iz naših delavskih vrst. Armada udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev izpolnjuje nalogo maršala Tita: »Dvignimo našo deželo iz ruševin v bogato industrijsko državo!«
In kaj smo storili mi za dvig produkcije, za znižanje proizvodnih stroškov? Produkcije nismo povečali, razen v posameznih oddelkih, pa tudi proizvodnih stroškov nismo zmanjšali. Vzrokov je več, toda ustavil se bom pri poglavitnih.
Na prvo mesto postavljam delovno disciplino, ki je v nekaterih oddelkih silno slaba. Izostanki zaradi bolezni, večno odhajanje k zdravnikom, kar bi se lahko opravilo popoldne, izostajanje od dela zaradi neštetih vzrokov, na koncu meseca hudo vplivajo na produkcijo, zlasti pa obremenjujejo naše proizvodne stroške. To nam nazorno prikazuje naslednja slika:
12	3
Primer 1 kaže, da je za izdane plače ostala produkcija na višini zato, ker ni bilo nobenih izostankov. V primeru 2 pa je jasno, da je produkcija padla zaradi upravičenih ali neupravičenih izostankov, medtem ko se je fond plač zmanjšal samo za ne-upravičene izostanke« Če hoče delavstvo ob-držati produkcijo na isti stopnji, mora z intenzivnejšim delom, to je s prekoračevanjem
moledovat, češ tam dobijo to in ono, mi’ pa ne. Razni dodatki, posebno kar se hrane tiče, so točno določeni po težini dela, katerega delavstvo opravlja. Unrra-pakete so dobivali v prvi vrsti delavci pri najtežjih delih mi pa v to kategorijo ne spadamo. Če pa bomo izsledili kakršno koli možnost nabave kakšnih dodatkov, bomo ukrenili vse potrebno, da jih nabavimo.
Pri prostovoljnem delu sodeluje naše članstvo približno 30%no. Ta številka za nas ni razveseljiva. Nasprotno, sramovati se moramo, da prav sindikat »Ljudske pravice« tako slabo sodeluje pri tem delu. Po-ikrenili bomo vse, da se to število zviša, tako da se nam ne bo treba sramovati.
Delovna disciplina ni na višini, kakor bi morala biti. Število ur različnih izostankov gre v tisoče. Treba bo resno misliti, kako bomo to pereče vprašanje rešili. Posebno tisti, ki stalno zahajajo na pregled k zdravnikom, bodo morali v bodoče toi opraviti v svojem prostem času. S tem bomo zelo zmanjšali število bolezenskih ur. Kajti zavedati se moramo, da gredo vse te ure v breme celokupnega članstva, in moramo take ljudi enkrat za vselej disciplinirati. Le v nujnih primerih bo dovoljeno k zdravniku med delom.
To naj bi bilo kratko poročita o delu našega upravnega odbora tekom zadnjih nekaj tednov. Naš vestnik pa bo v bodoče sproti podajal poročila o delu različnih sektorjev, odpravljal z nasveti napake in tako poživil delo v sindikatu, da nas ne bo treba biti sram in da bomo resnično dosegli tudi to, po čemer vsi stremimo, da bomo najboljši sindikat v grafični stroki.
E. Goslar.
norm ali z nadurnim delom nadoknaditi vse izostanke. Primer 3 jasno kaže, da se produkcija ni dvignila kljub prizadevanju, kljub presežkom norm, temveč je ostala na normalni višini. Dvignil se je pa fond plač, in sicer: podjetje je plačalo vse upravičene izostanke, plačalo presežke norm in 50% na čezurno delo. Kaj nastane iz tega? Zviša se lastna proizvodna cena, dviga se naša režija in namesto, da bi bila knjiga cenejša, je dražja.
Da s stoodstotnim delom po normah dvigamo produkcijo in pravilno plačujemo delavstvo, lahko navedem izrazit primer naše kemigrafije, kjer je produkcija narasla za 50% in bomo lahko znižali lastno ceno proizvodov za ca. 50%. Le s sodelovanjem vsega delavstva, le s pritegnitvijo prav vseh pozitivnih elementov nam bo uspelo tudi pri normah premagati težave. Toda ne meni osebno ali posameznim oddelkovodjem, temveč tistim skupinam delavstva, ki so se vključile v naš plan, ki samoiniciativno posegajo v izvedbo naših nalog. In takega delavstva je nekaj pri nas. Naj stopi naprej, naj pove resno in pametno besedo, naj pritegne ves oddelek, kajti le vsi skupaj smo kos velikim nalogam.
Š t e d n j a s pomožnim materialom, slednja z električno energijo, štednja z inventarjem, zlasti s stroji; to je tretji odstavek rak-rane našega podjetja. Tako malenkostne so postavke pri štednji, zlasti za posameznika. Kaj je strojniku malenkost olja ali vlagalki nekaj makulatur; kaj je stavcu uničiti eno črko ali knjigovezu zliti malo kleja; tudi litograf se ne razburja, če se mu nekaj barve posuši. Toda če izmed 300 ljudi vsak nekaj pokvari, je končno 5% več režijskih stroškov. Znižati proizvodne stroške na 3% z varčevanjem pomeni veliko. Le če bomo vsi pazili na to, če bomo drug drugega opozarjali, nam bo uspelo tudi v tej postavki znižati režijo.
Z intenzivnejšim delom bomo oocenili produkte. Z intenzivnejšim delom bodo vse ostale industrije znižale ceno produktom in tako kakor bomo mi omogočili nakup cenene knjige, tako nam bo n. pr. »Jugobruna« z intenzivnejšim delom dala cenejše blago. Problem cen ni rešen v tiskarski industriji, če računaš ves svoj delovni čas kot produktiven. Vprašanje je, koliko si naredil v tem delovnem produktivnem času, To zlasti velja za oddelke, kjer še ne delajo stoodstotno po normah. Obsojanja vreden primer pa je naša knjigoveznica, kjer se posamezniki trudijo pri delu po normah, ko pa preideio na nenormirano delo, se oddahnejo in odpočijejo na račun naročnika, ki mu izdelujejo nenormiran produkt.
Še nekaj besed o produktivnem količniku posameznih oddelkov, na kateremu delavstvo, v nekaterih primerih pa tudi oddelkovodje, ne posvečajo dovolj pozornosti. Poleg vseh gornjih primerov je eden najvažnejših doseganje količnika. Oddelek. ki ne dosega količnika, ni produktiven. Delavstvu in oddelkovodji morajo biti znani vzroki, zakaj ne dosegajo ali zakaj presegajo količnik, kajti le na ta način je mogoče odpravljati napake, ki včasih izvirajo prav iz pisanja dnevnih listkov.
Skrajni čas je, da se tudi naš delovni kolektiv zave nalog, potegne črto čez zanikrne izostankarje, na račun katerih trpi zavedno delavstvo. Zakaj ni naša podružnica najboljša, zakaj naše podjetje ne prednjači v grafični industriji, kljub temu, da imamo dane vse možnosti? Samo zaradi zgoraj navedenih primerov in nekaterih posameznikov, ki stojijo ob strani in posmehovalno ter pomilovalno gledajo na naše napore.
KAJ JE »RDEČI KOTIČEK« ?
To se je zgodilo letos. V Ljubljani. Ves dan je trajal sestanek. Zares mnogo so govorili. Marsikaj so tudi povedali. Morda so tudi kaj sklenili. Poročevalec je pogosto omenil »rdeči kotiček«. Omenjali so ga tudi tovariši med razpravo. Končno je bilo razpravljanja konec. Eden udeležencev se je čedalje bolj nemirno presedal. Naposled se je opogumil ter tiho vprašal soseda:
»Prosim, tovariš, kje bi pa dobil »Rdeči kotiček«? Vzel bi ga več izvodov — pri nas je veliko zanimanje.«
Naj povem še, da se je to zgodilo na sestanku kulturno-prosvetnih referentov. Letos. V Ljubljani.
Ali je tudi pri nas takšno zanimanje za »Rdeči kotiček«? Koliko »izvodov« bi ga lahko razpečali?
Naša podružnica ima zdaj dva kotička. »Rdeči kotiček« se pa ne imenuje »Rdeči kotiček«, ampak »Črno na belem«. To je vestnik naše sindikalne podružnice. Toda imamo še drugačen »rdeči kotiček«. Ne moremo ti zameriti, če ne veš, kaj bi naj bilo to. Nekateri naši tovariši bi si ga radi najprej ogledali, preden bi izvolili kaj zanj prispevati, še raje pa — ne prispevati. Dejali so:
»Pokažite nam vendar najprej nekaj, da vidimo, potem bomo lahko govorili!«
Hoteli so menda reči: Kaj pa je prav za prav »rdeči kotiček«? Sploh pa, kaj nam mar vsi vaši kotički! Mi smo zapečkarji in imamo svoj zapeček.
Zapečkarje smo včasih imenovali filistre. Filister je človek, ki mu ni mar ves svet. Ždi v svojem kotu kakor pajek, ki se mu ne ljubi več niti muh loviti.
Kaj je torej »rdeči kotiček«? Popolno nasprotje filistrskega kota. V »rdečem kotičku« nas zanima vse ter se za vse zanimamo. V »rdečem kotičku« se pomudimo ob prostem času pač zato, ker smo živi ljudje, ker smo delavci, ki oblikujemo ta svet. V »rdeči kotiček« pa ne zahajamo, da bi delali po napornem delu še tam in še bolj naporno; ljudje smo, zato smo potrebni tudi počitka. Toda v »rdeči kotiček« ne bomo zahajali dremat. Kdor bo hotel, se bo lahko v »rdečem kotičku« tudi učil. Lahko bo bral lepo knjigo, revijo ali dnevnik. Lahko pa bo tudi šahiral. Porazgovoril se bo s tovariši ali pa bo poslušal radio. Če se rad preizkuša kot govornik, bo razpravljal s sobesedniki. Če pa še raje zabavlja, bo imel tudi priliko zabavljati nad svojimi, ne le tujimi napakami.
»Rdeči kotiček« torej ni brošura; ni knjiga: ni radio; ni sejna soba; ni klub. Pač pa je vse to skupaj. »Rdeči kotiček« je knjižnica in čitalnica, soba — pri nas pa več sob — kjer se sestajamo, da se razvedrimo, se o marsičem poučimo, porazgovorimo, pa tudi učimo, oblikujemo ter krepimo za svoje delo.
Kaj je »rdeči kotiček«? Naš dom! Dom. brez neprijetnosti, ki jih ima morda kdo doma. Dom, kjer se nikomur ni treba jeziti nad nevšečnostmi vsakdanjega življenja. Dom, kjer se jezimo samo nad slabimi prispevki, kakršen je ta — v vestniku. Zato je pa tudi dom, kjer kujemo načrte, kako bomo sami napisali genialni članek za prihodnjo, redno številko vestnika. Poskusimo torej, da nas ne bo kdo obkladal s priimki — filister! Mi smo rdeči kotičkarji! Tudi jaZ se borim za to čast —
k o t i č k a r.
Zareklo se mu je, ki je dejal: »Črna umet' nost naj ne ostane le na papirju/« Kakšefl bi pa bil papir, če bi črna umetnost imela na njem besede!
KULTURNO-PROSVETNA KOMISIJA SPOROČA:
I.	RDEČI KOTIČEK
V sredo, 4. septembra, otvorimo »Rdeči kotiček Ljudske pravice«, v katerem naj se razvija pravo kulturno-prosvetno ter zdravo družabno življenje našega članstva.
Naš »Rdeči kotiček« ima knjižnico, čitalnico, radio, šah, grafikone in podobno. V načrtu je tudi okrepčevalnica in podobno, kar si naši člani žele in bodo pomagali te ideje uresničiti.
življenje našega »Rdečega kotička« se °° delilo na dve sobi in tudi na dva bistvena dela. Prvi del v prvi sobi naj zajema živahno življenje. Druga soba pa naj služi tjstim nalogam, ki zahtevajo zbranost, mir, tišino in večkrat prisotnost določenega šte-yda članov za čitanje, študij, iseje, krožke m drugo.
. Zato, tovariši in tovarišice, kadar si že-prijetnega kotička v svojem prostem Casu ali v času kakega poslovnega ali osebica čakanja, stopi v naš »Rdeči kotiček«, kjer izbereš knjigo,. časopis, pregledaš ilu-.tfacije, odigraš partijo šaha, predebatiraš ln Pokramljaš s tovariši.
Da bo naš kotiček res koristen in ob-ajiem prijeten, moramo biti tovariško ob-,lr.ni in disciplinirani ljudje, ki se med Senj ne ovirajo in motijo, ampak znajo upo-evati skupne potrebe in koristi.
, Pii nabiralni akciji smo lahko ugotoviti, a ima naše članstvo po večini dovolj razumevanja za tako sodelovanje in se rado
tudi
materialno žrtvuje za svoj napredek.
Naravno, da l'e v »Rdečem kotičku« indVS<-m prostor tudi za študijske krožke druge sestanke, da postanemo z i-deolo-O togradnjo zavednejši, enotnejši in uspeš-6,81 kolektiv grafične industrije.
II.	ŠTUDIJ
. Z ureditvijo »Rdečega kotička« bomo ^onono dobili primerno urejene prostore za as sindikalni študij, ki je med poletjem ®lno_ zadremal in je potreben popolne re-°rganizaciie in poživitve.
St ^ptiček bo dal udobnejše prostore za U(tij. Študij sam pa naj bo reorganiziran
in obnovljen do 10. septembra. — Tako je potrebno že takoj pristopiti k sestavi študijskega načrta in vzporedno k tehnični organizaciji. Vsi, ki se zanimajo za študij, naj nam v tem tednu pomagajo z nasveti, predlogi in propagando pod geslom: »zajeti v študij vse, ki nočejo zaostajati' za tempom družbenega razvoja«,
III.	AGITKOLEKTIV
pa je organizacijska aparatura za izvedbo propagande za vse akcije podružnice. Do sedaj je bilo potrebno posebej organizirati in izvesti propagando za posamezne akcije. Tudi agitkolektiv mora biti organiziran v septembru.
Tak je okvirni program dela ikulturno-prosvetne komisije za september.
DOBILI STE TUDI KNJIŽNICO
Naša sindikalna podružnica ni imela kniižmice. To je pa preteklost — zdaj ima tudi knjižnico. Imate jo vi, podružnični člani. Kulturno-prosvetna komisija je sklenila: Do 1. septembra mora biti odprta naša sindikalna knjižnica. Lep sklep, kaj ne? Med sklepom in uresničenjem je pa še marsikaj lepega. V »rdečem kotičku« imamo majhno knjižno omaro. Dober teden dni pred 1. septembrom je bila na pol prazna, sicer je nekaj vsebovala, toda tisti »nekaj« še ni bila knjižnica. Zdaj je v tej knjižni omarici nad sto lepih knjig. Niso pa vštete strokovne knjige, ker bomo imeli posebno strokovno knjižnico. Omarica torej zasluži ime — omara.
Nad -sto knjig vas čaka, da jih preberete. Preden jih boste prebrali, bo v knjižnici že najmanj drugih sto knjig. Knjižnica bo rasla, z nio pa bo naraščal kader naših bralcev. Naša knjižnica zasluži že zdaj, da si io vsaj ogledate. Ko si jo boste pa ogledali, vas bo zamikalo tudi kaj prebrati. Knjižnica je vaša. Knjige so vaše. Ali se ne zanimate, kakšne knjige imate? Kulturno-prosvetna komisija vam je izročila lepo darilo. Ne terja zahvale. Sicer ste pa tudi vi nekaj prispevali. Samo vabimo vas — koristite se s tem, kar je vaše! Knjižnica je odprta!
GRAFIKONI SO VEČJEGA POMENA KOT Sl MISLIMO
letne dl mnogo govorimo o našem pet-hih P J1 anui ° načrtih, uspehih in neuspeli*’ ri vsem tem pa predvsem mislimo na še yseuržavni ali republiški plan, a nikjer lastn1Sm° razpravljali konkretno o našem nalotsl1? ?!a?u' ? Planu našega podjetja, o da <5	4 kl čakajo članstvo naše podružnice,
bila t doseže in preseže. In vendar nai bi r . 0 glavna naloga naših grup, pododbo-m podružničnega o-dbora. — Le če bodo , Sa podjetja v naši državi izpolnila svoj As'tni plan, bo izvršen tudi naš državni plan ,n v resnici dosežemo večje blagostanje in ePše življenje delovnega ljudstva, v. Raj moramo storiti, da to svojo napako ^niprej jn temeljito odpravimo? Predvsem ca~‘>jPjan sam v roke delavca in nameščen-ga	Plan ni nobena skrivnost, temveč
dril?1?ra poznati prav vsak član naše po-uSp ?lce' da more dnevno kontrolirati svoj grUp L- neuspeh. Vsaka delavnica, vsaka in stal 1 I?10rala točno poznati svojo nalogo Ca< v« 1° aontroHrati uspeh vsakega delav-Pravit;a eŽa stroja in takoj ugotoviti in odbila n_ naPake, ki se pojavljajo. Zato naj bi PodružJ-6 ln,Slavna naloga maše sindikalne ietja _ 'P6'. da sporazumno z vodstvom pod-2llan .os^rbf, da bo naš plan čimprej po-n&šim delavstv^ VSakdan'e diskusije med
Pa to ni izvedeno, imamo drugo nalogo. _ V vseh naših oddelkih bi
morali viseti vsaj grafikoni s pregledi doseženega normiranega količnika. Vendar temu ni tako. Tako n. pr. niso bili že dalj časa izpopolnjevani ti1 grafikoni v -bakro-retuši, bakro-jedkalnici, 'klišarni, litografiji in strojnici balkrotiska.
Najbrže pa tudi v drugih oddelkih ni' vse tako, kot bi bilo potrebno glede na pomen teh pregledov. Zaistoj je deloma nastal zaradi zaostanka v statistiki podjetja, deloma pa zaradi nezainteresiranosti oddelkovodij in delavcev. Tako n. pr. sta tov. faktorja v bakrotisku in klišarni imela te grafikone v m edalu svoje pisalne mize. — Delavstvu ni bilo dovolj razloženo, kaj ti grafikoni prikazujejo, da ti grafikoni niso samo v dekoracijo ali pa »uraden predpis« in da zaradi tega morajo viseti v oddelku. Iz te mal.e tabele nam je točno razviden uspeh naših naporov, da obdržimo količino produkta in s tem njegovo ceno v normirani' višini. Vsak padec pod količnik pomeni manj produkta, kakor ga oddelek normalno lahko izvrši in is tem podražitev, ker ostanejo neproduktivni izdatki na isti višini. — Vsak dvig nad normirani količnik pomeni več produkcje, kalkor je normirano, in s tem pocenitev, če so se ostali normirani stroški obdržali na isti višini. To pa fe že prispevek v sklad vodstva, ki naj služi predvsem delavstvu. Na .mesečnih .pregledih lahko s primerjavo porasta ali padca točno ugotavlja-
bsjIprva anketa
ALI NAJ MLADINA KADI
Odpiramo našo prvo anketo. Naš vestnik bo imel stalno rubriko »Naša anketa«, O marsičem se moramo pošteno razgovoriti. Prvo vprašanje ije to, ker je bilo načeto že pred časom: Ali naj mladina po mili volji kadi pri delu v naših oddelkih? Ali naj kadi, kjer je že slab zrak? Ali je priporočljivo kaditi v neposredni bližini vnetljivih snovi in metati ogoiike, kamor pač padejo?
Ali je o tem sploh potrebna anketa? Ali ni samo po sebi razumljivo, da bi ne smel nihče kaditi v obratih med delom, kjer trpi zdravje tovarišev zaradi slabega zraka in kjer je nevarnost požarov ali celo eksplozij? Anketa je potrebna, ker ljudje navadno nikdar ne soglašajo o vsem stoodstotno. Prizadeti so vselej drugačnega mnenja kakor tisti, ki se zgražajo nad njimi. Slišati' hočemo obe plati, Radi bi slišali argumente, ki govorijo z a prav tako kakor utemeljitve proti kajenju.
Kdo se priglasi k besedi?
mo uspeh naše stalne kontrole produktivnosti oddelka.
_ Imamo pa še grafikone o fazah dela. Iz teh pregledov nam je razvidno celotno stanje naših produktivnih in neproduktivnih izdatkov za vsak mesec. Tam imamo v odstotkih izražene naše opravljene in neopravljene pomožne ure, stroške ;za pomožni in obratovalni material, naše upravičene in neupravičene izostanke, dopuste in bolezni, sploh vse stroške, ki nam poleg dela in iz-delavnega materiala oblikujejo ceno našega produkta. Mislil bi', da bo gotovo zanimalo, če že ne članstvo, pa vsaj oiddelkovodje, da s primerjavo ugotove uspeh svojih naporov in ali se stanje izboljšuje ali ne. —- In vendar sem od tov. Radota v statistiki zvedel, da imajo sicer vsi oddelkovodje naročeno, -naj prineso vsak mesec po 15. te tabele v statistiko, da se jim tam izpolnijo podatki za minuli mesec, vendar do sedaj ni prišel nihče razen tovariša iiz ročne stavnice. — In vendar so na tem grafikonu podatki za tekmovalne referente o zmanjšanju bolezenskih izostankov, o zmanjšanju ah povečanju neupravičenih izostankov, o uporabi pomožnega materiala in event. prihrankih itd. itd. — Tam vsakdo lahko najde procentualno primerjavo o gospodarstvu v oddelku. Pa ni bilo nobenega interesa. Zakaj? Mar leži krivda samo na oddelkovo-njih? Mislim da ne. iPrav tako kot oddelko-vodja je danes zainteresiran na gospodarskem uspehu podjetja vsak član naše podružnice in dolžnost predvsem funkcionarjev podružnice je, da članstvo opozarjajo na pomen stalne kontrole nad gospodarstvom v oddelkih. — Vsak dinar, ki ga prihranimo na materialu, prihranimo skupnosti in s tem nam samim. — V -kolikor članstvo samo ne razume teh grafikonov in njih pomena, je dolžnost podružnice, da na grup-nih sestankih pritegne tovariše iz vodstva podjetja, da razleže in tolmačijo članstvu vse nejasnosti. — Le -delavstvo, iki bo razumelo postavljene naloge, jih bo z veseljem izvrševalo.
Zato več prosvetnega dela med naše članstvo. In sicer prosvetnega dela, usmerjenega na konkretno nalogo — pritegnitev slehernega člana kot borbenega sodelavca, ki z razumevanjem -daje vse sile za izpolnitev in prekoračenje našega plana. V. K.
To je sektor naše podružnice, ki je spal in ki se ni dal razgibati, čeprav so nekateri tovariši pod vzeli široko akcijo že lansko zimo, ko so brez uspeha hoteli razgibati beli šport.
Toda letos moramo priznati, da je naša fizkultura zadihala, da so bili prvi pionirji maši nogometaši in priključili so se jim še lahkoatleti. Nogometno sindikalno prvenstvo je bila za nas dobra šola, kje smo še slabi, kje in kako moramo iskati kader, da bomo prihodnja leta še resnejši nasprotnik ostalim sindikalnim podružnicam. Sindikalne prvenstvene tekme so pokazale, da je v naših vrstah dosti nogometašev, da je zanimanje za nogomet, samo pravilne organizacije, pravilnega in sistematičnega treninga nam je treba. Kljub nedostatkom, ki so bili pri nogometu, ne moremo iti preko uspehov, ki jih je dosegla naša enajsterica.
Da bo naše članstvo, tudi ono, ki dosedaj še ni posvečalo toliko pažnje naši fizkulturi, poučeno, kakšne uspehe smo dosegli pri sindikalnem nogometnem prvenstvu, objav-
ljamo tabelo	tekmovanja:		
FA LP :	FA MLO	3:1	2 točki
FA LP :	FA Železničar	1:4	0 točk
FA LP :	FA DES	2:2	1 točka
FA LP :	FA Kovinar	1:7	0 točk
FA LP :	FA NA-MA	2:1	2 točki
FA LP :	FA Navod	3:0	2 točki
FA LP :	FA Sl. poroč.	2:1	2 točki
FA LP :	FA Nar. banka	1:1	1 točka 10 točk
Poglejmo še na letno telovadišče v Tivoliju, kjer naši lahkoatleti pridno trenirajo za težko pričakovani nastop medgrafič-nega tekmovanja v Celju 13. in 14. septembra t. 1. Malo jih je še, toda vsak dan pride nov tovariš ali tovarišica in se priključi skupini tekačev ali skupini sprinterjev, metalcev ali skakačev. In vprašaš, kako se počutijo? Dobro, malo nas mišice bolijo, toda apetit, jemo kot levi, zavedamo se pa, da brez treninga ne bomo kos Celjanom in Mariborčanom.
Tudi ostale sektorje fizkulture bomo razgibali, toda danes moramo zastaviti vse sile, da bomo pripravljeni in sigurni šli v Celje in tam častno zastopali »Ljudsko pravico«, ne samo v kvaliteti tekmovalcev, temveč tudi v masovni udeležbi fizkulturnikov. To bomo pa dosegli le, če bo vse članstvo z razumevanjem priskočilo na pomoč našemu mlademu fizkulturnemu aktivu.
OBVESTILO!
Vsi, ki imajo veselje do nogometa, zlasti pa naša reprezentanca — udeležujte se treningov, ki so pod strokovnim vodstvom vsak torek in četrtek ob 5. uri popoldne na igrišču FD Krima (na Rakovniku).
Vse lahkoatlete obveščamo, da se zanesljivo udeležujejo treningov na igrišču Enotnosti vsak ponedeljek, sredo in petek ob 5. uri popoldne. Pritegnite še nove tovariše in tovarišice!
F A Ljudska pravica.
PROSTOVOLJNO DELO NAŠEGA KOLEKTIVA
Ko pregledujemo delovne uspehe po vsej državi, sprevidimo, da delovna vnema nikjer ne popušča. Tudi mi smo vključeni' v veliki kolektiv, ki gradi po vsej državi. Sodelujemo pri prostovoljnem delu. Kdo sodeluje in koliko nas je?
Prav mi, ki toliko pišemo o velikih delovnih akcijah, nikakor ne nudimo zgleda s svojo udeležbo na prostovoljnem delu. Naše vrste prostovoljcev se čedalje bolj redčijo, namesto da bi nas bilo vedno več. Podobni smo grešniku, ki nenehno pridiga drugim, naj ne grešijo, sam pa je prvi med grešniki. Številni so med nami, ki se jim zdi sleherni najmanjši razlog primerno opravičilo, da se izognejo prostovoljnemu delu. Toda med nami so tudi mnogi, ki se niti ne opravičijo. Kratkomalo izostanejo. Niso pa toliko pogumni, da bi priznali svoje pomisleke, zakaj se izogibljejo prostovoljnega dela. Nekateri menda mislijo, da je treba razumeti pojem »prostovoljno« delo takole: prostovoljno lahko izostanem, kadar se mi pač zljubi, obvezal sem se prostovoljno in prihajal bom prostovoljno. To se pravi: prostovoljno bom izostajal.
B o-l j e je, da številk sploh ne omenjam, ker nas statistika odkriva še bolj v žalostni luči. Pripomniti je pa treba nekaj drugega. Kdor se že udeleži prostovoljnega dela, naj tudi — dela. Na prostovoljno delo ne prihajamo —• kakor nekateri mislijo — zaradi same zabave. Ne zato, da bi na njem »paradirali« v športnih »dresih«, da bi se norčevali iz tistih, ki res delajo, ali da bi celo ovirali druge delavne. Kdor že pride delat, pa naj tudi vztraja tiste urice, ne pa da bi dezertiral ali se poslovil »po francosko«. Ne delajmo sramote vsemu kolektivu »Ljudske pravice«! Prizadevati bi si morali, di bi bili med prvimi, doslej smo pa bili med zadnjimi. Ali se bomo poboljšali?	Julka.
V četrtek prostovoljno delo v Šiški! Delati začnemo ob 4. Zberemo se do tričetrt na 4 !
PROŠNJA
Od 5. do 7. septembra bodo v Ljubljani tekme v orodni telovadbi za balkansko prvenstvo. Obračamo se na vse tovariše in tovarišice, ki bi imeli na razpolago sobo ali vsaj posteljo, da bi sprejeli kakega gosta, naj javijo to do 4. septembra tovarišu Božu Sintiču, on pa bo sporočil število postelj Krajevnemu odboru še isti dan.
Prispevki naslednjih tovarišev niso objavljeni: Boris Grabnar, Slavko Krušnik, Geno Kolarič, Franc Vrečar, Franc Golič-nik, Bruno Čeč, Djuro in več drugih. Če niso, pa še bodo, ko jih bodo napisali. Še vedno računamo z njihovimi dragocenimi silami.
»Ga že imamo« —■ tako se glasi himna o našem »Rdečem kotičku«. Začenja se tako: Zdravo, zdravo, rdeč' kot že imamo / za enkrat še skromen, a vendar načet / pozneje pa prav'jo — mu blesk še dodajo / sindikatu bo treba še hvalnice pet. — Morda prihodnjič nadaljevanje, ker je pesem za ta namen dovolj dolga.
M. K. »Pozdrav in voščilo«. Pesmico izročimo v pozdrav rdečemu kotičku, da jo shrani v svoj arhiv.
»2:1«. Pesnik te pesmi se je dobro izkazal, urednik pa ne ve, kako bi se izmazal, ker je ni objavil. Da primanjkuje prostora? Ko bo primanjkovalo gradiva, seveda ne bo iskal izgovorov. Glavni izgo-
||jlllllllllll!lllllllllllllllllll!ll!llllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllll!llllllll||
miAMladCnskC koticekM
l!llllllllll!lllllllll!lllllllll!llll'llll!llll>llllllllllll!llllllllll!llllll!llllllllll!lll||!lllllllllllll!ll
MLADINA NE BO ZADNJA
Mladinski kolektiv pri »Ljudski pravici« dela. Toda ne le dela — tudi tekmuje. 0 njegovem delu in življenju pa vemo mnogo premalo. Mladina nam mora biti v marsikaterem pogledu v zgled. Zato se moramo bolje zanimati za njeno delo. Samo po sebi se razume, da bo imela mladina v našem listu svoj kotiček. Želimo, da bi v njem sodelovala prav tako vneto, tako mladinsko, kakor sodeluje na vseh področjih sindikalnega življenja in pri vseh drugih akcijah. Mladina nikakor ne bo zadnja tudi v tem pogledu. Naj si prizadeva, da bo prva.
Mladina »Ljudske pravice« je imela svoj mesečni sestanek 29. avgusta. Na tem sestanku se je izkazalo, da naša mladina zares dela. Toda delati mora še z večjim poletom. Zato si je izvolila nov sekretariat. Aktiv »Ljudske pravice« šteje 132 mladincev. Spričo tako velikega števila se mora aktiv obvezati, da bo storil še mnogo več kakor doslej. Kot zgleden primer je treba omeniti tovariša Krušnika, ki se je obvezal, da se bo izučil za strojnega stavca v polovičnem času. Doslej je delal v stereotipiji, kjer se je izkazal kot udarnik in novator.
Na sestanku se je mladina obvezala, da bo vneto sodelovala pri kuilturno-prosvet-nem delu. Sodelovala bo za razvoj našega >rdečega kotička« in povsod, kjer bo treba pomagati. Poglobila in razširila bo fizkul-turno delo. Posebej so se obvezale mladinke in mladinci za posamezne naloge.
Ugotovljeno je bilo, da je mladina strojnice sodelovala pri prositovojnem deilu stoodstotno.
Razdeljene so bile zastavice. Razdelitev kaže, kje so bili najdelavnejši in kateri ml a-dinci in mladinke so bili najboljši v prejšnjem mesecu. Grupno prehodno zastavico je prejela ročna stavnica; najboljši mladinec je Jože Paradiž. V drugih oddelkih so prejeli zastavice kot najboljši:	v strojnici Karel
Starc, v knjigoveznici Jožica Nograšek, v oddelku za bakrotisik in klišarni Marinka Karmelj, v upravi Ana Rihar, v litografij* Mirka Batič, v pisarni pa Franc Poredoš, Najboljša mladinka vsega aktiva je bila Mimi Pucelj.	T. Š.
vor je zdaj, da še nimamo posebne rubrike (ki bi se dala raztegovati kakor harmonika) za pesniške umotvore. Kar ni, pa še bo.
Vsem drugim: Pišite še in še! Naš koš ■je nenasiten. Pišite še o menzi, o življenj*1 po oddelkih, o uspehih in napakah, o željah in predlogih, o rdečem in še kakšnem drugem kotičku in sploh o vsem, kar koli j® mogoče napisati ter objaviti ali vsaj vreč) v koš. Pišite, da bo mogoče o čem pisat* tudi v uredniškem kotičku!
Razpisujemo anketo o našem listu. Povejte, kaj vam je v njem všeč, kaj ne, kak' šne stvari bi v njem radi brali in kaj ^ njem manjka. Sami vemo, da še ni tak, ko* bi moral biti, a krivda je predvsem v te**)' da je le malo sodelavcev, bo pa dovolj kritikov, ki si jih sicer želimo, toda obenem 6 kritiko jih vabimo, da pošljejo tudi prispeVj ke iz svojega oddelka. Mogoče komu tud1 naslov lista ni všeč. Tudi to se da sprem®' niti, S predlogi na dan!	Uredništvo.
...........................................•<
Pri prvi številki »Črno na belem« so delovali s prostovoljnim delom:	Gosta*
Egom, Urbančič Jože, Maver Ivan, Resn*jj Jože, Humar Marjan, Jeriha Nada in R?1
Jelka.