Smeriška Domovi m ' /7^i€RlCAN IN SPIRIT fODfewN IN UNGUAO« OM$ c/* mi— H o NO. 198 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 14, 1968 SLOVENIAN MORN1NO N€W$P ampak le iz enega Ve2*’ moral pa bi se seveda ob-Ujla 1> da sprejema in bo izpol-novres°luoijo ZN od lanskega 22. taejeir|bra. Ta zahteva umik Iz- rabXeV Z vse§a zasedenega a-^skoga ozemlja. ba p?ekki zunanji minister Ab-log an je označil Riadov pred-Iti jj^aPonavljanje starih stvari, Podor iZrael ne more sPreieti- °-diČ oU ^ na dejstvo> da Riad ni sk6 j0^edal> kdaj naj bi izrael-piq^5 ^bko začele svobodno še Ve ? oz^ sueški prekop, in da Sredoj/10 ^ vo^jan zaoeti nepo-ampak razSovorov z Izraelom, ZlNf p le potom posredovalca JarrinSa- i Sja oblaono Ja tem in milo. Naj-Peratura okoli 74. Novi grobovi Julia Marolt V soboto popoldne je nenadoma doma umrla Julia Marolt s 1071 E. 71 St., stara 60 let, rojena v Clevelandu, zaposlena pri Fisher Body Co., hči Julie, roj. Zajc, in pok. Johna, sestra Ann Gardner, Sophie Skelin Albine Fuglewicz, Josepha in Raymonda. Bila je članica Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ. Pogreb bo v sredo ob devetih iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob štirih. Joseph Valencie V soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 80 let stari Joseph Valencie s Holmes Avenue, rojen v Javorju v Slov. primorju, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Jennie, roj. Cesar, oče pok. Mary, Josepha (Fla.), Franka, Rose Ponce (Calif.), Zore Bucheral in Ed-warda, 19-krat stari oče, enkrat praoče, brat Steva in Marie Gombač (Akron, O.). Pred svojo upokojitvijo 1. 1953 je bil 27 let mehanik pri Central Cadillac. Bil je član Društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Frances H. Jeske V soboto je umrla v Huron Rd. bolnišnici 55 let stari Frances H. Jeske s 24451 Lake Shore Blvd., roj. Gash v Hillsboro, Ky., od koder je prišla v Cleveland kot otrok, žena Josepha, mati Melvina in Rodneyja, sestra Eli-nore in Mrs. Milo Jordana, Boba in Stanleyja. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri ob 9.15, v cerkev sv. Roberta ob desetih, nato na Kalvarijo. Frances Malovrh V petek je umrla v Woman’s bolnišnici 74 let stara Frances Malovrh s 719 E. 157 St, roj. Virant v Dvorski vasi na Dolenjskem, od koder je prišla v ZDA pred 48 leti, vdova po 1. 1945 u-mrlemu Jakobu, sestra Johna (Chickasaw) in Franceta Viranta (Slovenija), teta Mildred in Frances Virant ter Alice Bouck- Dubček je dejal ČSR: Naša bodočnost s SZ! Aleksander Dubček je deja Čehom in Slovakom, da je njihova bodočnost nujno povezana v bodo čnostjo Sovjetske zveze. PRAGA, ČSR. — V petek je govoril glavni tajnik Komunistične partije ČSR A. Dubček partijskim vodnikom Prage položaju ČSR in o odnosih te do Varšavske zveze, oziroma Sov jetske zveze. Njegov govor sta kasneje prenašala radio in televizija po vsej republiki. “Možno je, da vas bodo moje besede razočarale, toda moja dolžnost je, da vam odkrito povem resnico,” je dejal Dubček zbranim, ki so ga poslušali molče pod težo njegovih besedi. Nadaljeval je z nervozno jecljajočim glasom: “Od avgusta je zame težje govoriti o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo,” pa nato ponovil večkrat: “Naša bodočnost je edino v tesnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo in socialističnim taborom.” Dubček je priznal, da se bo morala KP odpovedati “akcijskemu programu”, ki ga je izdelala v maju in se ravnati po novem, ki bo gotov v nekaj dneh. Zagovarjal je svoje poslušalce, da se ČSR ne bo vrnila v razmere izpred januarja, da pa bo morala vendar v marsičem nazaj. Treba je izvesti pozitivni del političnih načrtov pojanuarske dobe, negativnega pa izpustiti. Glede skorajšnjega umika zasedbenih čet iz ČSR, o katerem je bilo precej govora zadnje dni, je Dubček izrazil preje dvom, kot kaj trdnega. Pripomnil je, j da tega ni mogoče rešiti “kar] preko noči”. KenservaHvd proti britanskemu mM z baz vzhodno od Sueza BLACKPOOL, Ang. — Opozi-cionalna konservativna stranka je na svojem letnem zborovanju tu sklenila pretekli petek, da mora Velika Britanija opustiti svoje načrte o umiku svojih boroženih sil s področij vzhodno od Sueza. Ta načrt je bil sprejet in je delno že izvajan. Zadnje britanske oborožene sile naj bi zapustile svoja oporišča vzhodno od Sueza v par letih. Seveda so v Londonu pomirili prizadete države v tem delu sveta, da “se bodo njihove čete vrnile tja, če bo to potrebno”. Na te obljube ne da nihče veliko. Britanska vlada je sklenila v okviru omenjenega načrta pustiti svoje oborožene sile v Aziji le še v Hong Kongu. Posebno hudo prizadet se čuti zaradi umika Singapur, nekdanji “Gibraltar Azije”, in šejki v področjih ob Perzijskem zalivu, ki se boje, da svojimi lastnimi silami ne bodo mogli vzdržati pred sosedi, ki bi radi dobili oblast nad njimi in njihovimi bogatimi petrolejskimi ležišči. Ti šejki so ponudili Veliki Britaniji odvzeti vse stroške za vzdrževanje oboroženih sil na njihovem področju, če jih e hočejo pustiti tam. Vlada v Londonu se za tako rešitev ne more ogreti. Konservativna stranka je sedaj zavzela stališče, da mora Velika Britanija ostati v Aziji, ker sicer se utegne zgoditi, da se bodo osamljene Združene države tudi odločile k umiku s tega nemirnega področja v “trdnjavo Ameriko”. Tak umik ZDA bi bil usoden za vso južno in jugovzhodno Azijo. man. Pokojna je bila članica Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti in Podr. št. 10 SŽZ. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Mrs. John F. Kennedy bo ohranila varstvo zveznih organov WASHINGTON, D.C. — Senat je sklenil podaljšati varovanje vdove pok. predsednika Johna F. Kennedyja do njene smrti ali pa ponovne možitve, varovanje njenih otrok Johna in Caroline pa do dopolnjenih 16 let. Predlog mora odobriti še Predstavniški dom. APOLLO 7 PO NAČRTU Vesoljska ladja Apollo 7 je v petek dopoldne ob enajstih srečno in skoraj točno po načrtu odletela v vesolje, kjer mirno kroži okoli Zemlje že četrti dan. Poveljnik W. Shirra je odklonil televizijsko oddajo v soboto, izvedel pa je srečanje z drugim delom rakete, ki je ostal v ve sclju. Preteklo noč je odpovedala elektrika v zunanjem delu ladje, kar pa so naglo spravili v red. HOUSTON, Tex. — V petek so nešteti strokovnjaki sodelavci NASA, pa tudi vsi drugi, ki se zanimajo za ameriški napor v vesolju, napeto pričakovali polet vesoljske ladje Apollo 7. Po več kot dveh letih je bil to prvi ameriški astronavtski polet v vesolje. Vse je šlo po načrtu, raketa Saturn 1-B je pognala vesoljsko ladjo z nekaj minut zamu de na pot okoli Zemlje. Če pojde vse po sreči, bo vesoljska ladja Apollo 7 z astronavti W. Shirra-jem, D. T. Eisele-jem in W. Cunninghamom krožila okoli Zemlje 11 dni, predno se bo vrnila na Zemljo. V tem času bodo astronavti z njo izvedli vrsto preskusov, ki naj pokažejo, ali je vesoljska ladja sposobna varno ponesti astronavte na Luno in oc tam nazaj na Zemljo. Doslej poteka polet po načrtu in je vesoljska ladja v odličnem stanju. Dva od astronavtov imata lahek prehlad, kar pa ne ovira njunega dela v taki meri da bi bilo treba polet predčasno zaključiti. V soboto okoli 11 dopoldne je oilo določeno, da bodo astronavti vključili televizijsko kamero in pokazali svoje delo in življenje gledalcem na Zemlji. Poveljnik vesoljske ladje W. Shirra je ta del sporeda odpovedal, češ da so astronavti preveč zaposleni s svojim delom, ker da so v izved-oi programa nekaj zaostali. Televizijski prenos je določen znova za danes dopoldne ob 10.41, vendar še ni gotovo, če bo do njega tudi prišlo. W. Shirra menda temu delu programa ni ail nikdar naklonjen. Popoldne v soboto so astronavti pognali glavni motor vesoljske ladje in se pognali za ]rakih 100 milj oddaljenim delom rakete, ki osamljen kroži okoli Zemlje. Ujeli so ga in se mu približali do nekaj čevljev. Ta manever je dokazal, da je vesoljska ladja sposobna rešiti kako drugo vesoljsko ladjo, kar je nujna sposobnost za polet na Luno. Po sedanjem načrtu bo namreč vesoljska ladja Apollo ponesla astronavte do Lune in zakrožila okoli nje. Z malo priklopno vesoljsko ladjico se bosta dva astronavta spustila na Luno, pa se po tam opravljenem poslu vrnila s to ladjico k glavni Vietnamski katoličani aktivni opazovalci vladne politike SAIGON, J. Viet. — Katoliki tvorijo v Južnem Vietnamu neznatno manjšino, jih je komaj 10% vsega prebivalstva. Radi smisla za reorganizacijo, ki ga Vietnamcem na splošno zelo manjka, pomenijo v javnem življenju veliko več kot znaša njihova številčna moč. Druga njihova značilnost je v tem, da med njimi prevladujejo begunci iz Severnega Vietnama. Cenijo jih na 800,000. Živijo večinoma v posebnih naselbinah blizu velikih in večjih mest, pa tudi ob obali in v delti reke Mekong. Vsaka naselbina je solidno organizirana, duhovniki so voditelji vseh pomembnejših društev, klubov, pa tudi organizatorji vseh akcij. Pri tem je treba podčrtati, da je med begunci več smisla za organizacijo kot med katoliškimi domačini. Vendar sta se obe skupini, domačini in be-guci, kmalu vsaj toliko sprijaznili, da ni med njima nobenih posebnih trenj. Kar se tiče stališča do komunizma, so postali begunci vodilna plast med vietnamskimi katoličani. Begunci so bili prvi, ki so organizirali odpor proti rdečim organizacijam, domačini so se jim šele pozneje pridružili. Ker so begunci poznali le en cilj: boj proti komunizmu, niso polagali važnosti na pomen politične svobode. Zato so veliko lažje prenašali diktaturo predsednika Diema, ki je bil po vrhu še katoličan. Za Die-mom jih je žalovalo res le malo, toda ni jim ostal le v slabem spominu. Vsakega med Diemovimi nasledniki so katoličani v začetku gledali z nezaupanjem. Le redki so bili voditelji javne uprave, ki so vanje imeli zaupanje. To jih pa ni oviralo, da ne bi stali zmeraj v prvih vrstah v boju proti partizanom in drugim komunističnim organizacijam. Tega bi se bili držali do sedaj, da jih ni zmodrila zavožena saigonska politika glede vojskovanja s komunisti. Žalostne skušnje so jih prisilile, da so začeli omejevati svojo gorečnost v boju proti komunističnim gverilcem. Zmeraj bolj prihajajo do spoznanja, da njihove žrtve same ne morejo rešiti Južne- ga Vietnama in da je to treba zmeraj bolj vpoštevati v njihovih odnosih do saigonske vlade in vietnamske Osvobodilne fronte. Na drugi strani so prišli do prepričanja, da je najboljšo pot predlagala vatikanska politika, ki zagovarja mir na podlagi sporazuma in ne mir na podlagi vojnih uspehov. Vse to je nagnilo voditelje vietnamskih katoličanov, da skušajo najti pot, ki bi deželo peljala do mira. Iz vodilnih aktivistov v boju proti rdečim gverilcem so tako postali realistični opazovalci političnih pojavov, ki jih skušajo presojati v luči stvarnosti in ne morda v luči svojih želja in idealov. Vedno jih je strah, da jih bo kdo izdal. Zato na primer simpatično gledajo na politiko sedanjega p r e d s ednika Van Thieuja in njegovega ministrskega predsednika Van Houonga, toda slepega zaupanja pa v sedanji režim nimajo. To se je pokazalo ob vrnitvi generala Minha iz begunstva. Minha imajo vietnamski katoličani v slabem spominu, ker je strmoglavil Diema in s tem posredno sodeloval pri njegovem umoru. Poleg tega se bojijo, da bo Minh skoval za kulisami kompromisni mir s Ho Či Minhom, ki bo v škodo vsaj katoličanom, ako že ne drugim plastem vietnamskega naroda. Med osnovne smernice politike vietnamskih katolikov spada želja po dobrih odnosih do vseh drugih verskih in podobnih organizacij, posebno takih, ki so znane po svoji zmernosti. Zato so na primer katoliški voditelji v dobrih odnosih z zmernimi budističnimi voditelji, dočim se stikom s prenapetimi budističnimi prvaki po možnosti izogibajo. To je razlog, zakaj je sedaj tako malo trenj med katoliki in budisti. Kaj pa glede bodočnosti? Na to vprašanje ne vedo katoliški voditelji nobenega odgovora. Želijo le, da bi bodoč-not ne bila pretemna. Upajo pa pri tem na pomoč Vatikana in francoskih katoličanov, ki imajo večkrat nekaj vpliva tudi na vietnamske komuniste. vesoljski ladji, ki bo med tem krožila dalje okoli Lune. Vesoljska ladja bo morala biti sposobna ladjico z astronavtoma, ki se bosta vračala z Luninega površja, prestreči, če se onadva ne bosta mogla tej približati in se vrniti vanjo. Ko bosta izletnika na Luno zopet v glavni vesoljski ladji, bo ta pognala svoj glavni motor in krenila nazaj proti Zemlji. Dosedanji preskusi z vesoljsko ladjo Apollo 7 so pokazali, da je ta sposobna izvrševati postavljene naloge. Danes ponoči je odpovedala električna napeljava v delu vesoljske ladje, kar pa je astronavt Cunningham naglo popravil. Sporočilo pravi, da je vesoljska ladja v redu in v odličnem stanju. Dosedanji u peh Apollo 7 je pokazal možnost skrajšanja priprav in povešal upanje, da bodo astronavti še pred koncem prihodnjega leta stopili na Lunino površino. Motorna vozila odgovorna za 60% umazanije v zraku COLUMBUS, O. — A. W. Lo-cuoco, vodnik državnega oddelka za nadziranje nečistoče zraku, je navajal državnemu odboru za nadzor nad okuževa-njem zraka, da puščajo v zrak na področju mesta Clevelanda okoli 60% vse umazanije motorna vozila, predvsem osebni avtomobili, tovornjaki in avtobusi. Po njegovem ne more Cleveland računati na kako večje izboljšanje sedanjega stanja več let, dokler ne bodo izginili z njegovih cest sedanji avtomobili, ki nimajo naprav za omejevanje plinskih izpuhov. Muskie dvomi v Nixono-vo "trdnost pod pritiskom" BANGOR, Maine. — Demokratski podpredsedniški kandidat sen. E. S. Muskie je tu dejal, da republikanski predsedniški kandidat R. M. Nixon ni sposoben trdno stati pod pritiskom. To naj bi dokazoval njegov nastop na tiskovni konferenci po volitvah v Kaliforniji leta 1962. R. M. Nixon je tedaj precej o-stro prijemal časnikarje, da so proti njemu, da so mu krivični in da komaj čakajo, kje bi ga mogli zadeti. Dejal je, da je to njegova zadnja tiskovna konferenca in da v bodoče ne bo več iskal volivnih uradov! Od tedaj še ni preteklo kaj prida let! Iz Clevelanda in okolice Dar Slov. šoli— Odbor staršev Slov. šole pri Sv. Vidu se iskreno zahvaljuje dr. Sonji Toplak in g. Branislavu Lukežu za darova Slovenski šoli sv. Vida. Družinski praznik— Danes praznujeta Mr. in Mrs. Anton Novak, 1000 Creekview Rd., 56-letnico svoje poroke. Čestitamo in jima želimo še obilo prijetnih in zdravih let! Rojstni dan— Danes praznuje Mrs. Mary Obat, 15810 Trafalgar Avenue, svoj 45. rojstni dan. Iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let! Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Po ;eji bo zabava. Združen poziv— Danes se je začela kampanja za nabirko “Združen poziv”. Kampanja bo trajala 10 dni, njen cilj je nabrati 17.2 milijonov iolarjev za razne socialne potre-oe prebivalstva Velikega Cleve-anda. Velika izbira orhidej MANILA, Filip. — Na Filipinih je poznanih okoli 800 vrst orhidej. Zadnje vesti PANAMA, Pan. — Sinoči je prišlo v glavnem mestu do nemirov in streljanja iz zased. Dva narodna gardista sta bila ustreljena. Pregnani predsednik Arias je pozval prebivalstvo Panamske republike, naj zgrabi za orožje in prežene vojaške uzurpatorje. Sam je med tem na varnem v kanalski coni, ki je pod varstvom ZDA. Za začasnega predsednika republike je bil včeraj zaprisežen polk. Jose M. Pi-nilla. Združene države proučujejo položaj in nove vlade še mso priznale. GIBRALTAR. — Posvetovanje med predsednikom britanske vlade Wilsonom in predsednikom rodezijske vlade Smithom na vojni ladji Fearless je bilo sinoči končano, ne da bi bil dosežen kar sporazum. Obe strani sta še dalež od kompro mžsa. Zaključno poročilo pravi, da se bodo razgovori nadaljevali drugod. WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Clark. M. Clifford se je po razgovorih z zavezniki v NATO vrnil včeraj iz Evrope. Izjavil je, da vlada tam močna zaskrbljenost glede bodočih ruskih namer. Ali so imeli Rusi namen zasesti le ČSR ali hočejo morda še dalje? Clifford je izjavil, da kljub tej evropski zaskrbljenosti ZDA trenutno nimajo namena poslati v Evropo novo vojaštvo. Clifford je izjavil časnikarjem, da bodo ZDA storile vse, kar je potrebno za ohranitev proste zveze z Zahodnim Berlinom. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske čete so skupaj z ameriškimi marini bile zapletene včeraj in danes v boj z delom severnovietnamskih čet, ki se že več kot en teden zaganjajo v taborišče posebnih sil Thuong Due, ki varuje dohode v Da Nang. Zdi se, da so se rdeči po včerajšnjem spopadu, v katerem so imeli 33 mrtvih, umaknili. 2 T?1 1 r"pV.'> »ti »' ^ AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 14, 1968 MmrnikBommm 8117 tat. Clair A ve. — HKnderson 1-082?! — Cleveland,- Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec . NAROČNINA: Ka Združene države: ! $16.00 tu leto; $3,00 za pel leta; $5.00 za $ me««®« Ba Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto I SUBSCRIPTION SATES; linited States: i $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreira Countries: | $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months T Friday edition $5.00 fur one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 198 Monday, Oct. 14, 1968 Tovariš Gromiko govori Več kot 6 tednov je trajala sedanja češkoslovaška tragedija, pa se A. Gromiko ni oglasil k besedi. Pa bi se bil moral. Moskva igra glavno vlogo pri tej tragediji. Gromiko je pa ruski zunanji minister, torej za Ruskom najmogočnejši diplomat na svetu. Gromiko je molčal, kar ni razumljivo za nas, zato pa za komunističen svet. Kot smo že večkrat rekli, je komunistom partija več kot država. Država je zanje le organ partijske politike.^Sto-pi v akcijo, kadar to odredi partija. V vseh drugih slučajih partija ureja vse to, kar spada v partijski delokrog, pa v načelu tudi to, kar je potem še odrejeno za državo. Sedanja češkoslovaško tragedija je za komuniste strogo partijska zadeva. Rodila jo je zadnja izdaja politične filozofije moskovskih komunistov, izvajal jo je moskovski politbiro in ne morda ZSSR, pa tudi na češkoslovaški strani so igrali glavno vlogo partijski in ne državni voditelji. Najlepše se je to videlo v dejstvu, da v krizi nista prišla do prave besede ne ruski zunanji minister Gromiko ne češkoslovaški zunanji minister Hajek. Za Gromika je šele sedaj prišla njegova ura. ZSSR in ne morda ruska Komunistična partija, je morala v Združenih narodih braniti svojo politiko in tako je Gromiko govoril na generalni skupščini ZN to, kar so sklenili v ruskem politbiroju. Ni se mogel torej postaviti kot voditelj ruske diplomacije, je ostal to, kar je zmeraj bil: trobenta partijske zunanje politike. Pa je bil vkljub temu njegov govor v ZN pomemben. Pokazal je na nekaj značilnosti komunistične ruske zunanje politike. Najprvo je poudaril, da je kriza v odnosih med Moskvo in Prago notranja zadeva obeh komunističnih strank, kamor se ne sme nihče vtikati. Če se je svobodni svet in del komunističnega vendarle vtaknil, je najbolje zanj. da to čim prej pozabi. Če se svet odloči za tako taktiko, bo od ruske strani primerno nagrajen. Moskva je namreč pripravljena, da se spusti v pogajanja na celi vrsti področij, ki se tičejo miru. Bo sodelovala pri razgovorih o omejevanju oborožitve, predvsem tam, kjer pride vpoštev jedrsko orožje in z njim medcelinske rakete; seveda bi bilo dobro, da pride do pogodbe, ki bi prepovedala morsko dno kot oporišče za jedrsko orožje. Dobro bi bilo tudi omejiti oboroževanje srednjega vzhoda, po tudi ratificirati že doseženi sporazum o prepovedi širjenja jedrskega streliva; ne bi bila napačna tudi omejitev udejstvovanja atomskih podmornic. Gromiko je govoril na dolgo in široko tudi o drugih skrbeh, ki mučijo diplomate in politike, toda glavne točke so se vendarle tikale omejevanja oboroževanja. Gromikov govor je seveda takoj sprožil komentarje v diplomatskih krogih ZN. Najbližje jedru Gromikovih izvajanj so prišli francoski diplomatje, ki so rekli: Gromiko je sicer govoril v generalni skupščini ZN, toda njegovi predlogi so usmerjeni proti Washingtonu. Tam kažejo največ smisla za razorožitev in tam bodo najpreje pripravljeni, da začnejo debato o moskovskih predlogih. To bo pomenilo delitev sveta na ameriški in ruski del. Na kar se bosta pogodila Washington in Moskva, temu se bo moral ukloniti ves ostali svet. Francosko tolmačenje ni povsem napačno. Amerika je res trenutno najbolj zainteresirana na omejitvi oboroževanja, saj to pomeni zanjo zmanjšanje obrambnih stroškov za letno $40 bilijonov, verjetno pa s časom še več. In pri tem bo ta denar pomenil čisto zgubo. Čim bolj bo Amerika hitela z oboroževanjem, tem bolj bodo v Moskvi napenjali vse sile, da jo dosežejo. In tako bomo glede varnosti v glavnem konec vsakega leta tam, kjer smo bili v začetku leta. In to res drži. Toda cena, ki jo Rusi zahtevajo za delitev sveta je tudi ogromna. Ne gre le za to, da bi morala Amerika prepustiti vse zasužnjene narode in države na milost in nemilost Moskvi, morala bi tudi revidirati svojo zunanjo politiko do tistih, praviloma zaostalih držav, ki nihajo na meji med svobodo in komunizmom. V takih slučajih bi Amerika prišla takoj v precep. Ruska vlada bi namreč rekla, da se v notranje zadeve tujih držav ne vtika, ruski politbiro bi pa šaril po svoje kot do sedaj. Ali vzemimo slučaj hladne vojne! Moskva se trenutno pravici do hladne vojne kratkomalo odpovedati ne more, tudi takrat, kadar bi to bila njena želja. Da podredi vse komunistične stranke in države svoji volji, jim mora neprenehoma slikati na steno “imperijalizem”, napadalnost kapitalizma, podtalno vsemogočnost CIA itd. Kjerkoli bi katerokoli levičarsko gibanje doživelo poraz, bi bila po rdeči sodbi kriva Amerika! Kako je pri tako razburkani hladni vojni mogoče misliti na izvrševanje tako kočljivih pogodb, kot so dogovori o omejevanju oboroževanja? Ameriška javnost se ne odlikuje po železnih živcih, bi torej hitro reagirala na pretirane ruske očitke in sumničenja. In končno: čas lahko zvari novo večino v moskovskem politbiroju, ki bi prevzete pogodbene dolžnosti začela tolmačiti po svoje. Kaj pa tedaj? Vkljub vsem tem pomislekom je ruski načrt o omeje-■ vanju oboroževanja tako zapeljiv, da bo stalno vplival na . zunanjo politiko ZDA. V češkoslovaški krizi se je ta vpliv že pokazal. So ga zunaj naših narodnih mej hitro opazili, se pa tega niso razveselili. Zato mislimo, da je bil Gromikov predlog trenutno bolj namenjen Johnsonu, kot vsej Ameriki. Johnson je namreč v precejšnjem delu istih misli kot Gromiko, le cene, ki jo Rusi zahtevajo, noče plačati. Zato ne smemo pričakovati, da bo Moskva dobila hitro ameriški dokončen odgovor. Bo najbrže morala počakati na dobo po 20. januarju 1969. Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) jfpimniimmnn^inmin reyjem. Korporacije, trgovci in zgleda, da tudi farmarji so za njim. Večina je mnenja, da bo zmagal. George Wallace pa ima za seboj večino tistih, ki se z upravljanjem in reševanjem rasnih problemov ne strinjajo ne z demokrati in ne z republikanci. Večina južnih držav je tudi iz drugih razlogov zanj, ker jim drugi dve stranki ne ugajata. Vzrokov je mnogo, največ gospodarskih. Počakajmo torej na 5. november, ta bo nam povedal, kdo bo “kraljeval” prihodnja štiri leta v Beli hiši. Ostanite zdravi vsi in dobro volite! Stari Majk ------o------ Pismo zahvale Pittsburgh, Pa. — Kakor čita-mo poročila iz drugih krajev in mest, podobno se dogajajo taki dogodki tudi tu pri nas v naši Pennsylvaniji. Jezimo se nad davki in nad tem in onem, pomaga pa vse nič, davki rastejo, ker izdatki in stroški rastejo vsak dan naprej in naprej. Mesto je pred kratkim objavilo vest, da mestni proračun za šolstvo v Pittsburghu je kratek za nad 5 milijonov dolarjev. To zato, ker učiteljstvo zahteva naprej in naprej višje plače, kakor tudi vse drugo osobje, ki upravlja in oskrbuje šole itd. Kje vzeti? Davke bodo zvišali, kar je že stara navada v takih slučajih. Saj drugje nimajo kje vzeti denarja. Mi vsi bomo pa zopet stokali, ko bomo videli na davčnih računih višje številke. Kje so še dragi izdatki za druge stvari in potrebščine. Zdi se, da bi bilo pametno javnost začeti poučevati ter opozarjati previdnost pred čezmernim trošenjem. To bi bilo potrebno na vseh koncih in krajih. Ali zvezna vlada tega ne vidi? Zakaj samo prikimava zahtevam po višjih plačah? Ali gre samo za glasove, ker smo pred volitvami? Zelo čudno vozimo in če bomo tako vozili naprej v našem gospodarstvu, se zdi, da se bomo nekega dne še bolj čudili, kam bomo privozili. * KAM VODIJO DRHALSKE TAKTIKE? — Ko sem pred kratkim bral o drhali v Chicagu, kako so prišli tja iz vseh bližnjih in daljnih krajev razni hippiji in yippiji in kako so tam razbijali in razgrajali, sem si mislil, to je pa mogoče samo v naši slavni deželi Strica Sama. Drugod bi take “kunštne kajone” s palico ozdravili. Pri nas pa, o-prostite, vsak smrkolin sme počenjati, kar se mu zljubi. Zraven jih pa še starši zagovarjajo. In koliko je takih! Jezijo se, mrda-jo nad policijo, če ta nastopi in dela red. Jezijo se, če kak redar kakega malopridneža malo za u-šesa prime. Ampak smrkolini naj bi smeli (marsikje tako delajo!) razbijati, metati v policiste kamenje, steklo od razbitih steklenic ,(“molotove bombe”), ki jih sami napravijo, in drugo, s čemer povzročajo škodo in puščajo hude poškodbe na onih, ki jih zadenejo. Vsega tega se poslužujejo. In take propadleže naj se še zagovarja? Res čuden je današnji svet. Ob čitanju in poslušanju poročil o takih drhalskih pojavih v Chicagu ob času demokratske konvencije letos mi je stopil slučaj pred oči tu v našem Pittsburghu, ki se je dogodil 16. junija letos. V mestnem delu North-view Heights, kjer so taki mladci razsajali, so za seboj pustili strašno grde posledice. Mestni policist se jim je zameril, ker je delal red, zato se je skupina mladcev zbrala in šla na njegov dom, v katerega so vdrli, metali vanj razne predmete in povzročili na domu policista Roberta Milesa nad $3000 škode. O tem je pozneje pred kratkim razpravljalo sodišče. Na razpravi so poročali policisti, kako so se “teen-agerji” obnašali v tem slučaju. Ko čitamo o vsem tem, se vsak sam pri sebi čudi in vprašuje, ali je res vse to mogoče? Je, drugače bi se ne dogajalo, kar se dogaja. In ali naši zakonodajalci, ki se o drugih zadevah tako radi prepirajo v državni zakonodaji, kakor v zveznem kongresu in senatu o vseh mogočih stvareh, kako, da ne posežejo, kakor bi morali in kakor bi bilo upravičeno pričakovati od njih v teh sitnih zadevah in ne uveljavijo potrebnih določb in postav za take slučaje. In za tiste, kdor jih širi in podžiga po mestih ali kjerkoli, po občutne kazni? Ali se bojijo zamere pri takih škodljivih smrkolinih? Tudi javnost je brezbrižna. V takih slučajih bi morala tudi ta zahtevati račune od onih, katere voli in pošilja v zakonodajo, zakaj ne store svojih dolžnosti do javnosti, ki jih voli in pošilja na položaje? To velja za vse gori od Bele hiše pa doli do zadnjega redarja. To so dolžnosti, ki bi se jim ne smel izmikati nihče. * KOMU BO ODPRL VRATA BELE HIŠE dan 5. novembra letos? — Važno in zanimivo vprašanje za vso našo in svetovno javnost in za vsakega izmed nas. Kandidatje in njihovi somišljeniki vodijo vsepovsod živahne kampanje v ta namen. H. H. Humphrey kot demokratski kandidat, R. M. Nixon kot republikanski kandidat in George Wallace kot tretji nekak neodvisen kandidat, vsi trije te dni dan za dnem pojo pod okni ameriške javnosti in jo snubijo na vse mogoče viže. “Ti si moja, jaz sem tvoj, drug za drugega je naju Bog ustvaril...” — poje eden in drugi pod njenim okencem. Javnost tu in tam prikimava, misli pa po svoje. A dne 5. novembra pa bo dala odgovor, za katerega izmed treh se bo ogrelo njeno srce. Da bi se ji ogrelo njeno srce le za pravega! Bolj kakor kdaj potrebuje naša Amerika pravega moža v Beli hiši! •Stari fant Dirksen, ki je zelo spreten “političen plavšar”, tako tudi republikanski kandidat za podpredsednika Agnew, sta v svojih govorih malo “peglala” demokratskega kandidata H. H. Humphreyja, da je preveč mehak do komunistov. Tudi mnogo drugih je takega mnenja. Agnew je dejal, da točasna politika administracije je premehka, podobna politiki, ki jo je vodil v letih pred drugo svetovno vojno pokojni angleški ministrski predsednik N. Chamberlain, ki je hodil okrog z marelo pod pazduho, ni pa bil dovolj pozoren napram Hitlerjevi politiki v Evropi. Nastalo je, kar je. Izlegel se je nacizem in zraste! v zmaja, ki je prinesel svetu toliko gorja. Za njim je ostal drugi zmaj, ki raste v moči .— to je komunizem. Ta predstavlja novo nevarnost za ves svet, če se svet ne bo znal povezati proti njemu. Drugače je H- H. H. za enkrat še močan kandidat. Zelo ga podpirajo delavske unije. R. Nixon kot republikanski kandidat ima močno upanje na zmago. Javnost zgleda, da se z njim strinja bolj kot s Humph- NEW YORK, N.Y. — V naslednjem objavljamo pismo zahvale Rev. Antona Pogorelca, župnika in dekana v Fari pri Kostelu od 19. septembra 1968 Apoloniji Janeš in Barbari Sertič v Manhattan, N.Y., ki sta zbrali za župno cerkev v Osilnici $110.00. “Predragi naši veliki dobrotniki! Bog Vam povrni za veliki znesek — ček 110. — dolarjev, ki sta jih poslali kot prispevek za popravila pri župni cerkvi. Res hvala Bogu, da imamo tako velike dobrotnice. Čeprav so naše cerkve zapuščene, čutimo veliko tolažbo, da nismo zapuščeni od Vas, dragi dobrotniki. Saj bi tudi jaz ne mogel nadaljevati s težko nalogo popravil, ker se mnogi domačini v župniji Osilnica ne zanimajo toliko za župnijsko cerkev, da bi bila draga popravila izvedljiva. Zato me Vaša podpora dviga in mi daje korajžo za bodoče delo. Ljudje tukaj so revni in težko dajo. Kar dajo, si morajo pritr-gati od ust. Zato nam je Vaša pomoč toliko dragocena in jo cenijo tudi naši farani. Vsaj še eno leto bom hodil v Osilnico. Kasneje se bo videlo, ali bodo dali v Faro drugega gospoda ali bom jaz ostal v Osilnici. Nova mlajša moč v Osilnici bi bila potrebna zaradi tega, ker bi mladi gospod moral zidati župnišče v Osilnici. Jaz bom dotlej napravil, kolikor bom mogel. Vas in ostale dobrotnike iz srca pozdravljam Vam za vse hvaležni Anton Pogorelec župnik in dekan.” Nabirka gospe Apolonije Janeš in Barbare Sertič v New Yorku znaša $110.00 po seznamu, kot ga objavljamo: Rev. Richard Rogan žpk. $20, Mrs. Marie Schuster $10, Mrs. Tessie Dobson $7, Miss Katie Kepic $5, Mrs. Mary Stimac $2, Mrs. Veronika Rupe $2, Cilka Remc $2, Mrs. Frances Žitnik $1, Tončka Pavlik $1, Frances Gorše $1, Mrs. Helen Nachtigal $1, Mrs. Marie Gril $1, Mrs. Ursula Barič $1, Mrs. Mary Pichler $1. Seznam nabirke pokaže $55, mala darila so dala še $5. Nabi-ralki sami sta darovali $50. Tako je dosegla skupna vsota $110. Dr. J. B. ------o------ ikfokska kalifornijska politika STOCKTON, Calif. — Prevelikih sprememb od poslanega članka v septembru do danes ni. Dobro poučeni krogi trdijo, da republikanski kandidat g. R. Nixon stopnjuje svojo priljubljenost v državi. Komu na škodo, se razume. Ko sem vprašal volivce naokrog, sem ugotovil, da popušča prvotna hladnost do demokratskega kandidata Humphreyja. Obe poročili sta točni in lahko tolmačeni, ker podatki nam kažejo, da so ostale manjše politične struje kot Peace and Freedom in neodločeni izgubili na registraciji vpisanih. Neodvisna ameriška struja g. Walla-cea se drži na zgledni višini in po izjavah državljanov sodeč je priljubljena. Vsekakor ne moremo soditi izida oddanih volivnih glasov po registracijskih podatkih. Malo boljši izgledi so za demokrate, ker časovna doba od konvencije do danes se je raztegnila, ker ne pozabimo, da so bili republikanci s konvencijo precej preč njimi. Kalifornijska država je po številu registriranih prva. Iz prestolnega mesta Sacramenta slede uradne številke. Registracija všteva obe vodilni, neodvisno in manjše politične struje: Skupna registracija: 8,587,873 vpisanih; Demokratska stranka: 4,682,661 ali 4.5%; Republikanska stranka: 3,462,131 ali 40.3%; American Indepedent Party: 94,478; Peace & Freedom Party: 64,248. Ostali tisoči številk pripadajo neopredeljenim. Naša narodna dolžnost je, da gremo na volišča in ne pozabite! S - ič ------o------ Pismo škofa dr, Janeza Jenka rojakom ¥ Mraliji CLEVELAND, O. —V oktobru letošnjega leta bo obiskal slovenske rojake v Avstraliji koprski škof dr. Janez Jenko. V naslednjem priobčujemo po avstralskih “Mislih” št. 8, avgust 1968, pismo, kakor ga je preč svojo potjo v Avstralijo napisal škof Jenko “Dragim slovenskim rojakom v Avstraliji”: “Vaši dušni pastirji so me povabili v Avstralijo. Razlog, da so med drugimi slovenskimi škofi prav mene izbrali, naj bi bil, da je med Vami največ rojakov iz Primorske. Tako naj bi bilo primerno, 'da jih prvi obišče primorski škof. Ako je tako Bogu všeč in se bo vse prav izteklo, bom, prišel meseca oktobra k Vam ter ostal med Vami ves mesec. Vaša nova domovina je silno razsežna, Vi pa na tem ogromnem ozemlju raztreseni. Obiskati bom mogel samo nekatere Vaše postojanke, kakor so organizatorji obiska že odločili, ter se srečati le z nekaterimi izmed Vas. Namen mojega obiska, dragi rojaki, je, da Vam prinesem košček domovine, ki nam je vsem dala življenje, naš lepi slovenski jezik, narodno zavest, pripadnost naši kulturi, posebej pa še sveto katoliško vero. Sam sem živel skoro 24 let v diaspori, — v Belgradu, — izven svoje ožje domovine. Imel sem priložnost srečavati se z našimi delavci, rudarji, nameščenci in uradniki ter njihovimi družinami. Znano mi je, kako je naš človek vesel vsega, kar ga spominja na domovino in nanjo veže. Največjo svetinjo, ki smo jo prejeli doma in jo nosimo s seboj, kamor koli gremo, je naša sveta vera in pošteno krščansko življenje. Kot slovenski duhovnik in škof delujem sedaj v domovini. Moja naloga je: voditi Cerkev Slovenskega Primorja, ki sega od Loga pod Mangartom do Jelšan, od Sečovelj pod Piranom do Postojne, Idrije in Ledin. Preko 4400 kvadratnih kilometrov meri to ozemlje, a na njem živi komaj 230,000 ljudi. Po sončni Goriški, Krasu, Pivki, Brkinih, Slovenski čičeriji, po Koprščini hodim, obiskujem župnije, birmujem in vršim tako nadpastirsko službo. Željo imam, kakor tudi naši primorski duhovniki, da bi versko življenje v tem delu slovenske zemlje raslo, se krepilo in prenašalo na mladi rod. Dobro vem, da je moje delovno področje tukaj. Ali kakor je apostol Pavel želel, prinesti tudi kristjanom v Rimu, ki so že imeli svojega škofa — apostola Petra — duhovni dar, tako sem tudi jaz pripravljen preleteti velike razdalje, da Vas obiščem ter doprinesem skromen delež, da bi evangelijska resnica med Vami močneje zasvetila, milost božja se obilneje razlivala v Vaše duše ter bi v Vašem življenju popolneje odsevala Kristusova podoba. Moj obisk pade v mesec oktober, ki je posvečen bi. Devici Mariji sv. Rožnega venca. Rožni venec je bil vernemu slovenskemu človeku stalen spremljevalec na njegovi življenjski poti, tako naj tudi mene spremlja na tem potovanju. Vsak katoliški narod smatra Marijo za svojo Kraljico, tudi mi Slovenci jo smatramo za svojo. Marijin obisk v hiši Zaharijevi je vsem njenim prebivalcem prinesel dragocen božji blagoslov. Naj nakloni nebeška Mati, da bo tudi moj prihod med Vas, dragi rojaki, blagoslovljen. Priporočam svoj nameravani obisk Vašim molitvam, da bi nam vsem bil v veselje in duhovno rast. V božjem imenu Vas prisrčno pozdravljam, pa na veselo svidenje! Koper, 9. julija 1968. Dr. Janez Jenko, škof.” J. S. Vesli iz Slovenije čigave bodo osnovne šole? Nekdaj so bile osnovne šole v Sloveniji državne, v kolikor so za poslopja, kurjavo in drugo skrbele občine, so to delale preko banovine in s tem olajšale položaj učiteljstva in občin samih. Delno je to ostalo tudi v letih po drugi svetovni vojni. Pred dvemi leti so z novim zakonom izročili skrb za vzdrževanje osnovnih šol posameznim občinam, kot imamo to tudi pri nas v Združenih državah. Sedaj so prišli do zaključka, da ta rešitev ni dobra in v ljubljanski republiški skupščini so začeli razor avl j ati o predlogu, naj bi se vsa sredstva, ki so jih doslej dajale občine za šole, stekala v re-oubliškem šolskem skladu, ki naj bi bil potem odgovoren za financiranje osnovnega šolstva. Le zgradbe naj bi tudi v bodoče ostale v oskrbi in odgovornosti občin. Turjak počasi obnavljajo Turjaški grad ima svoje mesto v slovenski zgodovini zavarovano, saj smo se komaj pretekli mesec spominjali njegove žalost' ne zgodbe pred 25 leti, ko s° rdeči revolucionarji s pomočjo laških topov prisilili tamkaj zbrane nasprotnike komunistio' ne revolucije k predaji, pa nato kljub vsem nasprotnim ob' ljubam postrelili in pokopali v množičnih grobovih. Sedanje oblasti na Slovenskem so se odločile, da stari gra^ obnove in ga urede kot pomembno turistično-gostinsko središč6-To delo opravljajo že nekaj let’ pa napreduje sorazmerno z6*0 počasi. Na to vprašanje odbornika žeta Dvoršaka na seji občinsk® skupščine v Kranju je odgovor1 oredsednik te skupščine Jan6*5 Sušnik takole: Razumljivo je, da promet 1,3 Brniku pada, v Puli pa rast6' Vožnja z avtom z Brnika do Jr drana traja precej dlje kot pa 'etalom od Brnika, zato se tlll turisti rajše odločajo za pulj^f* letališče. Kljub temu letali®cC na Brniku ni brez možnosti na daljnega razvoja. Ta bo mog0^' ko bo Gorenjska razpolagal3 ^ večjimi turističnimi zmogljlv°S __ mi in ko bo njeno turistično V° slovanje sodobnejše v okvl1"^ združenih gostinskih organi2^ cij. Neizkoriščene možnosti 30 tudi v letalskem prometu. ^ venska podjetja se sedaj 'PoS^ žujejo zagrebškega letališča. le pred par dnevi je “Elan” PrVIž poslal svoje smuči z letal01’3 Brnika. Temu podjetju bi la 1 v prihodnje sledila druga. P* s- FINŽGAR: MIRNA POTA Občni zbor mora - ;_1 ■ -- ■ ■ = _T _■?_V.. _T_W T_T.^T_T_tL biti pri Zofko. -.-v,, .B5aa^:T-vrT^ ^eni,” jo je ustavila gospa Ana. Naša obednica je velika. Pri ebi ni prostora. Določiva takoj dan za prvi občni zbor.” Ali sodiš, da pridejo vse?” je rnia podvomila. Vse, prav vse. Doslej se je 2§lasilo že štirinajst gospa za Ustanovne članice. Štiri pa so z peljem potrdile, da so rade za . e*avne članice, sotrudnice. To 2el° važno. Skrbi in dela bo dovolj” Kdaj naj bi bil občni zbor? J-a leden?” Ta teden nikar,” je želela na- “Imam mnogo opravkov. ares ne utegnem. Rajši sredi PNhodnjega tedna, če ti je prav.” Seveda mi je. Brez tebe obč-§a zbora ne moremo imeti.” “Ne smemo pozabiti na taj- “Saj vemo,” sta se oglasila oba bolnika, brat in sestra, ki sta ležala vsak v svojem kotu na posteljah. Irma je stopila do postelj, podala vsakemu roko, čeprav je iz pouka zdravstvenih knjig vedela, naj bolnikom ne sega v roke. Kašljala sta oba in zaradi pripravnosti so jima domači ob posteljah nasuli žaganja, kamor sta pljuvala. Ko je opazila, da sredi sobe stoji miza in stoli krog nje, je hitro doumela, da je ta soba obenem tudi skupna soba za obednico in sploh za vse domače delo. “Kdo vama streže?” je vprašala Irma. “Sestra in mati; oče je odšel za kruhom k drvarjem v bosenske gozde, dva brata delata v tovarni, sestra, ki se ni prehla- 1Co- To bi dobro opravila žena idila, pa je nekje zunaj.” Tako je r; Vrščajeva. jVllada je, živa in * Je tudi obljubila, da rada f °Pi v družbo. Plačevati ne bo T°§la, saj veš. Dote nima, mož še ne zasluži kdovekaj.” “k • misliš, ali naj jih vse s®bno povabim?” Ne boš tekala vse dni po me-j to ne gre. Vabila sestaviva, i.?lse jih naša pisarica, moja lsila pa jih raznese.” Atia je takoj poiskala polo pa-la. da sta napisali vabilo. Do-. avili sta tudi, da vsaka lahko taki Jol izroči ustanovni delež bla- ^aihičarki. Mnogo sta se še po-sOvorm b°clo i0v°rili in segli tudi dalje, kako začele, ko bo hiša za zave-pripravljena. tisče je ° Se je Irma poslavljala, ji ^na namignila, da bo po obč-. ^ zboru pripravila za vse ča da bi t “L Irma se je takoj ponudila, tudi ona kaj prispevala. Se jePo te prosim, ne ponujaj kaf1!’ "T0 ie malenkost. Toda ne- dr ked: S°sp( Ugega je tvoja naloga. Kot stiš žiŠ Sednica se pripravi, da vse e lepo pozdraviš, jih poča-.bi namen ‘Veronike’ razlo-jn nje potrebnost podpreš.’ je e nikoli nisem govorila,” se jjjti rrna oplašena skušala bra- YQ”j”ras! Sedaj si naprežena. “Moraš! )z[v> Aha' se ji je smejala pogumna -ie bila Ani zelo hvalež-ko sVet, ji je dala pametnih na- bo i°V zlasti za to, da ji ne reba obleteti vseh hiš pova-' 1n. Kakor praznik so se ji Zdep jih 1 dnevi tega tedna. Vendar ^ K hotela koristno porabiti, jij^ -l6 v zavetišče k delavcem, st6v?0bValila, prinesla jim tudi kuja]6*1*00 sKvovKe in jih spod-pj-g. a’ naj se le potrudijo, da bo Vse pripravljeno za revčke. . na bolno Zafko ni pozabila. Žicg^ b njej. To pot se je ubo-p° ar Ustrašila. Le tihoma in °dg aiern ji je mogla bolnica še Vav|)Varlati. Pokazala ji je okr-sbšnr°bec. “Kri,” je komaj p0p ° rekla Zofka. Irma ji je Žua revno ležišče, jo tola-^a- 2 ]ak°r j0 Pa0 vedela in zna- Sipe f el° Se K je’ da Zofka kar Vejij, 11 j0 je čedalje manj. Edino Vatl-ve 0rne oči so živo strmele Irjp^ .ln hrepenele po življenju, la- T, asp .' I0 pogladila razpuščene in ako 1° prekrižala na čelu. bije ^ bila pretresena, da ni “2l^aržala ob postelji. stn0 °§0m’ ljuba Zofka! Vsi Ve> kaV božjih rokah. Nihče ne trpji al §a čaka. Vdano prenašaj 8th St.: EN 1-4212 V najem Lepo 5-sobno stanovanje, spodaj, garaža, plinski furnez, se odda starejši dvojici, v st. clairski slovenski naselbini. Kličite 881-6954. —(14,16,18) Hiša naprodaj Lepa zidana s 3 spalnicami, parna kurjava, aluminijasta okna, krasen gozdnat lot 100x260, na Highland Heightsu, $28.500. KINKOPF REALTY 531-6346 (199) AMERIŠKA DOMOVINA, tl 1 C' S IZUM spisala METOD JENKO in Nekaj dni nato je zopet vsa objokana sedela pri oknu in gledala proti trgovini, kjer je kupovala orehe za potico. Mislila jc na trpečega Alfreda. Kar je začula trde korake po škripajočih stopnicah. Takoj je spoznala, da so poštarjevi. Veselo je vstala, šla k vratom in si mimogrede obrisala solze. Vendar, si je mislila, sedaj bom lahko spekla potico in jo še danes nesla v kaznilnico! Poštar je potrkal in tiho odprl vrata. “Dober dan, gospa Katarina,” je prijazno pozdravil. “Priporo- j čeno pismo za vas,” ji je pomolil' s svinčnikom vred za potrdilo, j S strahom je prijela pismo s koščenimi prsti in z drhtečim glasom vprašala: “Od kod je?” Poštar je vzel pismo in pregledal: “Od družbe Atlantic & Co., da, da, od Atlantica,” je prijazno pojasnil poštar. Katarina ni slutila vsebine, vedela je le, od kod je pismo. S tresočo se roko je podpisala potrdilo in poštar se je poslovil. Katarina je nataknila naočnike, stopila k oknu, odprla pismo in začela brati: Gospa Katarina Kraus! Vljudno Vam naznanjamo, da smo pri splošni redukciji, ki je bila nujno potrebna, s prvim tega meseca prisiljeni, da Vam ustavimo mesečno pokojnino, o čemer Vas s tem obveščamo. Kakor hitro se bo denarni pobožaj družbi izboljšal, Vam bomo pokojnino zopet nakazovali. S spoštovanjem “ATLANTIC & Co.” Direktor: T. Emmerson. Dolgo je trajalo, preden je Katarina prebrala pismo, zdelo se ji je, da sanja težke sanje. Preživljala je odslej najtežje trenutke svojega bednega življenja. V pobožno molitev je sklenila koščene roke in s solzami v očeh je vroče prosila Boga, naj CHICAGO, ILL. MALE HELP SMEŠ TRAINEE Saratoga Scott Petersen Meat Co. Has opening for: SALES TRAINEE. Some experience preferred, but not required. Will TRAIN qualified applicants. Excellent opportunity for above average SALARY. (all 378-1300 for appointment (199) DELIVERY — MAINTENANCE MAN Mon. Thru. Fri. 9 A.M. to 5:30 P.M. SAV-MOR DRUGS. 7215 W. DEMPSTER ST. NILES, ILLINOIS Ph.: YO 5-3880 (198) PAPER COMPANY HAS IMMEDIATE OPENINGS for WAREHOUSE MEN Excellent Company-benefits 374-0355 (199) WOODWORKERS — OPPORTUNITY FOR EXPERIENCED MEN OR WILL TRAIN WITH EXPANDING CO. — 1st shift, many benefits. Musical instrument manufacturer. LUDWIG DRUM CO. 1728 N. Damen Ave. (198) CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WANTED — 10 women for display and sales work. Full or part time. Comm. Car necessary. Call 637-5514 (200) HELP WANTED OFFICE CLEANING — N.W. SUB. AREA. Full or part time general cleaning and floor work. Call Mr. Dale Wed.-Thurs. or Fri. 4:30 to 6:30 p.m. 827-7740 (198) REAL ESTATE FOR SALE JOLIET & WILLOW SPRINGS RD. AREA Forest Preserve behind lot. $8,500 or best offer. Call 452-7859. (198) INSDALE AREA. 3 Bdrm. Ranch; att. gar. fireplace, screened back porch. $17.000. Taxes $368. Call 325-0308. (200) OPEN SUNDAY 1:30 to 5 P.M. 8036 N. HARDING SKOKIE Brk. res. with attached garage gas ht. 2 bdrm, rec. rm. with fireplace, good condition, convenient location. Asking $33,000 or best offer CO 7-3020 (200) BUSINESS OPPORTUNITY SHOW LOUNGE WITH RESTAURANT Capacity 300. Excellent location. Nr. 95th and Ashland. Call Owner 445-8939 (198) ji vsaj sedaj pomaga, zaupanja vanj ni izgubila. “Ljubi Bog, daj moči Alfredu, da bo dokazal svojo nedolžnost!” je glasno ječala. Kako bo živela, kako pomagala Alfredu? Imela je sicer še tistih nekaj dolarjev, ki jih je hranila Alfredu za doto, toda ni jih hotela načeti, pa če bi od lakote morala umreti. Kljub temu se je odločila, da obišče Alfreda. Preoblekla se je v črno in odšla brez košarice. Še nikoli se ji ni zdela pot do jetnišnice tako dolga in utrudljiva. Pri glavnih vratih jo je ustavil stražnik in vprašal, kam hoče. Boječe mu je odgovorila, da bi rada k sinu. “Aha!” je zbadljivo menil stražnik, “to je tisti! Najbrž ne boste prišli do njega, ker je zopet nekaj hudega zagrešil; sedaj je globoko pod zemljo. Tistim, ki so pod zemljo, ni dovoljen noben, prav noben obisk.” “Ali, prosim vas, moram ga videti!” je žalostno zajokala. Stražnik jo je sočutno pogledal, zasmilila se mu je, omehčal se je in ji nato naročil, naj trenutek potrpi, da obvesti poveljnika straže, da ji morda le dovoli obisk. Stopil je še k Powelu in mu sporočil, da čaka pred vrati mati Katarina Kraus. Powelu je postalo vroče, zakaj o vsem ga je že poučil Simon. Da bi odvrnil sum, je vprašal stražnika, če ji je povedal, da takim niso dovoljeni obiski. “Povedal, a začela je tako milo jokati, da je nisem mogel zgrda odgnati. Gospod ravnatelj, dovolite ji obisk, uboga se mi res smili.” Powel se je zamislil, bil je prav za prav presenečen, zakaj ni še pričakoval Katarininega prihoda. “Res je, ne bi ji smel dovoliti obiska, vendar ji recite, da lahko pride, privedite jo v sprejemno sobo.” Stražnik je odšel h Katarini in ji sporočil, da ji je ravnatelj izjemoma dovolil obisk. Katarina se mu je spoštljivo zahvalila. Prišla sta v sprejemno sobo Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki; Anthony J. Fortuna, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: in stražnik ji je ukazal, naj počaka. Medtem je Powfel hitro naročil stražniku podzemeljskih celic, naj pripeljejo Alfreda v sprejemno sobo. Nekaj stražnikov je stopilo pred podzemsko celico, da so jo odprli. Alfred je ležal na pol mrtev na tleh. Strahovit smrad po vlagi in človeškem blatu jim je bušil v obraz. Odkar so ga tako rekoč živega pokopali, ni hotel nobene hrane več in je tako nevarno oslabel. Odločil se je, da umre. Ko so mu sporočili, da ga čaka mati, je že hotel skočiti pokonci, toda še glave ni mogel dvigniti. Umazan in suh je bil, oči so mu bile motne in vdrte in tresel se je po vsem telesu. Začutil je, kako je onemogel, in ni hotel, da bi ga takega videla mati. Stražniki pa niso vprašali, ali hoče ali ne. Zgrabili so ga in vlekli v sprejemno sobo. Katarina se je onesvestila, ko ga je zagledala. Čez čas je planila k njemu in ga toplo objela in poljubila. Alfred jo je nekaj časa topo gledal, a vendar opazil, da mater nekaj tare. Njen obraz se mu je zdel hudo shujšan. Iskal je košarico, v kateri mu je že tolikokrat prinesla kaj boljšega, a ni je bilo ... Hude slutnje so ga navdajale, zbral je vse moči in jo vprašal: “Mamica, kaj ti je? Ali se je kaj zgodilo? Tako slaba si!” Katarina ni mogla odgovoriti, tako težko ji je bilo. “Povej, mati, povej, kaj se je zgodilo?” jo je prosil z drhtečim glasom. S težavo je povedala: “Ljubi Alfred, hudo mi je, ker ti nisem mogla ničesar prinesti!” “Ali, mamica, nič zato, saj ni treba nositi. Vendar slutim, da se je moralo zgoditi nekaj drugega! Povej mi, morda ti bom lahko pomagal!” (Dalje prihodnjič) ------o----- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE,_ ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smntninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se Imenik raznih društev AUTO BODY MAN who is proud of his work. Experience on Mercedes or Porsche necessary. Autohaus Body Shop in Northbrook. Call Desi at 272-0796. (199) COLOR T.V. Experienced bench man only. Part time. Salary good. Phone 766-1195 9 to 6. F (199) RESTAURANT — WELL ESTABLISHED Downers Grove. Business. All equipment. $10,000. 971-3368, WO 8-0521 (198) Meat Market By Owner Prime location. Well est. — 18 yrs. Reasonable. Call LI 9-6999 (199) MALE HELP WAREHOUSE MEN Large Electronics firm has need for 10 Warehousemen with experience. Steady work. Full employee benefits. Top salary. ROSS ELECTRONICS CORP 589 E. Illinois St. — 2nd Floor p ,f Contact ABE DAGHER pwr»r»-' r-*-vr-jp— (199) Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniško podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St, tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Schmoltz. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. •— Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če Pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in, Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmen.ta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne. Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Arna Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Jennie Barle. Rediteljica Angela Stražar: Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti. John Bur jak, Ivanka Hrvati11' Zdravniki: vsi slovenski. — Seje s vršijo vsak tretji petek v mesecu Slovenskem društvenem doinu’ 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvecen DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsed. Joseph Lausin, podpre0 sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzora odbor: Frank Ahlin, John Graze in William Hočevar. Zastopnik mladino Joseph Lausin, redite Florjan Mocilnikar, poročevalec ^ liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Fran Chesnik. Društvene seje se vrslg vsako prvo nedeljo v mesecu ob ■ uri v S.N.D. na St. Clair Ave. Član® se sprejema v društvo od rojstv do 60 tega leta starosti. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baragu Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary Sholar, tajnica Jennie Pugely. 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND; Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugi nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ Fhedsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Cern 1 podpredsednica Pauline Stampf®’ tajnica in blagajničarka Franc Kodrich, 6522 Schaefer Ave., ^ 881-4679; zapisnikarica Frances Z0' krajsek; nadzornice: Lillian M. rincek, Pauline Stampfel, Josephi11 Levstick. Društveni zdravniki v,, slovenski. — Seje se vršijo vsa^ drugi torek v mesecu ob 1:30 popoldne v Slovenskem narodne10 domu, staro poslopje, soba št. 2.__ DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Frank Virant, P00 predsednik Joseph Okorn, :n blagajnik Joseph Ban, 1201 ' !63 St., 481-2246, zapisnikar Lon Vlrhar, nadzorni odbor: Josep Niampa, Frances Tavzel in Ivakj Jendol. — Za pregled vsi slovens* :dravniki. Zastopniki: za konferenc 3ND Frank Virant, za Klub društe 3ND Frank Plut, za Društveni do° na Recher Avenue, Louis FustiS’ Joseph Post in Fanny Modic. Z Slov. Nar. čitalnico Louis Mrna' -a Dom ostarelih na Neff Rd. Fra . ces Modic. — Seje so vsak petek v mesecu ob pol osmih v so st. 3 SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVEN^ ŠT. 22 ADZ „ Predsednica Mrs. Stefi Kon [ja, podpredsednik Jack Sline0) finančna tajnica in blagajnic ka Rose Mickovic 19612 Cherok® Ave., 486-0462; zapisnikarica Mary Černigoj, nadzorniki: A0 Grosel, JacK Šimenc in Gertr ^ de Bokal. Zastovonošinja Mrs. Uf.Cj Malovrh. Zdravniki: vsi sloveP* zdravniki. — Seje so vsako dr0 ^ sredo v mesecu ob 7:30 zvečer Slovenskem domu na Holmes A v spod. dvorani. _____✓ DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 A*^ Predsednica Agnes Žagar, P°. nredsedniea Mary Filipovič, taj,, ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 7540, blagajničarka Agnes ZaŽ ^ zapisnikarica Mary Filipovič, j13^ zcrnice: Josephine Winter, Mas() Presen, Theresa Janežič. Seje ^ vsak tretji ponedeljek v mesecu 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 . DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ > Predsednica Nettie Zamiek, nredsedniea Anna Zalar, taj11; Mary Jeraj, 1123 Addison Ra f, 391-5341, blagajn. Cecilia ZW0^ sic, zapisnikarica Fanny Nadzorni odbor: Mary Otoni Emma Tofant in Dorothy Str®^ Vsi slovenski zdravniki. Seja se 0j ši vsaki drugi četrtek v mesecu 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. v DR. NAŠ DOM ŠT. 50 A^Z j, Predsed. Antonia Stokar, podPr ^ ednik Stanley Pervanje, tajnic® ^ apisnikarica Jennie Pugely, ’lymouth Ave., Garfield Hts. . p 81-4230; blag. Antonia Tadzorni odbor: predsednik Yankovic, Christine Szendeb p ey Pervanje. Zdravniki: vsi i.ani zdravniki. Zastopniki za la 80 St. Antonia Stokar in hjgely; za SDD na Prince j; j« Fennie Pugely: za SND v v se Its. Antonia Stokar. — Sel® rršijo vsak drugi mesec treti0 ^ [plin v mesecu ob 2. uri P°P' PO TRAČNICAH — Fantiča v St. Petersburgu v Floridi hodita po železniških tračni' cah in lovita ravnotežje z razpetima dežnikoma.